Letnik XXI/4 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XXI/4 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XXI/4 - Ministrstvo za obrambo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ŠTEVILKA4 APRIL 2013<br />
Civilno-vojaško<br />
sodelovanje <strong>za</strong><br />
kolektivno varnost<br />
in skupno dobro<br />
Minister Roman Jakič<br />
prevzel obrambni resor<br />
Intervju<br />
Boštjan Blaznik<br />
Isaf –<br />
pripravljeni smo<br />
Teden, namenjen<br />
podčastnikom in<br />
mednarodnemu sodelovanju
VSEBINA<br />
UVODNIK<br />
4 aktualno<br />
Novi minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Roman<br />
Jakič prevzel posle<br />
MO ima še 280 neperspektivnih objektov<br />
7 izpostavljamo<br />
Marec je mesec civilne <strong>za</strong>ščite<br />
Madžarski lovci kmalu varovali<br />
slovenski zračni prostor<br />
9 intervju<br />
Natova akreditacija leta 2015 izvedljiva<br />
12 civilno-vojaško sodelovanje<br />
CIMIC in glavne naloge<br />
13 napisali ste<br />
Celovita ureditev kompleksa Park<br />
vojaške zgodovine<br />
14 iz naših enot<br />
Pripravljeni <strong>za</strong> Isaf<br />
Na Kosovu 27. kontingent SV<br />
Mednarodni tečaj ukrepanja<br />
zdravstva ob velikih nesrečah<br />
V dveh urah prisili sovražnika k umiku<br />
uspešno nad izzive<br />
Podčastniški zbor SV postaja vodilni v regiji<br />
19 vojakov dnevnik<br />
Dnevnik vojaka Tomaža s Kosova<br />
22 obrazi<br />
Pri<strong>za</strong>deval sem si, da postanem vojaški pilot<br />
24 kotiček prve pomoči<br />
Poškodbe hrbtenice – strah in trepet laikov<br />
25 preživetje<br />
Vrste ognjišč<br />
27 videli smo<br />
Podčastniki Nata in PzM že šestič na Pokljuki<br />
30 predstavitev orožja in opreme<br />
Simulatorja in trenažer sistema roland<br />
32 napisali ste<br />
Delovna skupina <strong>za</strong> nova postrojitvena pravila<br />
33 ste vedeli?<br />
Kaj so bili alpski izvidniški vodi<br />
Teritorialne obrambe?<br />
33 odlikovanja v sv<br />
Častni znaki svobode<br />
34 medgeneracijsko sodelovanje<br />
Ohranjanje smisla v starosti<br />
35 iz protokola<br />
Čar ali nujnost obdarovanja<br />
36 z orkestrom<br />
Priprava vojaka glasbenika na nastop<br />
38 skrb <strong>za</strong> vojaka<br />
Skupaj rešujemo življenja<br />
40 kolumna<br />
V domoljubju in delih generala Rudolfa<br />
Maistra dobivamo navdih <strong>za</strong> svoje delo<br />
41 pojdite z nami<br />
Pogled, ki odtehta napor<br />
42 šport v vojski<br />
Šport <strong>za</strong> vse generacije<br />
Dnevnik bodoče maratonske tekačice<br />
44 kaj vojak rad je<br />
Spomladanske jedi<br />
45 jezikovni in terminološki kotiček<br />
Pisanje …<br />
Zrakoplov ali letalnik, ciljenje ali ciljno delovanje?<br />
46 stenčas<br />
spodbudna misel<br />
NOVICE<br />
PREBRALI SMO<br />
47 razvedrilo<br />
POIŠČI PET RAZLIK<br />
NAGRADNA KRIŽANKA<br />
5<br />
25<br />
16 19<br />
22<br />
30 32<br />
36<br />
Beseda<br />
je meč ostala<br />
Nemški filozof Wilhelm von Humboldt poudarja pomen govorice<br />
kot ustvarjalke ljudskega duha. Pravi ji oblikovalka<br />
naroda in posameznika ter plod življenja, saj si z njo človek<br />
ustvari in utemeljuje svet.<br />
Beseda ni le ključ do sveta, temveč njegovo vodilo. Tista, ki<br />
nosi <strong>za</strong>vest in hotenje ter z oporo v resnici krepi človeka. Pravično<br />
lahko določi meje med osebnim in občim ter spodbudi<br />
k skrbi <strong>za</strong> skupno dobro. Umetnost je imela tudi v preteklosti<br />
eno ključnih vlog pri oblikovanju slovenskega naroda<br />
in slovenske države. Tako je pod vodstvom Rudolfa Maistra,<br />
generala s srcem pesnika in voljo vojaka, katerega rojstva se<br />
spominjamo v teh dneh, novoustanovljena slovenska vojska<br />
prevzela vojaško oblast v Mariboru ter <strong>za</strong>gotovila, da je štajerska<br />
metropola ostala slovenska.<br />
Kultura je družbeni okvir, v katerem človek uveljavlja samega<br />
sebe in dobiva svojo identiteto. S kritičnim pogledom na<br />
stvarnost prinaša novosti, njen nosilec, talent posameznika,<br />
pa je odporen na družbene spremembe. Skupnost in država<br />
sta osnovni družbeni danosti, znotraj katerih se uresničuje<br />
človekovo delovanje. Doseženo je skozi strukture, zgrajene<br />
v solidarnosti, ki se razvijejo z institucionalnimi dvojniki na<br />
višji ravni. Ob gostoljubju ene najpomembnejših oseb slovenske<br />
kulture 20. stoletja se je razvilo junaško dejanje upora.<br />
Med drugo svetovno vojno je bila v hiši književnika Josipa<br />
Vidmarja v noči s 26. na 27. april 1941 ustanovljena protiimperialistična<br />
fronta, pozneje imenovana Osvobodilna fronta<br />
slovenskega naroda. Motivacija interesnega združenja, pove<strong>za</strong>nega<br />
v pripadnosti, je v imenu pravice omogočila napredek,<br />
s kultiviranjem vrlin solidarnosti in upanja pa dosegla družbeni<br />
preobrat.<br />
Globalno obče dobro ni nov pojav. Že Mark Avrelij je dejal,<br />
da morajo človekovo življenje določati neobremenjena vest,<br />
nenehno delo in želja, da bi drugim delali dobro. To dobro je<br />
način življenja, kajti <strong>za</strong>htevnost etičnega izziva se kaže v dogodkih,<br />
ki se prikazujejo v brezmejnem vrednostnem razponu.<br />
V konkretnem času in prostoru je pravilna le ena odločitev.<br />
Ravnati po vesti, skladno z etično občutljivostjo.<br />
Hana Souček Morača<br />
42<br />
2 SV SV 3
AKTUALNO<br />
Novi minister<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Roman<br />
Jakič prevzel posle<br />
MO ima še<br />
280 neperspektivnih<br />
objektov<br />
V četrtek, 21. marca, je na Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> potekala predaja ministrskih<br />
poslov med nekdanjim ministrom <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Alešem Hojsom in ministrom <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> Romanom Jakičem. Ob tej priložnosti se je minister Roman Jakič seznanil<br />
s ključnimi aktivnostmi in nalogami obrambnega resorja ter delom dotedanjega<br />
vodstva ministrstva.<br />
Besedilo: Meta Grmek<br />
Fotografiji: Bruno Toič<br />
V<br />
krajši izjavi ob koncu predaje je<br />
nekdanji minister Aleš Hojs ocenil,<br />
da je bila primopredaja korektna,<br />
in dejal: »Upam, želim in verjamem, da bo<br />
novi minister dobro skrbel <strong>za</strong> Slovensko vojsko<br />
in obrambni sistem. Povedal sem mu, da<br />
rezerv ni več, glede na to, kako se je obrambni<br />
proračun od leta 2008 do danes re<strong>za</strong>l.«<br />
Ministru <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Romanu Jakiču je<br />
<strong>za</strong>želel veliko uspeha pri delu v dobro Slovenske<br />
vojske in obrambnega sistema ter <strong>za</strong><br />
ugled in prepoznavnost Slovenije v tujini.<br />
Aleš Hojs se je ob koncu mandata <strong>za</strong> korektno<br />
sodelovanje <strong>za</strong>hvalil tudi novinarjem.<br />
Minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Roman Jakič je dejal,<br />
da je bila primopredaja korektna, in pohvalil<br />
delo predhodnika, pri čemer je poudaril,<br />
da je Hojs <strong>za</strong>čel oziroma nadaljeval več<br />
procesov reorgani<strong>za</strong>cije ter kljub zmanjšanju<br />
finančnih sredstev uspel <strong>za</strong>gotoviti<br />
obrambno in varnostno sposobnost države<br />
ter udeležbo pripadnic in pripadnikov v<br />
mirovnih operacijah v tujini. Kot je ob predaji<br />
poslov še dejal minister Jakič, je njegov<br />
prvi načrt obisk Generalštaba Slovenske<br />
vojske ter Uprave RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje,<br />
nadaljnja koraka pa bosta srečanje s<br />
predsednikom države in vrhovnim poveljnikom<br />
obrambnih sil ter seznanitev z njegovim<br />
videnjem. Poudaril je, da na ministrstvo<br />
prihaja dobronamerno in da si<br />
bo pri<strong>za</strong>deval, da bo nadgradil delo svojih<br />
predhodnikov ter skupaj s strokovno ekipo<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> ohranjal obrambni<br />
sistem tak, kot mora biti.<br />
Roman Jakič je bil na mesto ministra <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> imenovan 20. marca 2013. Po izobrazbi<br />
je univerzitetni diplomirani pedagog<br />
in profesor sociologije, na obrambno<br />
ministrstvo pa je prišel z dolgoletnimi političnimi<br />
izkušnjami. Kot študent prodekan<br />
Filozofske fakultete je bil soustanovitelj Študentske<br />
organi<strong>za</strong>cije, leta 1990 pa je bil kot<br />
predstavnik Univerze v Ljubljani prvič izvoljen<br />
v slovenski parlament. Med letoma 1992<br />
in 1996 je bil sekretar Liberalne akademije<br />
in nato do leta 2004 poslanec v državnem<br />
zboru, v katerem je vodil delegacijo v Parlamentarni<br />
skupščini Sveta Evrope in od leta<br />
2000 tudi delegacijo državnega zbora v Parlamentarni<br />
skupščini Nata. Vodil je parlamentarno<br />
pogajalsko skupino <strong>za</strong> vstop Slovenije<br />
v Evropsko unijo, v Strasbourgu pa<br />
je tri leta predsedoval političnemu odboru.<br />
V letih 2002–2004 je bil poslanec Evropskega<br />
parlamenta. V sedanjem sklicu državnega<br />
zbora, ki je <strong>za</strong>čel delo leta 2011, je bil<br />
znova izvoljen, kot poslanec je bil predsednik<br />
odbora državnega zbora RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>deve<br />
Evropske unije.<br />
Poleg opravljanja visokih političnih funkcij<br />
je Roman Jakič aktiven tudi kot športni<br />
funkcionar. Leta 2001 je postal član izvršnega<br />
odbora Olimpijskega komiteja Slovenije<br />
in predsednik Atletske zveze Slovenije,<br />
vodil je slovensko reprezentanco športnikov<br />
invalidov na letnih in zimskih paraolimpijskih<br />
igrah, do lani pa je bil tudi direktor<br />
ljubljanskega Javnega <strong>za</strong>voda šport<br />
Ljubljana.<br />
Republika Slovenija je od nekdanje JLA po osamosvojitvi prevzela veliko vojaških<br />
nepremičnin in objektov, ki jih danes upravlja MO. Poleg objektov, namenjenih <strong>za</strong><br />
obrambne namene ter potrebe sistema <strong>za</strong>ščite in reševanja, so med njimi tudi številna<br />
vojaška stanovanja. Objekti, ki postanejo trajno neperspektivni <strong>za</strong> obrambne<br />
potrebe ali potrebe <strong>za</strong>ščite in reševanja, se uvrstijo v načrt ravnanja s stvarnim<br />
premoženjem, ta pa se sprejema ob pripravi državnega proračuna <strong>za</strong> naslednje<br />
leto. Neperspektivne nepremičnine se prodajajo po predpisani metodi prodaje,<br />
določeni v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti<br />
ter v Uredbi o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.<br />
Praviloma se uporabi metoda javne dražbe ali javne ponudbe, nekatere<br />
pa se <strong>za</strong> potrebe drugega organa državne uprave prenese temu v upravljanje.<br />
Na podlagi izraženega interesa občine se v korist lokalne skupnosti prenese nepremičnino<br />
v last občine. Kot je povedala vodja oddelka <strong>za</strong> upravljanje z nepremičninami<br />
v Sektorju <strong>za</strong> gospodarjenje z nepremičninami MO Mojca Geč Zvržina,<br />
se zmanjšuje <strong>za</strong>nimanje fizičnih in pravnih oseb <strong>za</strong> odkup nepremičnin, <strong>za</strong> prenos<br />
pa je vedno večje.<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
