prelistajte revijo - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

Slovenske domačije
Porabska domačija v Andovcih
Večina Slovencev dobro ve, da Slovenci živijo tudi na Madžarskem, največ v pokrajini, ki se po reki Rabi
imenuje Porabje. Trianonska mirovna konferenca po prvi svetovni vojni je tukaj na Tromejniku na Goričkem
zakoličila tisti zgodovinski kamen, ki je usodno razdelil Slovence na tri dele. Prvi del je bil dodeljen avstrijski
Štajerski, porabske vasi so prišle pod Madžarsko, Goričko in Prekmurje pa je bilo priključeno matični domovini,
v okviru takratne, na novo rojene kraljevine SHS. Tako kot so bili štajerski Slovenci podvrženi skoraj totalni
germanizaciji, so bili porabski Slovenci v najbolj svinčenih časih madžarskega komunizma podvrženi skoraj
totalni madžarizaciji. K sreči smo se sedaj vsi skupaj znašli v »shengenskih časih«, ki namesto ločevanja prinašajo
novo upanje za sožitje in povezanost ljudi okoli Tromejnika.
Po predzadnjem popisu živi na Madžarskem
okoli 3200 Slovencev, od tega daleč največ v
sedmih porabskih vaseh: Gornjem Seniku, Doljnem
Seniku, Sakalovcih, Slovenski vesi, Števanovcih,
Verici in Andovcih. Dvojezični osnovni
šoli delujeta v Števanovcih in v Gornjem Seniku;
trenutno obiskuje pouk v teh šolah nekaj več
kot sto učencev, nekaj učencev pa pouk slovenščine
obiskuje tudi v osnovni šoli, v gimnaziji in
v strokovni šoli v Monoštru, kjer je tudi sedež
slovenskega konzulata in kjer domujejo tudi organizacije
porabskih Slovencev.
V zvezi s tem ne bo odveč, če povemo še to,
da je s prvim julijem 2012 prišlo do pomembne
spremembe pri vzdrževanju in financiranju
dvojezičnih šol v Porabju. Tri majhne in finančno
šibke slovenske občine so sicer še naprej lastnice
šolskih prostorov, odgovornost za vzdrževanje
in delovanje teh šol, tudi za plače učiteljev, pa
je prenesena neposredno na Državno slovensko
samoupravo, ki ji sredstva za to zagotavlja
madžarska država. Prenos upravljanja dvojezičnih
narodnostnih šol iz občin na slovensko samoupravo
predstavlja po mnenju slovenskega
generalnega konzula v Porabju Dušana Snoja
prelomni dogodek za slovensko manjšino na
Madžarskem.
Andovci (Orfalu)
Andovci so majhna vas tik ob meji s Slovenijo.
Dosegljivi so tudi po cesti iz Šalovcev, vendar je
cesta zelo slaba. Zato je pametneje v Šalovcih zaviti
proti Markovcem in Čepincem (tudi ta cesta
je slaba), preko državne meje do Števanovcev
in od tam nazaj proti državni meji do Andovcev.
Tako kot v drugih porabskih krajih je kulturno
življenje tamkajšnjih Slovencev tudi v Andovcih
zelo razgibano, posebno še od leta 2008 naprej,
ko je bilo ustanovljeno Porabsko kulturno – turistično
društvo Andovci, katerega gonilna sila je
od vsega začetka Karel Holec. Prostore za svoje
delovanje so našli v več kot sto let stari kmečki
hiši oziroma v njej pripadajočem skednju. To
domačijo že nekaj let postopoma spreminjajo
v »živi muzej«, kot sami pravijo. Ta muzej je
edina točka v Porabju, kjer obiskovalci in turisti
lahko aktivno sodelujejo in spoznavajo kulturo
in navade slovenske skupnosti na Madžarskem.
Doslej so organizirali že veliko prireditev, med
katerimi velja omeniti slovenski dan, lončarski
tabor, stavbarsko konferenco, dan kislega zelja,
žive jaslice, pohode in srečanja.
Na dvorišču hiše so že leta 2007 postavili »Mali
Triglav« kot simbol slovenstva. Na podstavku,
na katerem stoji velika kamnita gmota s Triglava,
piše: Mali Triglav; Kamen s Triglava, simbola
slovenstva; Postavila Slovenska samouprava
Andovci; 25. avgust 2007. V podstavek je vgrajenih
7 majhnih kamnov - iz vsake slovenske
vasi po eden.
MOJASLOVENIJA 42
februar 2013