Slovenske regije v Å¡tevilkah - StatistiÄni urad Republike Slovenije
Slovenske regije v Å¡tevilkah - StatistiÄni urad Republike Slovenije
Slovenske regije v Å¡tevilkah - StatistiÄni urad Republike Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kohezijska regija Zahodna Slovenija<br />
Ogledalo <strong>regije</strong><br />
[ifra, ime statisti~ne <strong>regije</strong> / Code & name of statistical region<br />
08 Osrednjeslovenska<br />
09 Gorenjska<br />
11 Goriška<br />
12 Obalno-kraška<br />
Zahodna Slovenija obsega okrog 8.000 km 2 . Sega<br />
izpod Alp in se razteza ~ez kra{ko, deloma gozdnato<br />
Dinarsko gorstvo vse do skrajnega severnega dela<br />
Mediterana. V Alpah, ki se iz severa in severozahoda<br />
zaklju~ijo v Sloveniji, se razprostira edini slovenski nacionalni park, tj. Triglavski narodni park.<br />
Jugozahodni rob <strong>regije</strong> sega do 47 km dolge obale Jadranskega morja. Prebivalstvo <strong>regije</strong> je<br />
zgo{~eno okoli glavnega mesta Ljubljane in drugih urbanih centrov, prav tako ob obali. Oddaljeni<br />
hriboviti in gorati predeli so ve~inoma neposeljeni. Število prebivalcev se v Zahodni Sloveniji<br />
pove~uje hitreje kot v Vzhodni Sloveniji, deloma zaradi naravnega prirasta, {e bolj pa zaradi<br />
priseljevanja. Zahodna Slovenija zajema gospodarsko najbolj razvita obmo~ja v dr‘avi. Storitve<br />
prispevajo okrog 70 % bruto dodane vrednosti. Infrastrukturno omre‘je ima tu dve veliki prometni<br />
sredi{~i – Luko Koper in mednarodno Letali{~e Jo‘eta Pu~nika Ljubljana. V tem delu dr‘ave se<br />
nahaja ve~ina dr‘avnih institucij, poleg tega pa tu poteka tudi velik del pomembnih poslovnih<br />
in inovacijskih dejavnosti in intenzivna raziskovalna dejavnost. Svetovno znane turisti~ne<br />
znamenitosti privabljajo v ta del <strong>Slovenije</strong> {tevilne turiste. Regija slovi tudi po o~arljivih kra{kih<br />
vasicah z odli~no kulinari~no in vinsko ponudbo, po tradicionalnem ~ipkarstvu in kova{tvu ter<br />
po mnogih prilo‘nostih za razli~ne {portne aktivnosti.<br />
Zahodna Slovenija covers around 8,000 km 2 and is located between the Alps and the Mediterranean,<br />
passing the karstified, partly wooded Dinaric Mountains. In the Alps, stretching with<br />
their ridges into Slovenia from the north and north-west extends the only Slovene national<br />
park – the Triglav National Park. The south-west edge of the region reaches a short coastline<br />
of the Adriatic Sea in length of only 47 km. Population in the region is mainly concentrated<br />
around the capital Ljubljana and other urban centres, also at the coast. Remote hilly and<br />
mountainous areas are mainly uninhabited. The number of population in Zahodna Slovenija is<br />
increasing faster than in Vzhodna Slovenija due to natural increase and even more because of<br />
immigration. Zahodna Slovenija includes the country’s most economically developed areas.<br />
Services have with around 70% the largest share in the gross value added. The regional transportation<br />
network has two important centres - the Port of Koper and the largest Slovenian<br />
international airport Ljubljana Jo‘e Pu~nik Airport. Besides the concentration of government<br />
institutions, central business activities and innovations, the region is also characterised by<br />
intensive research activities. Some popular mountain and coastal tourist resorts attract a high<br />
number of tourists. The region is famed for its charming villages with specific culinary and<br />
wine offers, tradition of lace-making and blacksmithing, and many opportunities for all kinds<br />
of sporting activities.<br />
Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 8.061<br />
Area, km 2 , 31. 12. 2008<br />
[tevilo prebivalcev, 31. 12. 2008 951.055<br />
Population, 31. 12. 2008<br />
Gostota prebivalstva, 31. 12. 2008 117,9<br />
Density of population, 31. 12. 2008<br />
Prebivalci, stari 0–14 let, %, 31. 12. 2008 14,2<br />
Population aged 0–14, %, 31. 12. 2008<br />
Prebivalci, stari 65 let ali ve~, %, 31. 12. 2008 16,4<br />
Population aged 65 or over, %, 31. 12. 2008<br />
Indeks staranja, 2008 115,7<br />
Ageing index, 2008<br />
Povpre~na starost prebivalcev, 31. 12. 2008 41,1<br />
Mean age of population, 31. 12. 2008<br />
[tevilo `ivorojenih, 2008 10.874<br />
Number of live births, 2008<br />
[tevilo umrlih, 2008 7.781<br />
Number of deaths, 2008<br />
Naravni prirast na 1.000 prebivalcev, 2008 3,3<br />
Natural increase per 1,000 population, 2008<br />
Skupni prirast na 1.000 prebivalcev, 2008 18,9<br />
Total increase per 1,000 population, 2008<br />
Letna stopnja rasti, ‰, 2008 17,3<br />
Annual population growth rate, ‰, 2008<br />
[tevilo u~encev, 2008/09 1) 75.943<br />
Number of pupils, 2008/09 1)<br />
[tevilo dijakov, 2008/09 1) 40.286<br />
Number of upper secondary school pupils, 2008/09 1)<br />
[tevilo {tudentov, 2008/09 1) 54.621<br />
Number of tertiary students, 2008/09 1)<br />
Prebivalci, stari med 25–64 let, z najve~ osnovno{olsko izobrazbo, %, 2008 15,1<br />
Population aged 25–64 with elementary education or less, %, 2008<br />
Prebivalci, stari med 25–64 let, s srednje{olsko izobrazbo, %, 2008 57,2<br />
Population aged 25–64 with upper secondary education, %, 2008<br />
Prebivalci, stari med 25–64 let, z vi{jo ali visoko izobrazbo, %, 2008 27,6<br />
Population aged 25–64 with tertiary education, %, 2008<br />
[tevilo delovno aktivnih prebivalcev, 2008 453.206<br />
Number of persons in employment, 2008<br />
[tevilo zaposlenih oseb, 2008 415.273<br />
Number of persons in paid employment, 2008<br />
62