V osmih letih 23 prenosov<br />
neperspektivnih vojaških<br />
objektov na občine, prav<br />
toliko tudi na ministrstva<br />
MO je od leta 2005 do 2013 preneslo 23 nepremičnin,<br />
kot so vojašnice ali njeni deli, skladišča,<br />
obmejne stražnice in drugi objekti, na lokalne<br />
skupnosti ter opravilo 23 brezplačnih<br />
prenosov na druga ministrstva. Največji del<br />
nepremičnin, ki jih je MO preneslo na lokalne<br />
skupnosti, je na tistih območjih Slovenije,<br />
na katerih je imela svoje vojašnice, skladišča<br />
vojaške opreme in streliva ter vojaška stanovanja<br />
nekdanja JLA. Te objekte lokalne skupnosti<br />
danes večinoma namenjajo <strong>za</strong> kulturne,<br />
izobraževalne, turistične, gospodarske in<br />
poslovne dejavnosti. Objekti, ki so jih prevzela<br />
ministrstva, so danes namenjeni izvajanju<br />
dejavnosti posameznega ministrstva ali<br />
v splošno korist, kot na primer <strong>za</strong> šole, vrtce,<br />
muzeje, knjižnice, socialno varstvo, bolnišnično<br />
dejavnost itn. Poleg vojaških objektov<br />
in zemljišč je MO v preteklih letih brezplačno<br />
odsvojilo tudi veliko neperspektivnih stanovanj,<br />
<strong>za</strong> katera ni bilo <strong>za</strong>nimanja pripadnikov<br />
SV <strong>za</strong> najem in so bila dalj časa ne<strong>za</strong>sedena,<br />
ter tudi tistih starejših in v slabem stanju, katerih<br />
obnova bi bila negospodarna <strong>za</strong>radi nesorazmernega<br />
finančnega vložka.<br />
MO bo na stanovanjski sklad<br />
RS preneslo še 139 stanovanj<br />
V preteklosti je MO prenašalo neperspektivna<br />
vojaška stanovanja tako na druga ministrstva<br />
kot tudi lokalne skupnosti. Leta<br />
2012 je bilo na <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> notranje <strong>za</strong>deve<br />
prenesenih osem stanovanj, na lokalno<br />
skupnost pa lani in letos 24 stanovanj. V last<br />
stanovanjskega sklada RS je bilo jeseni leta<br />
2012 prenesenih 98 zemljiškoknjižno urejenih<br />
vojaških stanovanj od skupaj 297 stanovanj,<br />
ki so bila skladu prenesena v brezplačno<br />
uporabo 1. septembra 2009. Od teh se bo v<br />
last sklada, ko bodo zemljiškoknjižno urejena,<br />
preneslo še 139 stanovanj, na občine pa je<br />
bilo že prenesenih 26, 34 pa jih še bo, ko bodo<br />
zemljiškoknjižno urejena.<br />
Ob nepravilni uporabi<br />
nepremičnine se lahko uveljavi<br />
pravica do razveze pogodbe<br />
Objekti, ki jih MO ne potrebuje, se predajo<br />
Sektorju <strong>za</strong> gospodarjenje z nepremičninami<br />
MO, da se izvedejo postopki razpolaganja<br />
z nepremičninami, to je oddaje v najem<br />
ali prodaje, po predhodni uvrstitvi nepremičnin<br />
v načrt ravnanja z nepremičninami.<br />
Ob brezplačnem prenosu nepremičnin na lokalno<br />
skupnost mora ta utemeljiti, <strong>za</strong> kakšen<br />
namen jo potrebuje. Do jeseni leta 2012 so<br />
morale občine izka<strong>za</strong>ti javni interes <strong>za</strong> nepremičnino,<br />
kar je bil pogoj <strong>za</strong> prenos. Predpisana<br />
je bila tudi prepoved odtujitve in obremenitve<br />
neodplačno prenesene nepremičnine <strong>za</strong><br />
najmanj pet let. Če bi torej občina nepremičnino<br />
obremenila ali odtujila in je ne bi uporabila<br />
<strong>za</strong> javni interes, <strong>za</strong>radi katerega je bila<br />
nepremičnina izročena v njeno last, je ta okoliščina<br />
predstavljala razvezni razlog na strani<br />
odsvojitelja, kar bi lahko pomenilo celo razvezo<br />
pogodbe. »Od leta 2012, ko je bil sprejet<br />
in dopolnjen spremenjeni Zakon o stvarnem<br />
premoženju države in lokalnih skupnosti, je<br />
prepoved odtujitve in obremenitve črtana,«<br />
je pojasnila Mojca Geč Zvržina in dodala, da<br />
MO v pogodbe o brezplačnih prenosih <strong>za</strong>piše<br />
4 SV SV 5
izpostavljamo<br />
obvezo pridobitelja, da nepremičnino uporablja<br />
<strong>za</strong> namen, <strong>za</strong> katerega jo je pridobil. Tako<br />
je v sklenjeni pogodbi pridržana pravica, da<br />
se, če se nepremičnina uporablja v druge namene,<br />
uveljavi pravica do razveze pogodbe.<br />
Postopka prenosa<br />
nepremičnin MO na občine in<br />
ministrstva se razlikujeta<br />
O brezplačni odsvojitvi nepremičnine in<br />
sklenitvi pogodbe <strong>za</strong> prenos nepremičnine<br />
na lokalno skupnost odloča vlada na podlagi<br />
gradiva, ki ga pripravi <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
na podlagi vloge lokalne skupnosti. V gradivu<br />
opredeli razloge <strong>za</strong> prenos, namembnost<br />
nepremičnine v prostoru, kot izhaja iz<br />
potrdila o namenski rabi nepremičnine, in<br />
osnutek pogodbe o brezplačnem prenosu. Po<br />
sklepu vlade se nato sklene pogodba, na podlagi<br />
katere se občina kot novi lastnik nepremičnine<br />
vpiše v zemljiško knjigo. Postopek<br />
samoupravnih lokalnih skupnosti ter na njegovi<br />
podlagi istoimenska uredba, ki je omejila<br />
dobo najema na eno leto, kar je precej<br />
zmanjšalo <strong>za</strong>nimanje pri morebitnih najemojemalcih.<br />
S spremembo in dopolnitvijo uredbe<br />
marca 2013 se je dopustna doba trajanja<br />
najema podaljšala na pet let, kar bo gotovo<br />
vplivalo na <strong>za</strong>nimanje med morebitnimi najemniki.<br />
MO oddaja objekte tudi v brezplačno<br />
uporabo, kadar gre <strong>za</strong> društva, ki delujejo<br />
v javnem interesu. Društva v javnem interesu,<br />
ki delujejo na področju obrambe ter <strong>za</strong>ščite<br />
in reševanja, lahko dobijo določeno nepremičnino<br />
MO v brezplačno uporabo <strong>za</strong> 20 let.<br />
Največ je veteranskih društev, enot gorske<br />
reševalne službe in Rdečega križa ter prostovoljnih<br />
gasilskih društev, ki potrebujejo pisarniške<br />
prostore ali prostore <strong>za</strong> skladiščenje<br />
svoje opreme in sredstev. Za oddane objekte<br />
skrbi <strong>za</strong> tekoče vzdrževanje najemnik. Neperspektivni<br />
objekti, ki so v načrtu ravnanja<br />
Marec je mesec<br />
civilne <strong>za</strong>ščite<br />
Marec je na Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> vsako leto v znamenju<br />
civilne <strong>za</strong>ščite, ki se ob svojem dnevu, 1. marcu, pokloni vsem,<br />
ki so nesebično reševali življenja in premoženje. Letos so se<br />
na osrednji državni slovesnosti ter slovesnostih po regijah <strong>za</strong>hvalili<br />
459 posameznikom in ustanovam. Nesreča nikoli ne<br />
počiva in še v drugi polovici marca je Uprava RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
in reševanje (URSZR) izdala opozorila o povečani nevarnosti,<br />
tokrat pred zemeljskimi in snežnimi plazovi.<br />
Pripravila: Meta Grmek<br />
Prav na področju gorskega reševanja se je sredi marca končal dvoletni<br />
projekt AlpSAR, sofinanciran z evropskim denarjem finančnega<br />
instrumenta civilne <strong>za</strong>ščite, v njem pa so sodelovali URSZR, Civilna<br />
<strong>za</strong>ščita Furlanije - Julijske krajine ter luksemburško podjetje<br />
HITEC kot koordinator. Slovenske in italijanske gorske reševalce so<br />
opremili s poenoteno in najsodobnejšo informacijsko-komunikacijsko<br />
opremo <strong>za</strong> podporo reševanju v gorah. V okviru projekta so<br />
lani izvedli vajo na območju Trbiža in Kranjske Gore, februarja letos<br />
pa sklepno terensko vajo na gorskem območju Sella Nevea–Kanin.<br />
Na njej so preizkusili informacijsko-komunikacijske rešitve, razvite v<br />
okviru projekta, ter postopke obveščanja in čezmejnega sodelovanja<br />
med URSZR in Civilno <strong>za</strong>ščito Furlanije - Julijske krajine skladno<br />
s protokolom.<br />
Slovenska enota <strong>za</strong> iskanje in reševanje v ruševinah M USAR<br />
se je 26. marca vrnila z mednarodne vaje <strong>za</strong>ščite in reševanja<br />
EU MODEX 2013, organizirani v Bolgariji z denarjem mehanizma<br />
Evropske unije <strong>za</strong> civilno <strong>za</strong>ščito. Scenarij vaje je predvideval potres<br />
v državi zunaj Evropske unije, Republika Slovenija pa je na podlagi<br />
<strong>za</strong>prosila na območje nesreče napotila enoto <strong>za</strong> iskanje in reševanje<br />
v ruševinah M USAR (Medium Urban Search and Rescue), ki je<br />
del državne enote <strong>za</strong> hitre intervencije. Na vaji so preverjali skupno<br />
delovanje reševalnih modulov Slovenije, Estonije in Češke ter logistično<br />
samo<strong>za</strong>dostnost ekip.<br />
Pripadniki SV na usposabljanju<br />
v nemškem Hohenfelsu<br />
Nekdanji minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Aleš Hojs in načelnik GŠSV brigadir<br />
Dobran Božič sta si 12. marca ogledala mednarodno vojaško vajo v<br />
nemškem Hohenfelsu, na njej pa je sodelovalo 129 pripadnikov različnih<br />
enot Slovenske vojske. Mednarodna vojaška vaja, ki je potekala<br />
med 1. in 23. marcem, je bila namenjena preverjanju pripravljenosti<br />
drugega konjeniškega polka ameriške vojske pred napotitvijo v mednarodno<br />
operacijo sil Isaf v Afganistan. Pripadniki Slovenske vojske<br />
so na vaji sodelovali v vlogi afganistanske nacionalne vojske in enot<br />
bojne podpore. Nekdanji minister Hojs in načelnik GŠSV brigadir Božič<br />
sta se ob obisku sestala s poveljnikom ameriških kopenskih sil v<br />
Evropi generalpolkovnikom Donaldom M. Campbellom.<br />
Na misijo EU <strong>za</strong> usposabljanje oboroženih sil Malija je Slovenska vojska<br />
19. marca napotila prvega pripadnika. Skladno s sklepom slovenske<br />
vlade bo častnik SV na misiji skrbel <strong>za</strong> delo v poveljstvu misije v<br />
glavnem mestu Malija Bamaku. Pripadnika Slovenske vojske, ki bosta<br />
v okviru prvega slovenskega kontingenta še napotena v Mali, bosta v<br />
prvi polovici aprila odšla v Center <strong>za</strong> usposabljanje malijske vojske v<br />
Koulikoru. Na <strong>za</strong>ostrene varnostne razmere v Maliju, ki so <strong>za</strong>čele dobivati<br />
regionalne in celo globalne razsežnosti, se je odzvala celotna<br />
mednarodna skupnost, vključno z EU.<br />
Raven sodelovanja s civilnim<br />
okoljem poskušajo ohraniti<br />
Načelnik GŠSV brigadir Božič je 20. in 21. marca gostil načelnika<br />
obrambnega štaba bolgarskih oboroženih sil generala Simeona Hristova<br />
Simeonova z delegacijo. Brigadir Božič je predstavil potek preoblikovanja<br />
Slovenske vojske in izkušnje iz MOM, pogovarjala pa sta<br />
se tudi o dvostranskem sodelovanju ter izmenjala poglede na varnostne<br />
razmere na Zahodnem Balkanu. General Simeonov je nato obiskal<br />
Vojašnico Edvarda Peperka v Ljubljani, kjer so mu predstavili 1.<br />
brigado in brigado zračne obrambe in letalstva.<br />
V Vojašnici generala Maistra v Mariboru je načelnik GŠSV 11. marca<br />
podpisal letne načrte sodelovanja <strong>za</strong> leto 2013 med Slovensko<br />
vojsko in organi<strong>za</strong>cijami, zve<strong>za</strong>mi ter društvi, pomembnimi <strong>za</strong><br />
obrambni sistem. Sprejel je predstavnike 18 organi<strong>za</strong>cij, zvez in društev<br />
ter ob podpisu letnih načrtov poudaril, da je sodelovanje do<br />
zdaj dobro potekalo, in izrazil prepričanje, da bodo kljub manjšim<br />
finančnim sredstvom načrtovane projekte izvajali tudi v prihodnje.<br />
V novomeški vojašnici je 22. marca potekala slovesnost v spomin na<br />
vzorčno mobili<strong>za</strong>cijsko taktično vajo Teritorialne obrambe Premik<br />
91, ki je bila izvedena pred 22 leti. Le dan pozneje je SV v Dolu pri<br />
Ljubljani počastila spomin na obletnico rojstva barona Jurija Vege –<br />
matematika in fizika, ki je bil tudi vojaški strateg in topniški častnik.<br />
S spomladanskim koncertom Orkestra Slovenske vojske 25. marca<br />
so se spomnili 139. obletnice rojstva generala Maistra, pesnika in<br />
slikarja, predvsem pa domoljuba in borca <strong>za</strong> severno mejo.<br />
prenosa nepremičnin z MO na druga ministrstva<br />
je nekoliko drugačen in predvsem bolj<br />
preprost. Če MO nepremičnine ne potrebuje<br />
<strong>za</strong> izvajanje svojih dejavnosti, pripravi na<br />
podlagi vloge ministrstva, ki nepremičnino<br />
potrebuje, in pisnega soglasja tega ministrstva<br />
predlog, da se določi <strong>za</strong> upravljavca nepremičnine.<br />
O prenosu nepremičnine odloči<br />
vlada s sklepom, s katerim določi novega<br />
upravljavca nepremičnine.<br />
Društva v javnem interesu<br />
imajo možnost brezplačnega<br />
najema nepremičnin MO<br />
MO poleg prodaje in brezplačnega prenosa<br />
nekatere nepremičnine oddaja tudi v najem.<br />
Težava je nastala leta 2010, ko sta bila sprejeta<br />
Zakon o stvarnem premoženju države in<br />
s stvarnim premoženjem, niso predmet investicijskih<br />
vlaganj.<br />
MO upravlja 510 hektarjev<br />
neperspektivnih zemljišč<br />
MO ima kljub odprodaji in brezplačni odsvojitvi<br />
objektov drugim ministrstvom ter lokalnim<br />
skupnostim še vedno več neperspektivnih<br />
objektov. Na območju nekdanjih vojašnic<br />
in skladiščnih kompleksov je 174 objektov,<br />
72 neperspektivnih objektov pa je na območju<br />
nekdanjih obmejnih stražnic, drugih neperspektivnih<br />
objektov, kot so na primer tehnične<br />
delavnice in poslovni prostori, pa je<br />
22. Neperspektivnih objektov MO, večjih od<br />
deset kvadratnih metrov, je 280, MO pa ima<br />
še vedno neperspektivna zemljišča v skupni<br />
izmeri približno 510 hektarjev.<br />
Foto: arhiv MO<br />
6 SV<br />
SV 7
intervju<br />
Madžarski lovci<br />
kmalu varovali<br />
slovenski zračni<br />
prostor<br />
Natova<br />
akreditacija<br />
leta 2015<br />
izvedljiva<br />
V petek, 15. marca, je bil na delovnem obisku v Sloveniji madžarski<br />
obrambni minister Csaba Hende. Z gostiteljem ministrom<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Alešem Hojsom sta se sestala v Lendavi,<br />
kjer se je srečal tudi s pripadniki madžarske narodne skupnosti<br />
iz Prekmurja. Madžari 15. marca praznujejo narodni praznik<br />
spomina na znamenito madžarsko marčno revolucijo in<br />
boj <strong>za</strong> svobodo v letih 1848–1849. Takrat se je oblikovala tudi<br />
madžarska vojska.<br />
Spominu na marčno revolucijo so se poklonili ministra<br />
in predstavniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.<br />
Besedilo in fotografiji: Marko Pišlar<br />
Ministra sta na delovnem srečanju govorila predvsem o dvostranskem<br />
sodelovanju na obrambnem področju, ki je zelo dobro že od osamosvojitve<br />
Slovenije in se je s skupnim članstvom v evro-atlantskih integracijah<br />
še okrepilo. Posebej intenzivno je sodelovanje na področju<br />
zvez in informatike, verifikacijskih dejavnosti ter letalstva in zračne<br />
obrambe. Urjenja pripadnikov slovenske in madžarske vojske na skupnih<br />
vajah Lord Mountain, ki so namenjena pridobivanju znanja in veščin<br />
helikopterskih posadk <strong>za</strong> letenje v visokogorju ter o zunajletaliških<br />
pristankih, potekajo v zračnem prostoru Slovenije že več let. Državi<br />
dobro sodelujeta tudi v številnih regionalnih pobudah ter okviru mednarodnih<br />
operacij in misij Kforja na Kosovu, Althea v BiH, Isafa v Afganistanu<br />
ter trilateralne enote večnacionalnih sil kopenske vojske (MLF),<br />
v okviru katere državi poleg Italije prispevata svoje sile v sestavo ene<br />
izmed bojnih skupin EU.<br />
Sogovornika sta govorila o širitvi obrambnega sodelovanja med državama<br />
tudi z dogovorom o izvajanju <strong>za</strong>vezniškega nadzora zračnega<br />
prostora nad ozemljem Republike Slovenije z lovskimi letali četrte generacije<br />
gripen madžarske vojske, kar bodo morali potrditi tudi vladi in<br />
parlamenta. Od vstopa Slovenije v Nato je v okviru <strong>za</strong>vezništva nadzor<br />
zračnega prostora izvajala izključno Italija, Madžarska pa je <strong>za</strong>gotovila<br />
podporo z letališkimi zmogljivostmi. Letos se bo s svojimi prestrezniki<br />
v to operacijo prvič vključila tudi Madžarska. Minister Hojs je<br />
izrazil <strong>za</strong>dovoljstvo nad pripravljenostjo Madžarske, da prev<strong>za</strong>me del<br />
8 SV<br />
tega bremena v <strong>za</strong>vezništvu. Minister Hende je poudaril, da je prispevek<br />
Madžarske pri varovanju in <strong>za</strong>ščiti slovenskega zračnega prostora<br />
znak solidarnosti ter dobrega sodelovanja med državama, obenem<br />
pa tudi odraz ekonomičnosti in praktičnosti z združevanjem letalskih<br />
sil. Madžarski obrambni minister je poudaril, da je madžarska vojska<br />
na to nalogo pripravljena.<br />
Po koncu uradnih pogovorov so ministra in predstavniki madžarske<br />
narodne skupnosti v Sloveniji položili vence pred spominski plošči<br />
Széchenyju ter Kossuthu pred dvojezično osnovno šolo v Lendavi.<br />
Nato sta se v spomin na madžarsko revolucijo in boj <strong>za</strong> svobodo v letih<br />
1848–1849 udeležila osrednje prireditve, ki je potekala v dvorani<br />
lendavskega gledališča, kjer so zbrane nagovorili slovenski in madžarski<br />
obrambni minister ter predsednik Sveta pomurske madžarske<br />
samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth. Minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
Hojs je v svojem nagovoru čestital madžarskemu ministru <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
in predstavnikom madžarske narodne skupnosti ob narodnem prazniku<br />
ter ob poudaril, da so madžarski slovesni dnevi pomembni tudi<br />
<strong>za</strong> predstavnike večinskega naroda v Sloveniji. Predstavil je dolgoletno<br />
sodelovanje med državama na obrambnem in vojaškem področju<br />
ter izrazil prepričanje, da se bo to tudi po <strong>za</strong>slugi skupnega srečanja<br />
še bolj razvijalo in krepilo. Prireditev so z nastopi popestrili tudi recitatorji,<br />
plesalci in glasbeniki, ki so skozi pesem, ples ter recitale predstavili<br />
tradicijo in običaje madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.<br />
Prireditev<br />
ob madžarskem<br />
narodnem<br />
prazniku<br />
so popestrili<br />
mladi z glasbo<br />
in plesnimi<br />
nastopi.<br />
Pogovor s poveljnikom Večnacionalnega<br />
centra odličnosti <strong>za</strong> gorsko bojevanje (VCOGB)<br />
polkovnikom Boštjanom Blaznikom<br />
Zavezništvo je leta 2004 Slovenijo prepoznalo kot mogočo tržno nišo <strong>za</strong> gorsko<br />
bojevanje, <strong>za</strong>to so v SV kmalu potem <strong>za</strong>čeli izvajati dejavnosti <strong>za</strong> preoblikovanje<br />
nekdanje Gorske šole SV v Natov center odličnosti <strong>za</strong> gorsko bojevanje<br />
(COGB), katerega akreditacijo bo <strong>za</strong>vezništvo opravilo po letu 2015. V<br />
procesu transformacije SV je bil VCOGB marca iz PDRIU prepodrejen v 1. brigado<br />
SV, v sestavi katere bo deloval do njegove akreditacije. Kot je pojasnil<br />
poveljnik VCOGB polkovnik Boštjan Blaznik, bo Slovenija z izpolnitvijo <strong>za</strong>veze<br />
o ustanovitvi Natovega COGB ponovno potrdila status kredibilne in odgovorne<br />
članice.<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
SV 9
Novembra 2011 so Avstrija, Madžarska,<br />
Italija in Slovenija podpisale sporazum<br />
o sodelovanju v VCOGB. Kakšno je<br />
<strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> vključitev pri drugih?<br />
Z ustanovitvijo VCOGB je postala vloga<br />
Slovenije v regiji še bolj prepoznavna. Največ<br />
tega vpliva je v srednjeevropski, predvsem<br />
pa v jugovzhodni evropski regiji.<br />
Poleg obravnave strokovnih vsebin gorskega<br />
bojevanja VCOGB <strong>za</strong>gotavlja tudi učinkovito<br />
in celostno sodelovanje s civilnimi<br />
ter vojaškimi partnerji v nacionalnem<br />
in mednarodnem okolju. Velik del sodelovanja<br />
v mednarodnem prostoru nastaja kot<br />
rezultat dvo- in večstranskega vojaškega sodelovanja.<br />
Največji interes <strong>za</strong> polnopravno<br />
članstvo sta izrazili Turčija in Hrvaška.<br />
Z <strong>za</strong>dnjo smo tudi že izmenjali pisma o nameri<br />
<strong>za</strong> članstvo med načelnikoma generalštabov.<br />
Marca je bila na obisku tudi skupina<br />
strokovnjakov s hrvaškega obrambnega<br />
ministrstva, predstavili pa smo ji pogoje <strong>za</strong><br />
vstop. S kar veliko državami, kot so na primer<br />
Francija, Poljska, Češka, Nemčija, Norveška,<br />
Črna gora, Srbija, Švica in druge, sodelujemo<br />
v obliki izmenjav, ki bi bile lahko<br />
pri prenovi naših programov. Značilnosti vojaških<br />
operacij, predvsem pa pridobljene izkušnje<br />
določajo razvoj novih konceptov delovanja<br />
in SOP-jev, v VCOGB pa tudi širjenje<br />
kataloga individualnih veščin.<br />
Ustanavljanje Natovega COGB<br />
<strong>za</strong>hteva tudi prilagajanje standardom<br />
in <strong>za</strong>htevam, ki jih predpisuje<br />
<strong>za</strong>vezništvo. Kako potekajo<br />
dejavnosti na tem področju?<br />
Za akreditacijo Natovih centrov odličnosti<br />
je mednarodni vojaški štab (IMS) oblikoval<br />
temeljna in dodatna merila, ki predstavljajo<br />
pogoj <strong>za</strong> njihovo vzpostavitev. Z akreditacijo<br />
so v ACT namreč želeli poenotiti merila<br />
<strong>za</strong> oblikovanje centrov odličnosti. VCOGB<br />
lahko že zdaj sprejme enoto do ravni čete.<br />
V okviru individualnega usposabljanja bo<br />
naša ambicija tudi v prihodnosti omejena<br />
do 30 tečajnikov. Velika večina teh področij<br />
je ve<strong>za</strong>na na nadaljnjo transformacijo<br />
SV in stopnjo naše ambicije <strong>za</strong> razvoj centra<br />
odličnosti. Posebno področje je priprava pogojev<br />
<strong>za</strong> delovanje častnikov in podčastnikov<br />
tujih oboroženih sil v okviru centra. Tu<br />
pretok kadra naši enoti ni bil preveč naklonjen,<br />
saj je žal veliko več ustreznega kadra<br />
odšlo, kot prišlo. V enoti sicer imamo nabor<br />
ustreznih imen <strong>za</strong> popolnitev, hkrati pa razumemo<br />
in sprejemamo proces transformacije<br />
SV. Kot vsaka enota si želimo pripadnikov,<br />
ki bi profesionalno usposobljenost,<br />
znanje in osebne želje učinkovito združevali<br />
s svojo poklicno kariero. Velikokrat to žal ni<br />
mogoče ali se zgodi zelo postopno. Usposabljanje<br />
enot in posameznikov <strong>za</strong> bojevanje v<br />
gorskem svetu ima svoje značilnosti. Želimo<br />
si, da bi bile še bolj prepoznane med pripravo<br />
nabora ustreznega kadra <strong>za</strong> našo enoto.<br />
Največ izmenjav in recipročnega sodelovanja<br />
na tem področju poteka s 132. gorskim<br />
bataljonom.<br />
Kaj se bo spremenilo,<br />
ko bo Nato center akreditiral?<br />
Natov COGB bo imel status neodvisne<br />
mednarodne vojaške organi<strong>za</strong>cije, ki<br />
bo <strong>za</strong>radi svojega mednarodnega značaja<br />
najverjetneje ve<strong>za</strong>n neposredno na GŠSV.<br />
Najvišji organ <strong>za</strong> sprejem odločitev Natovega<br />
COGB bo izvršilni odbor. Odgovoren bo<br />
na podlagi dogovorjenega načina vsako leto<br />
vplačevale finančna sredstva. Običajni zneski<br />
obstoječih centrov odličnosti so med 15.000<br />
in 20.000 evri <strong>za</strong> posameznika iz tuje države,<br />
ki deluje v centru. Slovenija bo v sestavo centra<br />
morala <strong>za</strong>gotoviti administrativno in logistično<br />
podporno osebje.<br />
Kakšne bodo prednosti,<br />
ki jih bo Sloveniji in SV prinesla<br />
ustanovitev centra?<br />
Nato je Sloveniji <strong>za</strong>upal ustanovitev COGB.<br />
To je eno izmed področij, <strong>za</strong> katerega <strong>za</strong>vezništvo<br />
še nima ustrezno oblikovane zmogljivosti,<br />
ki bi <strong>za</strong>gotavljala povezljivost pri<br />
usposabljanju in izobraževanju, pripravi<br />
doktrin in konceptov, raziskavah in razvoju<br />
ter učenju iz izkušenj. To je hkrati tudi<br />
eno izmed področij, v katerem Slovenija vidi<br />
svoj nacionalni interes. Šele z akreditacijo<br />
se bo dokončno utrdil polnopravni status<br />
centra, saj mu bodo odprte poti <strong>za</strong> neposredno<br />
sodelovanje z Natovimi enotami in poveljstvi<br />
ter njegovimi agencijami in šolami.<br />
Takrat bo dokončno sklenjena in pove<strong>za</strong>na<br />
mreža sodelovanja COGB v nacionalnem ter<br />
Sposobnost prilagajanja<br />
razpoložljivim virom je ena<br />
izmed značilnosti in izzivov<br />
sodobnih organi<strong>za</strong>cij.<br />
v prihodnosti ve<strong>za</strong>ne na tehnične sporazume<br />
o sodelovanju v okviru VCOGB. Bistvena<br />
prednost VCOGB se kaže tudi v združevanju<br />
zmogljivosti v mednarodnem okolju.<br />
Letos bo tako poleg drugih načrtovanih aktivnosti<br />
skladno s sprejetim načrtom dela <strong>za</strong><br />
leto 2013 pod italijanskih vodstvom julija v<br />
Italiji potekala skupna vaja štirih držav članic<br />
VCOGB.<br />
Zaradi slabih finančnih razmer<br />
v vojskah skoraj vseh držav bo tudi<br />
pridobivanje novih partnerjev v center<br />
oteženo. Kako boste k sodelovanju<br />
spodbudili nove članice?<br />
Ustanavljanje centrov odličnosti je tesno<br />
pove<strong>za</strong>no z <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>mi držav Nata o iskanju<br />
ustreznih odgovorov na grožnje v sodobnem<br />
varnostnem okolju. Centri odličnosti so ena<br />
izmed zmogljivosti, ki državam ustanoviteljicam,<br />
Natu in članicam <strong>za</strong>gotavljajo izvajanje<br />
preoblikovanja enot in poveljstev na izbranih<br />
vojaškostrokovnih nišnih področjih ter hkrati<br />
ponujajo podporo njihovemu operativnemu<br />
delovanju. Centri odličnosti so nastali<br />
tudi <strong>za</strong>radi enakomernejše prerazporeditve<br />
denarja v okviru držav Nata. Centri so prav<br />
tako namenjeni povečanju in izboljšanju specifičnih<br />
zmogljivosti ter predvsem učinkovitejši<br />
izrabi že oblikovanih zmogljivosti članic<br />
ter partnerskih držav. Države so prepoznale<br />
prednost v povezovanju in skupnem izkoriščanju<br />
tako pove<strong>za</strong>nih nacionalnih virov.<br />
Racionalno združevanje zmogljivosti, delitev<br />
izkušenj, sodelovanje ob pripravi doktrinarnih<br />
dokumentov in razvoj novih zmogljivosti<br />
so <strong>za</strong> zdaj povsem <strong>za</strong>dosten magnet <strong>za</strong> pridobivanje<br />
novih držav članic.<br />
Ali bo SV v predvidenem roku sposobna<br />
<strong>za</strong>gotoviti vse <strong>za</strong> Natovo akreditacijo?<br />
Zmanjševanje obrambnih proračunov <strong>za</strong>hteva<br />
od vojsk njihovo transformacijo. SV seveda<br />
ni izjema. Sposobnost prilagajanja razpoložljivim<br />
virom je ena izmed značilnosti<br />
in izzivov sodobnih organi<strong>za</strong>cij. Prav je, da<br />
kljub zmanjševanju sredstev vseskozi prilagajamo<br />
poslanstvo in cilj delovanja ter opravljanje<br />
nalog. Glede na to, da imamo v Vojašnici<br />
Boštjana Kekca na Bohinjski Beli<br />
ustrezno infrastrukturo, je Natova akreditacija<br />
po letu 2015 izvedljiva. Ponovno in vseskozi<br />
se vračamo k finančnim ter kadrovskim<br />
virom, ki so v SV omejeni. Poudariti moram<br />
veliko razumevanje GŠSV, ki si pri<strong>za</strong>deva<br />
pridobiti ustrezen kader. Podreditev VCOGB<br />
1. brigadi SV nam bo v prihodnosti <strong>za</strong>gotovila<br />
še več stika z operativnim okoljem. Prepričan<br />
sem, da je vključenost VCOGB v sestavo<br />
brigade ustrezna in da bo pripomogla<br />
k Natovi akreditaciji, <strong>za</strong>to lahko zelo veliko<br />
v naslednjih letih z dodatnim strokovnim in<br />
funkcionalnim usposabljanjem naredimo vsi<br />
pripadniki VCOGB.<br />
Katere so bistvene novosti<br />
prenovljenih programov?<br />
Oblike in vsebina delovanja VCOGB v pogojih<br />
gorskega bojevanja ter izvajanja tečajev<br />
<strong>za</strong> gorsko bojevanje so določene v programu<br />
usposabljanja, ki je namenjeno posameznikom<br />
in enotam SV ter pripadnikom oboroženih<br />
sil držav članic <strong>za</strong>vezništva in partnerskih<br />
držav. Temelj <strong>za</strong> izvedbo tečajev bo na<br />
okvirnem in bolj splošnem učnem programu,<br />
ki bo omogočil prilagajanje <strong>za</strong>htevanim vsebinam.<br />
V tem programu bo združena večina<br />
učnih tem, ki jih je VCOGB sposoben <strong>za</strong>gotoviti<br />
in izvajati. Bistvena novost je, da že<br />
pri najbolj osnovnem tečaju vojaškega gorništva<br />
po novem namenjamo večji poudarek<br />
delovanju posameznika v gorah v polni<br />
bojni opremi. Tudi <strong>za</strong>radi vedno hitrejšega<br />
razvoja kakovostnejše vojaške gorniške opreme,<br />
sodobnih telekomunikacijskih sistemov<br />
in oborožitve je njeno vključevanje v usposabljanje<br />
posameznika od prvega dne nujno.<br />
Poleg navedenega so bistvena novost tudi<br />
tako imenovani tečaji tailor made, ki jih v<br />
VCOGB na podlagi povpraševanja izvajamo<br />
predvsem <strong>za</strong> enote iz tujine. Pri teh usposabljanjih<br />
poleg specialističnih individualnih<br />
veščin urimo postopke enote <strong>za</strong> delovanje v<br />
različnih oblikah bojnega delovanja v gorah.<br />
Kako ste večjo vključenost Nata<br />
v izvajanje operacij na pretežno<br />
goratih območjih upoštevali<br />
pri prenovi programov?<br />
Sodobne vojaške operacije se po eni strani izvajajo<br />
na goratih in težko prehodnih območjih<br />
ter v <strong>za</strong>htevnih podnebnih razmerah.<br />
Te <strong>za</strong>htevajo sposobnost prilagajanja različnim<br />
taktičnim zemljiščem in predvsem<br />
Usposabljanje enot<br />
in posameznikov <strong>za</strong><br />
bojevanje v gorskem svetu<br />
ima svoje značilnosti.<br />
Želimo si, da bi bile še bolj<br />
prepoznane med pripravo<br />
nabora ustreznega<br />
kadra <strong>za</strong> našo enoto.<br />
sposobnost izvajanja združenega bojevanja.<br />
Po drugi strani se srečujemo z vedno<br />
večjo potrebo po samo<strong>za</strong>dostnosti majhnih,<br />
dobro opremljenih skupin <strong>za</strong> opravljanje<br />
specialnih nalog. Pri tem prevladuje tudi<br />
potreba po znanju specialističnih alpinističnih<br />
in gorniških tehnik, ki se lahko uporabljajo<br />
tako v naravnem kot mestnem okolju.<br />
Predvsem izzivi delovanja v mestnem okolju<br />
so bili <strong>za</strong>dnje leto ena vodilnih tem v okviru<br />
Mednarodnega združenja vojaških gorskih<br />
šol. Pridobljene izkušnje in skupna anali<strong>za</strong><br />
teh aktivnosti bodo koristno izhodišče<br />
namenjamo veliko pozornosti ustrezni pravno-normativni<br />
ureditvi. Odločilne usmeritve<br />
pri tem nam daje GŠSV prek Pravne službe<br />
in Sektorja J-5. Poudaril bi, da v korist<br />
razvoja VCOGB govorita tako tradicija kot<br />
odlično sodelovanje z Združenjem vojaških<br />
gornikov Slovenije, Gorsko reševalno zvezo,<br />
Triglavskim narodnim parkom, Fakulteto <strong>za</strong><br />
šport, Planinsko zvezo Slovenije in drugimi.<br />
Kako uspešni ste pri pridobivanju kadra?<br />
Pripadniki VCOGB so strokovnjaki na področju<br />
gorskega bojevanja. V preteklosti<br />
<strong>za</strong> usmerjanje, vodenje in nadzor delovanja<br />
Natovega COGB. Poveljnik bo izvajal odločitve<br />
izvršilnega odbora, v katerem bodo<br />
predstavniki držav članic odločali po načelu<br />
soglasja. Način in obseg kadrovske popolnitve<br />
bosta določena v operativnem sporazumu<br />
o soglasju, ki bo predmet pogajanj med<br />
državami sponzorkami in državo ustanoviteljico.<br />
V Natovem COGB bo osebje iz države<br />
nosilke in držav sponzork. Države sponzorke<br />
bodo v stalno strukturo prispevale častnike<br />
in podčastnike. Spremenili se bodo tudi<br />
viri financiranja. Države sponzorke bodo<br />
mednarodnem okolju, hkrati pa bo Slovenija<br />
z izpolnitvijo <strong>za</strong>veze o ustanovitvi Natovega<br />
COGB ponovno potrdila status kredibilne<br />
in odgovorne članice Nata. Pomemben del je<br />
tudi trženje tečajev in izdelkov, kot so na primer<br />
koncepti ter SOP v mednarodnem okolju,<br />
kar bo določeno na podlagi usklajenega<br />
cenika med državami članicami.<br />
10 SV SV 11
civilno-vojaško sodelovanje<br />
NAPISALI STE<br />
CIMIC<br />
in glavne naloge<br />
Vprašali smo se, ali je civilno-vojaško sodelovanju več in različno<br />
kot CIMIC, ki ga v Natu razumemo kot poveljnikovo<br />
orodje <strong>za</strong> hitrejše, boljše, varnejše in natančnejše doseganje<br />
ciljev ter opravljanje nalog misije njegove enote. Odgovor je<br />
bil seveda pritrdilen, saj je CIMIC del civilno-vojaških odnosov,<br />
ni pa vsak civilno-vojaški odnos tudi CIMIC.<br />
Besedilo in fotografija: Srečko Zajc<br />
Marsikje imajo težave z razumevanje pomenskih<br />
razlik. Pojem CIMIC je vedno treba razumevati<br />
v njegovem kontekstu – Nato, EU in<br />
OZN, kajti vsak kontekst določa ne le vsebino,<br />
temveč tudi odnose, cilje, misije ter končna<br />
stanja. Ni nenavadno, da marsikdo razume<br />
CIMIC kot sodelovanje vojaške enote ali<br />
enot z lokalnim prebivalstvom <strong>za</strong>radi boljšega<br />
povezovanja enot in lokalnih skupnosti<br />
skozi različne oblike kulturnega, športnega in<br />
družabnega sodelovanja. To je civilno-vojaško<br />
sodelovanje, ni pa CIMIC v smislu Natove<br />
doktrine. V našem primeru mislimo na<br />
CIMIC, kot ga razume <strong>za</strong>vezništvo.<br />
V prvem prispevku smo napisali, da CIMIC<br />
deluje v različnih oblikah in na različnih ravneh,<br />
vendar vedno v treh smereh, in sicer kot<br />
podpora oboroženim silam, <strong>za</strong> povezovanje<br />
vojaškega s civilnim okoljem in pripravo ocen<br />
civilnega okolja ter kot podpora civilnemu<br />
okolju, vendar ne kot nadomestilo, temveč kot<br />
spodbuda in opora. Napisali smo tudi, da je<br />
treba CIMIC kot orodje vključiti v najbolj zgodnje<br />
faze načrtovanja delovanja v mednarodni<br />
operaciji in na misiji in ne kot »češnjo na<br />
torti«. Bistvena opravila posameznih specialistov<br />
<strong>za</strong> CIMIC ali centrov oziroma drugih organi<strong>za</strong>cijskih<br />
oblik, ki ustre<strong>za</strong>jo ciljem in naravi<br />
misije oziroma operacije, so povezovanje<br />
vojaškega in civilnega okolja (s tujko temu rečemo<br />
liaison), priprava ocen civilnega okolja<br />
in izvajanje projektov s hitrim učinkovanjem (s<br />
tujimi izrazi Quick Impact Project – QIP). Projekte<br />
je mogoče izvesti le, če so nujni in se z<br />
njimi strinja lokalna skupnost ter jih odobri poveljnik<br />
ali druga pristojna oseba, če imamo<br />
<strong>za</strong> to na voljo razpoložljiva sredstva in dovolj<br />
časa ter če projekti ne ovirajo ali celo ogrožajo<br />
primarnih ciljev in nalog enote.<br />
Prvi dve nalogi sta nalogi zbiranja, razvrščanja<br />
in vrednotenja podatkov, ki so pomembni<br />
<strong>za</strong> vojaško ter civilno stran. V <strong>za</strong>vezništvu prevladuje<br />
vera, da vojaška enota z elementom<br />
CIMIC veliko laže in globlje prodre v lokalno<br />
okolje in naveže prve stike s prebivalstvom<br />
ter tako širi prostor, ki ga enota ali enote nadzorujejo<br />
in tako tudi izpolnjujejo svojo misijo<br />
ter dosegajo cilje. Tretja naloga je na prvi<br />
pogled privlačna in je zelo hitro sprejeta pri<br />
nadrejenih, če so <strong>za</strong> to na voljo sredstva, v resnici<br />
pa je najbolj tvegana izmed vseh. Res<br />
je, da temelji na zbranih podatkih in ocenah,<br />
v izvedbi pa posega na področja drugih de-<br />
javnikov lokalne ali mednarodne skupnosti, delujočih in le redko sodelujočih<br />
na istem prostoru. Veliko odtenkov je, omejimo pa se le na<br />
humanitarno pomoč, karkoli že to je, vse bolj pogosto rabljena oblačila<br />
in rabljene igrače, ki jih navadno delijo odgovorni <strong>za</strong> civilno-vojaško<br />
sodelovanje. Ne poiščejo lokalnih nevladnih ali humanitarnih organi<strong>za</strong>cij,<br />
da bi te izvedle akcijo in bi jim naša enota le omogočila<br />
nujno podporo, pomoč ter material, temveč preprosto načrtujejo pot<br />
na neko lokacijo, ljudje se zberejo, tako ali drugače otrokom in odraslim<br />
razdelijo, kar so pripeljali, potem se slikajo in odpeljejo. Organi<strong>za</strong>torji<br />
se počutijo odlično, ker mislijo, da so opravili dobro delo, domačini<br />
v<strong>za</strong>mejo, kar jim ponujajo, čeprav jih ni nihče vprašal, ali to<br />
sploh potrebujejo oziroma kaj najbolj potrebujejo. Včasih takšen izlet<br />
<strong>za</strong>hteva celo človeške žrtve in <strong>za</strong> vsem skupaj ostane nekaj slik, članek<br />
ali dva in »dober občutek«. Torej je precej razširjen »cimik«, kako<br />
doseči srce in razum (hearts and minds) lokalnih prebivalcev z drobnimi<br />
podkupninami, sladkarijami in podobnimi dejanji »dobre volje«,<br />
ki vse ostanejo zelo na površju in se resničnega življenja lokalnih skupnosti<br />
sploh ne dotaknejo.<br />
Iskreno <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> resnične odnose v lokalni skupnosti, težave in<br />
potrebe brez obljubljenih rešitev verjetno pomeni veliko več kot priboljški<br />
otrokom in slikanje z njimi <strong>za</strong> družinski album v domovini.<br />
V takšnem okolju CIMIC ima civilni strokovnjak možnost, seveda če<br />
ima <strong>za</strong> to znanje in veščine, da poveljniku razloži pasti njegove želje<br />
po opaznosti v okolju, po fotografiranju in podobnem. Delo v integriranih<br />
civilno-vojaških skupinah ni preprosto in lahko. Gre <strong>za</strong> različna<br />
načina razmišljanja in delovanja, vendar prav <strong>za</strong>to pomembna v okolju,<br />
v katerem civilno prebivalstvo lahko sestavlja opazno oporo ali<br />
veliko oviro. Viri in zmogljivosti naše enote so omejeni ter namenjeni<br />
doseganju vojaških ciljev in izpolnjevanju misije, <strong>za</strong>to čim bolj uporabimo<br />
zmogljivosti ter vire lokalnih skupnosti, čeprav to <strong>za</strong>hteva veliko<br />
več časa in dela ter omogoča manj fotografskih priložnosti.<br />
Celovita ureditev<br />
kompleksa<br />
Park vojaške<br />
zgodovine<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> z občino Pivka že več let uspešno<br />
sooblikuje projekt Park vojaške zgodovine, v katerem so<br />
že razstavljeni del nacionalne tankovsko-artilerijske zbirke,<br />
podmornica P-913 in tudi helikopter gazela Velenje TO-001.<br />
Park je lani obiskalo več kot 25.000 obiskovalcev, že zdaj pa<br />
na nacionalni ravni pomembno prispeva k ohranjanju vojaškozgodovinske<br />
in vojaškotehnične dediščine ter krepitvi domovinske<br />
<strong>za</strong>vesti. Prav v teh dneh je park na pomembni razvojni<br />
prelomnici, saj se bo v naslednjih mesecih <strong>za</strong>čel velik<br />
projekt, financiran iz kohezijskih skladov EU.<br />
Besedilo: Janko Boštjančič<br />
Skica: arhiv Parka vojaške zgodovine<br />
Glede na uspešen razvoj in izjemne možnosti, ki jih ponuja kompleks<br />
starih pivških vojašnic, so že leta 2010 takratni ministrici <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
in kulturo ter župan občine Pivka podpisali dogovor o nadgradnji projekta<br />
Park vojaške zgodovine v muzejsko-depojski kompleks z ureditvijo<br />
zmogljivosti <strong>za</strong> ogledne depoje, z ureditvijo dodatnih zmogljivosti<br />
<strong>za</strong> predstavitev vojaškotehnične dediščine, z ureditvijo zmogljivosti<br />
<strong>za</strong> animacijske ponazoritvene vsebine in <strong>za</strong> to potrebne infrastrukture.<br />
Občina Pivka je na podlagi tega dogovora <strong>za</strong>čela pripravljati<br />
projektno dokumentacijo <strong>za</strong> obnovo vseh objektov in infrastrukture<br />
ter gradnjo novega paviljona <strong>za</strong> tankovsko in letalsko zbirko. Našteto<br />
je bilo združeno v smiselno celoto, ki izpolnjuje vse pogoje <strong>za</strong> pridobitev<br />
denarja iz kohezijskih skladov EU. Celovita ureditev kompleksa<br />
tako pomeni zelo pomembno naložbo <strong>za</strong> nadgradnjo obstoječega,<br />
že dobro uveljavljenega muzejsko-turističnega središča. Nadaljnji razvoj<br />
parka bo pomembno vplival na ohranjanje zgodovinskega spomina<br />
na slovensko vojaško zgodovino, slovensko osamosvojitev in<br />
nastanek slovenske države. Pomembni sta tudi popestritev turistične<br />
ponudbe tako z regionalnega kot tudi nacionalnega vidika ter gospo-<br />
darska spodbuda notranjsko-kraški regiji kot eni najmanj razvitih slovenskih<br />
regij. Vrednost projekta je 13.300.000 evrov brez DDV, <strong>za</strong>čel<br />
pa se bo že v prihodnjih mesecih.<br />
Kaj obsega projekt?<br />
Z izvedbo projekta bo vzpostavljen muzejski kompleks izjemnih dimenzij,<br />
predstavljal pa bo pomembno muzejsko-turistično <strong>za</strong>nimivost<br />
s pozitivnimi ekonomskimi učinki. Projekt se financira iz denarja EU,<br />
<strong>za</strong>to mora biti opravljen do konca leta 2015. V naslednjih treh letih<br />
bosta tako odpravljena dva velika manka na nacionalni ravni. Prvi je,<br />
da Slovenci nimamo nacionalne vojaškozgodovinske zbirke, ki bi sistematično<br />
prikazovala pestro vojaško zgodovino tega območja, po<br />
drugi strani pa Republika Slovenija še vedno nima muzeja, v katerem<br />
bi bila prika<strong>za</strong>na nastanek slovenske države in osamosvojitvena vojna<br />
leta 1991. Zamisel, da se tak muzejski kompleks postavi prav v vojašnici,<br />
iz katere se je 26. junija 1991 <strong>za</strong>čel napad jugoslovanske vojske<br />
na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo, se je poka<strong>za</strong>la kot<br />
dobra in polna simbolike.<br />
V okviru parka bo <strong>za</strong>gotovljenega<br />
1,36 hektarja razstavnih površin,<br />
oglednih depojev in servisnih površin<br />
V okviru parka bo prenovljen objekt 7, eden izmed dveh nekdanjih nastanitvenih<br />
objektov v kompleksu starih vojašnic. Razstava v obnovljenem<br />
objektu bo obsegala predstavitev nacionalne vojaške zgodovine<br />
in razstavo o osamosvojitveni vojni. Kompleksna vsebina bo interpretirana<br />
v vseh izraznih sredstvih razstave, in sicer prostoru, barvah, materialih,<br />
grafiki ter multimediji, in bo tako poudarjala razstavne predmete ter<br />
razstavno zgodbo. Poleg prenove omenjenih objektov bo zgrajen nov,<br />
III. paviljon, ki bo namenjen predstavitvi večjih predmetov, kot so tanki,<br />
letala in podmornica. Razstavne predmete, ki s svojo velikostjo in simboliko<br />
govorijo sami <strong>za</strong>se, bodo dopolnjevale še kakovostne razstavne<br />
osvetlitve, scenske postavitve, razstavne grafike in multimedija. V tem<br />
paviljonu bo tudi manjši lokal. V spodnjem delu Parka vojaške zgodovine<br />
so trenutno objekti 3, 4 in 5, ki so predvideni <strong>za</strong> rušenje. Na tem<br />
območju bo zgrajeno skladišče <strong>za</strong> muzejske predmete, namenjeno pa<br />
bo hranjenju letal, tankov in topov ter drugih oklepnih vozil, ki ne bodo<br />
v stalni zbirki in ki se bodo uporabljali pri medmuzejskih izmenjavah.<br />
Poleg naložb v prenovo in gradnjo novih razstavnih ter depojskih prostorov<br />
bo poskrbljeno <strong>za</strong> parkirišče <strong>za</strong> avtomobile, avtobuse in avtodome<br />
ter zunanjo ureditev objektov. Prav tako bosta zgrajena vsa infrastruktura<br />
in enovit sistem ogrevanja s kotlovnico na lesno biomaso.<br />
Prenovili bodo tudi 42 oklepnih vozil in letal, ki bodo razstavljena.<br />
Z njihovo obnovo bo rešen pomemben del nacionalne vojaškotehnične<br />
in vojaškozgodovinske dediščine, uporabljeni pa bodo tudi <strong>za</strong> turistične<br />
namene.<br />
Po končani naložbi bo celovito urejen kompleks največji tovrstni muzej<br />
v Sloveniji. Po koncu projekta park upravičeno pričakuje precejšnje<br />
povečanje števila obiskovalcev. Začetnemu povečanju obiska takoj<br />
po končanem projektu naj bi po projekcijah sledila pet- do desetodstotna<br />
letna rast, tako da bi leta 2025 Park vojaške zgodovine obiskalo<br />
že 100.000 obiskovalcev.<br />
12 SV SV 13
iz naših enot<br />
Pripravljeni <strong>za</strong> Isaf<br />
Od 11. do 15. marca je na osrednjem vadišču SV na Počku pri Postojni potekalo <strong>za</strong>ključno<br />
preverjanje usposobljenosti pripadnikov 19. kontingenta SV <strong>za</strong> misijo Isafa<br />
v Afganistanu. Preverjanje usposobljenosti je potekalo ob strokovni podpori inštruktorjev<br />
Centra <strong>za</strong> bojno usposabljanje SV in ob uporabi taktičnega sistema <strong>za</strong><br />
simulacijo bojnega delovanja saab. Aktivnosti, ki so jih preverjali, so bile postavljene<br />
v okolje delovanja kontingenta v Afganistanu.<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Priprave kontingenta<br />
v domovini in tujini<br />
19. kontingent SV se je v okviru priprav <strong>za</strong> delovanje<br />
na misiji Isafa uril v taktičnih postopkih<br />
in posebnih nalogah, ki jih bodo pripadniki<br />
opravljali na območju delovanja, prav tako<br />
se je poveljstvo usposabljalo iz štabnega procesa<br />
dela, člani mentorskih skupin, ki bodo<br />
svetovali pripadnikom afganistanske narodne<br />
vojske (ANA), pa iz taktičnih postopkov in<br />
posebnih nalog na terenu. V okviru priprav so<br />
na <strong>za</strong>četku izvajali usposabljanja iz individualnih<br />
in kolektivnih veščin ter taktike malih<br />
enot. Pripadniki kontingenta so glede na dolžnosti<br />
opravili tudi različne specialistične tečaje<br />
v domovini in tujini, na primer tečaj <strong>za</strong><br />
boj proti improviziranim eksplozivnim napravam<br />
(tečaj C-IED), tečaj <strong>za</strong> bojiščnega reševalca<br />
itn. Priprave kontingenta v Sloveniji so<br />
se nadaljevale s preverjanjem usposobljenosti,<br />
ko je Center <strong>za</strong> bojno usposabljanje potrdil<br />
doseganje končnih operativnih zmogljivosti.<br />
Zadnji del usposabljanja bodo pripadniki<br />
kontingenta izvedli v prvih dveh tednih po<br />
prihodu na misijo v Afganistan.<br />
Največjo nevarnost<br />
predstavljajo IED<br />
Danes je v Afganistanu prav uporaba v domovini<br />
izdelanih eksplozivnih teles, tako imenovanih<br />
improviziranih eksplozivnih naprav<br />
Strelec s protioklepnim orožjem RPG 7 v <strong>za</strong>sedi čaka na prihod konvoja vozil.<br />
(IED), največja nevarnost in grožnja tako <strong>za</strong><br />
civilno prebivalstvo kot tudi pripadnike mednarodnih<br />
sil, ki tam delujejo. Z uporabo IED<br />
uporniki poleg smrtnih žrtev in materialne<br />
škode dosežejo predvsem psihološki učinek<br />
presenečenja. Ko vojaško vozilo ali konvoj ob<br />
cesti naleti na postavljeno improvizirano eksplozivno<br />
napravo, pogosto nanj preži tudi<br />
ostrostrelec ali <strong>za</strong>seda upornikov s pehotnim<br />
oziroma protioklepnim orožjem. Ta v trenutku<br />
eksplozije tudi napade konvoj in tako povzroči<br />
dodatne žrtve ter materialno škodo, <strong>za</strong>to<br />
sta <strong>za</strong> varno opravljanje nalog na misiji nujna<br />
osnovno znanje in poznavanje postopkov<br />
ukrepanja ter boja proti IED, od tega, kako<br />
predvideti nasprotnikove aktivnosti, mu preprečiti<br />
izvedbo načrtov, odkriti improvizirane<br />
eksplozivne naprave, jih nevtralizirati, se pred<br />
njimi najbolj učinkovito <strong>za</strong>ščititi in pravilno<br />
ravnati, ko eksplodirajo.<br />
Preverjanje postavljeno<br />
v okolje Afganistana<br />
Preverjanje kontingenta <strong>za</strong> Isaf je bilo postavljeno<br />
v okolje, ki je podobno razmeram v<br />
Afganistanu. Vključevalo je ocenjevanje postopkov,<br />
ki jih bodo pripadniki potrebovali <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>ščito sil, pri oblikovanju in spremstvu konvoja<br />
ter odzivu na dogodke, ki se lahko zgodijo<br />
na misiji. Inštruktorji Centra <strong>za</strong> bojno<br />
usposabljanje so pripadnikom pripravili več<br />
delovnih točk, na katerih je obstajala nevarnost<br />
uporabe IED. Kljub pričakovanju upornikov,<br />
da bo konvoj pripadnikov kontingenta<br />
s hummerji in svaruni med patruljo naletel<br />
na IED, ko bo prvo vozilo <strong>za</strong>pelo <strong>za</strong> vrvico čez<br />
cesto, ki bo aktivirala ob cesti <strong>za</strong>kopano improvizirano<br />
eksplozivno telo, kar bo onesposobilo<br />
vozilo in povzročilo žrtve med pripadniki,<br />
se to ni zgodilo, saj se je posadka pred<br />
prihodom na nevarno območje izkrcala iz vozila<br />
in opazila vrvico ter podstavljeno improvizirano<br />
eksplozivno napravo. V trenutku načrtovanega<br />
izmika so se z boka oglasili streli<br />
iz protioklepnega orožja RPG 7, nato pa je nasprotnik<br />
streljal še s pehotnim orožjem. RPG<br />
7 je onesposobil vozilo hummer in povzročil<br />
nekaj žrtev med posadko. Strelec na vozilu je<br />
na srečo kmalu odgovoril z ognjem iz puškomitralje<strong>za</strong><br />
in pri tem onesposobil nekaj strelcev<br />
v <strong>za</strong>sedi. Ob izmiku s kritjem <strong>za</strong> vozilom<br />
so nastale poškodbe in med pripadniki konvoja<br />
je bilo tudi nekaj žrtev, ki pa so jih bojiščni<br />
reševalci nemudoma oskrbeli in tako ohranili<br />
pri življenju. Na drugi točki je konvoj po<br />
cesti pripeljal na nevarno območje, na katerem<br />
bi lahko bila podstavljena improvizirana<br />
eksplozivna naprava. Z izkrcano pehoto in<br />
hummerjem so pregledali cestišče ter njegovo<br />
okolico, da bi odkrili morebitno nevarno telo.<br />
Cilj upornikov je bil onesposobiti vozilo svarun.<br />
Predhodnica med pregledom ni odkrila<br />
znakov postavljene improvizirane eksplozivne<br />
naprave, <strong>za</strong>to se je konvoj <strong>za</strong>čel premikati naprej<br />
po cesti. V trenutku, ko je svarun pripeljal<br />
v bližino improvizirane eksplozivne naprave,<br />
so jo uporniki aktivirali z žico z varne razdalje.<br />
Po detonaciji je sledil odziv na stik. Voznik<br />
vozila je bil med eksplozijo težko ranjen, vozilo<br />
se ni moglo premikati in elektronika ni delovala,<br />
kar pomeni, da ni bilo mogoče odpreti<br />
izstopne rampe, <strong>za</strong>to je bila nujna evakuacija<br />
poškodovanca skozi odprtino na rampi. Ko so<br />
evakuirali poškodovanca, so se oglasili streli<br />
z boka, pri tem pa so enega pripadnika ranili.<br />
Ko se je voziloma hummer uspelo premakniti<br />
proti njihovim položajem in jih napasti med<br />
premikom, so se umaknili. Sledili sta oskrba<br />
ranjencev in izdaja <strong>za</strong>hteve <strong>za</strong> MEDEVAC, del<br />
pripadnikov pa je poskrbel <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje pristajalne<br />
cone <strong>za</strong> prilet helikopterja.<br />
Evakuacija ranjenca iz svaruna skozi odprtino na izstopni rampi<br />
Priprava in maskiranje IED ob robu ceste<br />
Z laserskim sistemom saab<br />
do ugotovljenih napak<br />
S sistemom saab so poskrbeli, da je bilo preverjanje<br />
kontingenta čim bolj učinkovito<br />
in realno. Na cev puške nameščeni laserski<br />
oddajniki, ki se sprožijo ob izstrelitvi<br />
manevrskega naboja, in oprtnik ter čelada<br />
z všitimi detektorji laserskega sevanja,<br />
zvočnikom, GPS-napravo in vgrajenim radijskim<br />
oddajnikom omogočajo tudi natančno<br />
spremljanje bojnega delovanja, premikov<br />
ter govora po radijskih napravah,<br />
Na Kosovu<br />
27. kontingent SV<br />
7. marca je v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani potekala slovesnost ob odhodu<br />
slovenskega kontingenta (SVNKON) 27 Kforja v mednarodno operacijo na Kosovo.<br />
Kontingentu poveljuje podpolkovnik Robert Klinar. Slovesnosti so se udeležili<br />
visoki predstavniki MO in SV ter svojci in prijatelji odhajajočih vojakov ter vojakinj.<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
Izmik s kritjem <strong>za</strong> vozilom hummer<br />
z zvočnimi učinki na zvočniku pa strelca<br />
opo<strong>za</strong>rja, da je bil mrtev ali ranjen in v<br />
kateri del telesa. Univer<strong>za</strong>lni tarčni sistem,<br />
nameščen na vozila, z bliskavico in vgrajenim<br />
zvočnikom opo<strong>za</strong>rja, da je bilo vozilo<br />
<strong>za</strong>deto. Sistem saab je z natančno analizo<br />
vseh bojnih postopkov, ki so jo inštruktorji<br />
Centra <strong>za</strong> bojno usposabljanje opravili s<br />
pripadniki po končanih aktivnostih, omogočil,<br />
da so odpravili ugotovljene pomanjkljivosti<br />
in napake, ki bi v realnih razmerah<br />
lahko ogrozile njihova življenja.<br />
V 27. kontingentu SV Kforja je 307 pripadnikov,<br />
od tega je 25 vojakinj, prihajajo pa<br />
iz 26 enot in poveljstev SV. Večino kontingenta,<br />
ki bo nastanjena v vojaški bazi pri<br />
Peći, sestavljata manevrska četa 460. artilerijskega<br />
bataljona, dopolnjena z vodom<br />
18. bataljona <strong>za</strong> JRKBO, in manevrska četa<br />
74. motoriziranega bataljona. Poleg čet so v<br />
kontingentu še logistični vod, helikopterski<br />
oddelek, nacionalni podporni element ter<br />
pet skupin <strong>za</strong> pove<strong>za</strong>vo in nadzor, njihova<br />
naloga pa je spremljanje varnostnih razmer<br />
na območju delovanja. Poveljnik 1. brigade<br />
SV polkovnik Miha Škerbinc je v pozdravnem<br />
nagovoru poudaril, da na Kosovo<br />
odhaja usposobljena enota, ki jim jo uspelo<br />
po <strong>za</strong>slugi odličnega vodenja poveljnika<br />
kontingenta podpolkovnika Klinarja in<br />
pri<strong>za</strong>devnosti ter profesionalnosti pripadnikov<br />
kontingenta dobro usposobiti kljub<br />
omejenim finančnim virom v SV. »Prebivalci<br />
Kosova računajo na vaše zmogljivosti<br />
in skrbno delo pri <strong>za</strong>gotavljanju varnosti<br />
in stabilnosti v regiji, poveljnik Kforja pa<br />
na vrhunsko usposobljeno enoto,« je še prepričan<br />
polkovnik Škerbinc. Ob tem je pripadnikom<br />
in pripadnicam kontingenta <strong>za</strong>želel<br />
srečo pri opravljanju nalog in varno vrnitev<br />
v domovino po opravljeni nalogi. Glavni govornik<br />
na prireditvi državni sekretar na Ministrstvu<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Peter Stavanja je poudaril,<br />
da so bili slovenski kontingenti na<br />
Kosovu vedno dobro sprejeti in spoštovani,<br />
kar priznavajo tako druge vojske, lokalna<br />
skupnost kot tudi predstavniki vseh tamkajšnjih<br />
etničnih skupin. Obenem se je <strong>za</strong>hvalil<br />
družinam pripadnic in pripadnikov, ki z<br />
razumevanjem podpirajo poslanstvo, ki ga<br />
kot ponosni pripadniki SV v tujini opravljajo<br />
njihovi bližnji.<br />
14 SV SV 15
Mednarodni tečaj<br />
ukrepanja zdravstva<br />
ob velikih nesrečah<br />
Ob vsaki množični nesreči je zelo pomemben hiter in pravilen odziv vseh vpletenih<br />
v reševanje ter zdravljenje poškodovancev oziroma žrtev množične nesreče, in sicer<br />
naravne ali prometne nesreče ali terorističnega napada. V Sloveniji imamo na<br />
leto, kot je povedal pripadnik PPRS VZE Andrej Strahovnik, dr. med., vsaj eno večjo<br />
množično nesrečo, ki preseže zmogljivosti lokalnih bolnišnic, torej primarnega<br />
in sekundarnega zdravstvenega sistema. Cilj tovrstnih tečajev, kot ga je nedavno<br />
organiziralo Slovensko zdravniško društvo – Združenje <strong>za</strong> ukrepanje zdravstva<br />
ob velikih nesrečah Slovenije v Vojašnici Franca Uršiča, je ohranjanje vloge in pomena<br />
zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev ter vseh preostalih strokovnjakov,<br />
ki se ukvarjajo z ukrepanjem ob množičnih nesrečah. Tako <strong>za</strong>gotavljajo največjo<br />
kakovost in etiko zdravstvenih storitev <strong>za</strong>upanim bolnikom.<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
Na železniški postaji je odjeknila eksplozija,<br />
ranjenih je več sto ljudi tako zunaj kot znotraj<br />
poslopja. Na kraj dogodka že prihajajo prvi<br />
reševalci, gasilci in policisti, ki ga <strong>za</strong>varujejo.<br />
Hitro se vzpostavi mesto primarne triaže,<br />
kjer oskrbujejo poškodovane in jih predajajo<br />
sekundarni triaži. Organizirali so prostor,<br />
na katerega bo lahko pristal helikopter, ki bo<br />
vozil poškodovane, in na katerem bodo <strong>za</strong>gotovili<br />
krožno pot reševalnim vozilom. Določili<br />
so triažna mesta in vloge v centru, v katerem<br />
se vodi reševanje poškodovanih, in sicer<br />
tako imenovani PIC (police incident commander),<br />
RIC (rescue incident commander)<br />
in MIC (medical incident comander), ki tudi<br />
Osrednji prostor, v katerem spremljajo dogajanje ob nesreči<br />
vodi celotno akcijo reševanja. Med seboj se<br />
usklajujejo in poročajo o težavah, ki jih rešujejo<br />
sproti, vse pa poteka pod točno določenimi<br />
pogoji in v točno določenih intervalih.<br />
Z vajami <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev<br />
največje kakovosti<br />
in etike reševanja<br />
Zgoraj opisani dogodek je bil podlaga <strong>za</strong><br />
vajo, ki je januarja potekala v novomeški<br />
vojašnici. Udeleženci vaje so se seznanili z<br />
ukrepanjem ob množičnih nesrečah ter z<br />
izvajanjem primarne in sekundarne triaže.<br />
Med vajo so potekala tudi strokovna predavanja<br />
priznanih tujih predavateljev, kot sta Mark<br />
Mc Andrew iz Združenih držav Amerike, ki<br />
je sodeloval pri reševanju ponesrečenih ob<br />
hudem potresu na Haitiju, ter Mark Loades iz<br />
Velike Britanije, ki je deloval v bolnišnici na<br />
območjih ob nasilnih nemirih in nevarnostih.<br />
»Ob vsaki množični nesreči je zelo pomemben<br />
hiter in pravilen odziv vseh vpletenih<br />
v reševanje ter zdravljenje poškodovancev,«<br />
poudari Strahovnik, dr. med. »Z vajami<br />
lahko <strong>za</strong>gotovimo enotnejše in centralizirano<br />
primarno reševanje na kraju nezgode ter<br />
pravilno distribucijo poškodovanih v sekundarne<br />
zdravstvene ustanove.«<br />
Poudaril je pomen komunikacije, organi<strong>za</strong>cije<br />
in evakuacije poškodovancev med tovrstnimi<br />
nesrečami. »Primer pravilnega odzivanja<br />
je bila nesreča na višnjegorskem klancu,<br />
vendar pa nas vsaka nesreča nauči nekaj novega.«<br />
Glavni cilj tečaja je tako ne le izobraževanje<br />
udeležencev, temveč tudi anali<strong>za</strong> tovrstnih<br />
nesreč. »Na tečaje se trudimo privabiti ljudi iz<br />
različnih držav in z različnimi izkušnjami, ki<br />
so sodelovali v množičnih nesrečah. Znanje<br />
ni omejeno in lokalizirano in več kot znamo,<br />
bolje se bomo odzvali na tovrstne dogodke.«<br />
V dveh dneh so udeleženci tečaja preigravali<br />
dva dogodka, in sicer množično nesrečo, ki<br />
se je zgodila ponoči na dela prost dan, ter nesrečo,<br />
ki se je zgodila med tednom v delovnem<br />
času. »Marsikdo bi rekel, da je prednost<br />
pri tovrstnih nesrečah trenutek, ko so na<br />
voljo proste zmogljivosti, na primer ponoči,<br />
vendar ni tako. Čas odzivnosti je razmeroma<br />
daljši, posebno, če je nesreča na oddaljenem<br />
območju. Obremenitve služb se postopoma<br />
povečujejo, hkrati pa nimamo dovolj ljudi,<br />
čeprav je infrastruktura dostopna.«<br />
Tudi ob nesreči med rednim delovnim časom<br />
so težave <strong>za</strong>radi pomanjkanja prostorov in<br />
ekip, ki opravljajo redne naloge. Službe sicer<br />
delajo z vsemi zmogljivostmi, vendar pa, ker<br />
so zdravniki in drugo osebje že obremenjeni<br />
s svojimi nalogami, morajo te opraviti in šele<br />
nato se jih lahko prosi <strong>za</strong> pomoč.<br />
Želja po enotnih smernicah<br />
ukrepanja ob nesrečah<br />
Zdravstveni tečaji ponujajo možnost sodelovanja<br />
med primarnim in sekundarnim zdravstvenim<br />
osebjem. »Na tečajih, kot je ta, se<br />
med seboj spoznamo, tako da lahko ob nesrečah<br />
prav ta osebni stik reši težavo, ko komunikacijske<br />
poti odpovedo.«<br />
Ob množičnih nesrečah je pomembno, da se<br />
že na kraju dogodka ve, kam poslati poškodovane.<br />
Kot je povedal višji vojaški uslužbenec<br />
X. razreda Zlatko Kvržič, se ravna po<br />
mednarodnih pravilih, na primarni triaži pa<br />
se predvsem stabilizira poškodovane, ki se jih<br />
napoti naprej na zdravljenje. »Pravilne odločitve<br />
so pri tem zelo pomembne, prav tako<br />
organi<strong>za</strong>cijske sposobnosti in sodelovanje<br />
med službami.«<br />
Slovenska vojska je na vaji sodelovala s petimi<br />
pripadniki, sodelovanje s Slovenskim zdravniškim<br />
društvom – Združenjem <strong>za</strong> ukrepanje<br />
zdravstva ob velikih nesrečah Slovenije<br />
pa je še na <strong>za</strong>četku. »Do zdaj lahko naše<br />
sodelovanje pohvalim, kajti pripravljenost <strong>za</strong><br />
sodelovanje in pomoč pri izvedbi vaje sta na<br />
visoki ravni. Želimo si, da bi tako tudi ostalo,<br />
da bi v prihodnje potekale vaje skupaj in<br />
da bomo lahko ob večji nesreči uporabili tudi<br />
zmogljivosti Slovenske vojske. Slovenska vojska<br />
služi slovenskim državljanom, ki imajo<br />
pravico in dolžnost, da jo vzdržujejo,« je ob<br />
koncu vaje povedal Strahovnik, dr. med.<br />
V dveh urah prisili<br />
sovražnika k umiku<br />
26. marca smo praznovali 70. obletnico bitke pri Jelenovem Žlebu, v njej pa so sodelovale<br />
parti<strong>za</strong>nske enote dolenjske operativne cone. V bitki so se borci Cankarjeve<br />
in Gubčeve brigade spopadli z bataljonom italijanske divizije Maceratta, ki je<br />
bil po dveh urah poražen in je doživel velike izgube. Med še živečimi borci bitke pri<br />
Jelenovem Žlebu je tudi 87-letni general v pokoju Lado Kocijan.<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
Kot sedemnajstletnik odšel<br />
v parti<strong>za</strong>nsko vojsko<br />
Kocijan je kot sedemnajstletni mladenič<br />
marca 1942 odšel v parti<strong>za</strong>nsko vojsko, v<br />
kateri je kmalu postal poveljnik voda v četi<br />
II. bataljona Gubčeve brigade, ki je sodeloval<br />
v bitki pri Jelenovem Žlebu. Novembra<br />
1942 so pod štabom dolenjske cone štiri<br />
brigade stopile v parti<strong>za</strong>nsko protiofenzivo,<br />
potem ko so od julija do novembra 1942 Italijani<br />
izvajali ofenzivo. Začetek protiofenzive<br />
je bil v Beli krajini, saj je okrepljena Cankarjeva<br />
brigada 27. novembra 1942 napadla<br />
postojanko Suhor, kjer so bili fašisti in del<br />
pripadnikov belogardistične enote, ki se je<br />
lažno poimenovala kot Štajerski bataljon.<br />
Brigade so v protiofenzivi napadle še Ajdovec,<br />
Dob in Primskovo ter prodrle proti<br />
Ljubljani, odšle na Žumberak kot <strong>za</strong>ščitnica<br />
drugih enot v smeri proti Bosni, kjer je<br />
potekala četrta ofenziva. Marca 1943 so ob<br />
vrnitvi napadle postojanke v Suhi krajini,<br />
da bi se vse brigade 24. marca 1943 znašle<br />
v Ribniški dolini na položajih na pobočjih<br />
Velike gore.<br />
Zagrmelo je, kot bi<br />
udarila artilerija<br />
Italijani so privedli močno okrepljena bataljona,<br />
da bi brigade stisnili v obroč. Vodstvo<br />
parti<strong>za</strong>nske vojske je kmalu <strong>za</strong>čelo sumiti,<br />
da se pripravlja večji napad. Tako je bil<br />
izdan ukaz brigadam, naj <strong>za</strong>pustijo utrjene<br />
položaje na Veliki gori. V noči s 25. na<br />
26. marec so se brigade z ranjenci v dveh<br />
kolonah premaknile proti <strong>za</strong>hodu. Prvi sta<br />
odšli Šercerjeva in Tomšičeva brigada, saj<br />
so njuni borci poznali gozdne poti in so <strong>za</strong>obšli<br />
položaj na Lenčku, kjer so jih <strong>za</strong>man<br />
čakali Italijani. Borci Cankarjeve in Gubčeve<br />
brigade so v pretrganih kolonah prišli<br />
pod Bele stene, kjer je poveljnik izdal ukaz<br />
<strong>za</strong> počitek. »Komaj smo se usedli, je <strong>za</strong>rožljal<br />
puškomitraljez. Pomislili smo, da se je<br />
v predhodnici sprožil mitraljez, nato pa so<br />
se oglasili tudi streli iz pušk.« Dobili so povelje,<br />
da 1. bataljon Cankarjeve brigade <strong>za</strong>sede<br />
položaje nad cesto, drugi pod njo, bataljon<br />
Gubčeve brigade pa naj hitro <strong>za</strong>sede<br />
vrh grebena. »Ko smo prišli na vrh, sem pogledal<br />
čez rob in na razdalji od 20 do 30 metrov<br />
videl Italijane. Poveljnik čete je poveljeval,<br />
da naj odvržemo bombe, in opazoval<br />
sem borce okoli sebe, ko so s pasov odpenjali<br />
bombe. Zagrmelo je, kot bi udarila artilerija,«<br />
se spominja Kocijan, ki je bil v bitki tudi<br />
ranjen. Udar bomb je Italijane zelo presenetil,<br />
<strong>za</strong>to so se umikali neorganizirano in<br />
celo bežali. Parti<strong>za</strong>ni so <strong>za</strong>sedli nekatere italijanske<br />
položaje in v dve uri trajajoči bitki<br />
prisilili sovražnika k umiku.<br />
V bitki premagali<br />
številčnejšega sovražnika<br />
Bitka je pomenila velik uspeh parti<strong>za</strong>nske<br />
vojske, saj so na sovražnikovi strani imeli<br />
105 mrtvih vojakov, 102 pa sta bila ranjena.<br />
V parti<strong>za</strong>nskih enotah je bilo pet mrtvih<br />
in 20 ranjenih, v boju pa so <strong>za</strong>segli 190<br />
pušk, 12 lahkih in sedem težkih mitraljezov,<br />
težki minomet ter radijsko postajo. Kocijan<br />
je prepričan, da je bila bitka boj v srečanju,<br />
ko je zmagal tisti, ki je bil taktično sposoben<br />
in je izkoristil zelo težek in nevaren položaj.<br />
Po njegovih besedah spada bitka pri Jelenovem<br />
Žlebu med najuspešnejše bitke slovenskih<br />
parti<strong>za</strong>nov v NOV. Kocijan je ostal<br />
borec v 2. bataljonu in do konca vojne deloval<br />
kot član štaba Gubčeve brigade. Kot je<br />
povedal, ga na obdobje parti<strong>za</strong>nstva vežejo<br />
zelo prijetni spomini kljub težkim trenutkom,<br />
ki jih je doživel v vojnih spopadih. Veseli<br />
ga, da je med redkimi še živečimi borci<br />
iz bitke, s njimi pa se vsako leto udeleži proslav<br />
ob spomeniku pri Jelenovem Žlebu.<br />
Ostal zvest vojaški uniformi<br />
Kocijan je tudi po koncu druge svetovne<br />
vojne ostal v vojaški uniformi, saj se je <strong>za</strong>poslil<br />
v JLA, v kateri je bil načelnik protiobveščevalne<br />
službe v diviziji, načelnik oddelka<br />
varnosti v 3. armadi, od leta 1977 do<br />
1980 načelnik štaba TO Slovenije in pomočnik<br />
poveljnika 9. armade do leta 1981, ko se<br />
je upokojil. Ljubezen do vojske in učiteljskega<br />
poklica ga je nato vodila na Fakulteto <strong>za</strong><br />
sociologijo, politične vede in novinarstvo v<br />
Ljubljani, na njej pa je bil sedem let predstojnik<br />
katedre <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>slovje ter 17 let profesor<br />
<strong>za</strong> vojaško staregijo. Na svoje študente<br />
je prenašal bogate bojne in vojaške izkušnje,<br />
<strong>za</strong> kar so mu mnogi zelo hvaležni. Lepi spomini<br />
na NOV so ga pozneje vodili tudi v ZZB<br />
<strong>za</strong> vrednote NOB Slovenije, v kateri je bil<br />
med drugim član glavnega odbora, zdaj pa<br />
je član sveta zveze in koordinacijskega odbora<br />
enot VII. korpusa, ki je deloval na Dolenjskem,<br />
v Beli krajini in na Notranjskem.<br />
16 SV SV 17
vojakov dnevnik<br />
uspešno nad izzive<br />
V Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli je bila 14. marca 1. konferenca podčastniškega<br />
zbora Slovenske vojske, udeležili pa so se je ključni enotovni podčastniki<br />
iz poveljstev in enot Slovenske vojske. Na tokratni konferenci je bil poudarek na<br />
predstavitvi predloga osebnega kartona pripadnika SV, predloga nove bojne uniforme<br />
SV in rezultatov delovno projektne skupine <strong>za</strong> nadgradnjo razvoja in delovanja<br />
podčastniškega zbora SV.<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Dnevnik vojaka<br />
Tomaža s Kosova<br />
Čas neumorno mineva. Prav tako mineva še en dan tukaj v<br />
bazi Villaggio na Kosovu, kjer opravljam svoje naloge kot<br />
pripadnik čete India na šestmesečni misiji Kforja 26.<br />
Čudna tišina vlada v sobi, ko počivam na svoji skromni vojaški postelji,<br />
strmim v strop in razmišljam. Po okenski šipi polzijo debele dežne<br />
kaplje, prav tako pa se sliši šumenje dežja po kovinski strehi našega<br />
doma. Kje je trenutno moj sostanovalec te sobe, niti ne vem točno. Kar<br />
nili v času našega delovanja v Kforju 26. Koliko vsega se je vsem nam<br />
zgodilo v času, odkar smo <strong>za</strong>pustili svojo domovino in svoje najbližje.<br />
Že ob prihodu smo se ponovno vselili v nam vsem dobro znane »kontejnerje«,<br />
ki so, lahko rečem, zdaj že skoraj resnično odslužili svoje poslanstvo<br />
v tej bazi. Včasih zvečer z neumnim izrazom na obrazu ugotoviš,<br />
da ne bo nič s tuširanjem, ker je preprosto odpovedal bojler,<br />
spet drugič si »neverjetno navdušen«, ko si ravno v<strong>za</strong>meš svoj večerni<br />
trenutek <strong>za</strong> pogovor s svojo drago prek skypa, pa zmanjka elektrike.<br />
Čeprav pa me, priznam, <strong>za</strong>bava misel, ko se spomnim, kako naš četni<br />
podčastnik <strong>za</strong>vzeto dela na svojem službenem računalniku in ravno<br />
takrat zmanjka elektrike. No, takrat se sliši pa tudi kaka »močna«<br />
na hodnik, kot na primer »porkamad... spet štrom«, iz njegovega delovnega<br />
prostora.<br />
Kakorkoli, tudi s hrano smo se nekako sprijaznili tukaj v našem drugem<br />
domu. Sicer ne vem kako, pa vendarle se tudi z italijansko hrano<br />
lahko preživi, čeprav tukaj res ni kaj hvaliti, saj nam <strong>za</strong>jtrk predstavljajo<br />
same sladkarije, kosilo pa je tako in tako navadno sestavljeno bolj<br />
ali manj iz špagetov pa kakšnega kosa mesa, katerega pa si kot nepoznavalec<br />
resnično ne upam vedno privoščiti. Drži pa dejstvo, da<br />
Višji štabni vodnik Klemen Jaunig in štabni<br />
vodnik Teni Luskovec sta predstavila predlog<br />
poenostavitve procesov glede spremljanja<br />
pripadnikov v enotah. Delovna skupina<br />
je pripravila predlog osebnega kartona, ki<br />
bo omogočal poveljnikom ravni oddelka in<br />
vodov voditi evidenco izobraževanj, usposabljanj,<br />
opravljenih individualnih veščin ter<br />
preizkusa gibalnih sposobnosti pripadnika.<br />
Tako si želijo doseči uporabno vrednost <strong>za</strong>pisovanja<br />
podatkov in spremljanje organi<strong>za</strong>cije<br />
po vseh uporabnih ka<strong>za</strong>lnikih delovanja.<br />
Zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev in<br />
težnje v svetu po univer<strong>za</strong>lnem vzorcu bojnih<br />
uniform se je v Slovenski vojski oblikovala<br />
delovna skupina <strong>za</strong> bojno uniformo. Imela<br />
je nalogo <strong>za</strong>gotoviti univer<strong>za</strong>lno oziroma<br />
enotno uniformo <strong>za</strong> vse rodove Slovenske<br />
vojske, ki bo učinkovita na vseh področjih,<br />
poleg tega je morala skupina izločiti izdelke,<br />
ki so se med uporabo poka<strong>za</strong>li kot neuporabni.<br />
Kot sta povedala člana delovne skupine<br />
štabni vodnik Janez Vidic in štabni vodnik<br />
Igor Pajk, je bilo glavno vodilo kakovost, s<br />
predlogom nove bojne uniforme pa jim je<br />
uspelo zmanjšati tudi stroške <strong>za</strong> uniformo.<br />
Višji štabni vodnik Dane Kovač in višji praporščak<br />
Janez Šmid sta ob koncu konference<br />
predstavila status nalog delovno projektne<br />
skupine <strong>za</strong> nadgradnjo razvoja in delovanja<br />
podčastniškega zbora, sestavljalo pa jo je 19<br />
članov. Letos podčastniški zbor namreč čaka<br />
prevzem poveljevanja veščinskega centra SV<br />
in Šole <strong>za</strong> podčastnike. Veščinski center, ki<br />
ga bo vodil podčastnik, bo namenjen kandidatom<br />
<strong>za</strong> pripadnike SV, lahko bi mu rekli<br />
tudi prva fa<strong>za</strong> preobrazbe civilista v vojaka.<br />
V drugi fazi bodo nadaljevali usposabljanje<br />
<strong>za</strong> VED strelec, saj bodo tako <strong>za</strong>gotovili, da<br />
ko vojak pride v enoto, ga lahko njegov poveljnik<br />
razporedi na dolžnosti.<br />
Podčastniški zbor čaka še kar nekaj nalog,<br />
predvsem poenotiti standarde s Šolo <strong>za</strong> častnike,<br />
prenoviti tečaj <strong>za</strong> desetnike in tečaj <strong>za</strong><br />
poveljnike oddelka ter vzpostaviti novo kadrovsko<br />
strukturo Šole <strong>za</strong> podčastnike.<br />
Podčastnike je na <strong>za</strong>četku konference pozdravil<br />
poveljnik 132. GORB major Anže<br />
Rode, ki je v svojem nagovoru poudaril dosežke<br />
podčastnikov Slovenske vojske v domačem<br />
in mednarodnem okolju.<br />
Podčastniški zbor SV<br />
postaja vodilni v regiji<br />
Na povabilo glavnega podčastnika SV štabnega praporščaka Igorja Tomašiča je<br />
11. marca dvodnevni obisk v SV končal glavni podčastnik ameriške vojske v Evropi<br />
štabni praporščak (Command Sergeant Major) David S. Davenport, ki so ga gostili<br />
v 1. brigadi, 17. BVP, Šoli <strong>za</strong> podčastnike in v Centru <strong>za</strong> usposabljanje.<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Med obiskom v SV je glavni podčastnik ameriške<br />
vojske v Evropi štabni praporščak Davenport<br />
spoznal razvoj podčastniškega zbora<br />
SV in najnovejše dosežke pri prevzemanju<br />
vodenja institucij vojaškega izobraževanja<br />
in usposabljanja vojakov ter podčastnikov.<br />
Kot je povedal, ima ob opravljanju svoje dolžnosti<br />
glavnega podčastnika ameriške vojske<br />
priložnost spoznavati podčastniške zbore<br />
vojsk držav Evrope in spremljati njihov razvoj.<br />
»Moram povedati, da podčastniški<br />
zbor SV postavlja določene standarde v regiji<br />
in predstavlja model, ki bi mu morali slediti<br />
vsa jadranska regija ter Srednja Evropa.<br />
Pozitivno me je presenetilo dobro sodelovanje<br />
s sosednjimi državami, saj je to bistveno<br />
<strong>za</strong> razvoj nacionalnih podčastniških zborov.<br />
Le to omogoča našim partnerskim narodom,<br />
da izkoristijo možnost izkušenj sosedskih<br />
držav pri usposabljanju in skrbi <strong>za</strong> pripadnike<br />
vojsk.«<br />
S transformacijo Slovenske vojske tudi med<br />
podčastniki prihaja do sprememb, ena izmed<br />
njih pa je prevzem vodenja veščinskega centra<br />
SV in Šole <strong>za</strong> podčastnike SV. Glavni podčastnik<br />
ameriške vojske <strong>za</strong> Evropo štabni<br />
praporščak Davenport je to ocenil kot velik<br />
korak v smislu prevzemanja tako visokih<br />
funkcij starejših višjih podčastnikov. »To<br />
kaže, da so se podčastniki SV skozi leta delovanja<br />
in visoke profesionalnosti ob svojem<br />
delu izka<strong>za</strong>li kot <strong>za</strong>nesljiv partner ter ustvarili<br />
<strong>za</strong>upanje pri visokih častnikih Slovenske<br />
vojske.« Ob koncu obiska je dejal, da se<br />
je med slovensko, ameriško in partnerskimi<br />
vojskami Nata v tem času vzpostavilo dobro<br />
sodelovanje, novi izzivi, ki jih prinaša prihodnost,<br />
pa bodo priložnost <strong>za</strong> še boljše vezi<br />
med njimi. »Slovenska vojska je pripravljena<br />
<strong>za</strong> povezljivost tako z ameriško vojsko kot<br />
vojskami članic Nata na vseh ravneh, vključno<br />
z njenim podčastniškim zborom.«<br />
nekako čudno mi je, saj navadno zmeraj kakšno reče, kot na primer:<br />
»Ej, Tomaž, veš, skočim na kavo, so me povabili še iz sosednje sobe,«<br />
se nasmehne in že ga več ni. »Včasih pa vendarle paše malo <strong>za</strong>sebnosti<br />
in samote, ko lahko v miru <strong>za</strong>pišem nekatere misli in razmišljanja<br />
v svoj dnevnik,« si polglasno rečem, medtem ko mi misli begajo skozi<br />
glavo. »Hahaha, kaj bodo nekoč rekli moji otroci, ko bodo brali moje<br />
občutke, <strong>za</strong>pisane v dnevniku v času mojega službovanja na Kosovu,«<br />
premišljujem in se namuznem ob misli in razpotegnem usta v rahel nasmeh.<br />
»V času, ko nam je teh nekaj kvadratnih metrov in včasih tečni soborec<br />
v sobi <strong>za</strong>menjevalo našo družino in dom, daleč od naših domačih<br />
in domovine.« Premaknem se in postelja čudno <strong>za</strong>škriplje. No, saj<br />
ni čudno, da skoraj vsako noč zbudim sostanovalca v sobi, si mislim,<br />
medtem ko nehote preštevam črte, <strong>za</strong>risane na stropu svoje sobe. Misli<br />
pa odtavajo na<strong>za</strong>j … na<strong>za</strong>j v pretekle dneve, tedne, mesece, ki so mine<br />
poznam vseh vrst mesa. Osebno še najbolj <strong>za</strong>upam naši dobri stari<br />
domači svinji.<br />
Pa saj naši poveljujoči to razumejo in se tudi zgodi, da nas spustijo na<br />
kakšno »strokovno ekskurzijo« v Prištino ali bazo Bondstell, kjer pa si<br />
lahko privoščimo tudi kakšen puding ali sladoled. Navse<strong>za</strong>dnje pa<br />
tudi prišleki z dopustov prispevajo kakšno juho ali domačo suho klobaso,<br />
skrito v kakem skritem kotičku nahrbtnika.<br />
Iz razmišljanja me predrami smeh na hodniku. Mislim, da slišim moje<br />
soborce, ki so navadno vedno dobre volje. Ni kaj, dobra ekipa smo<br />
in lepo je slišati sovojake nasmejane in dobre volje, predvsem po toliko<br />
preživetih dnevih, tednih in mesecih tukaj na nekaj kvadratnih metrih<br />
naših sobic. Mislim, da so se ravnokar vrnili s patrulje. Patrulje po<br />
kosovskih vaseh, kjer se prav<strong>za</strong>prav resnično vidi napredek, saj je veliko<br />
novograjenih hiš pa tudi cestna in druga infrastruktura se izboljšuje-<br />
18 SV<br />
SV 19
ta. Pa vendar, še vedno tonejo v smeteh.<br />
Sliko pred očmi pa mi <strong>za</strong>rišejo utrinki z ene od mojih patrulj po najrevnejših<br />
predelih Kosova. Ja, resnično. Revščine je še vedno zelo veliko.<br />
Na patrulji je moj pogled pritegnila napol podrta hiša, na kateri<br />
so zelo jasni sledovi streljanja. »Kaj vse je moralo videti oko ostarele<br />
ženske, ki je skoraj do tal prišla iz<strong>za</strong> vogala hiše, opirajoč se na doma<br />
izdelano berglo?« sem se <strong>za</strong>mislil, medtem ko mimo okna bežijo slike<br />
pokrajine, skozi katero se peljemo.<br />
Iz razmišljanja me predrami soborec. Sovojak Sebastjan, ki mi prinese<br />
vrečko. Tisto vrečko presenečenja, saj veste, dve tunini konzervi, zeleno<br />
jabolko, plastenko vode ... no, pa se že konča. »Tu imaš, buddy, da<br />
mi ne shujšaš,« se pošali, <strong>za</strong>reži ter odvihra skozi vrata. Nič kaj presenečen<br />
nad vsebino vrečke jo odložim na polico in mimogrede mi pogled<br />
švigne prek slike na desktopu mojega compa. »Čakaj, s katere<br />
vaje je že tale slika o<strong>za</strong>dja ... Točno, vaja s Portugalci, seveda,« se nasmehnem<br />
ob pogledu na sliko, ko se spomnim, kako smo se šalili med<br />
seboj glede njihove velikosti. No, če pa res kateri od njih vleče puško<br />
skoraj po tleh, tako je majhen. Zanimivi so tile naši sotrpini Portugalci.<br />
Prav<strong>za</strong>prav res nekaj posebnega.<br />
Misli mi uidejo skozi vse prizore, ki smo jih skupaj s pripadniki avstrijske,<br />
portugalske in poljske vojske delili z ramo ob rami, včasih pa tudi<br />
drug nasproti drugega s pogledi skozi plastični vizir <strong>za</strong>ščitne čelade.<br />
To je bilo smeha, včasih pa tudi resnih, mogoče celo malo <strong>za</strong>skrbljenih<br />
obrazov pred kakšno veliko ognjeno oviro ali pa molotovko.<br />
S hodnika slišim neke čudne zvoke, podobne hropenju. Čeprav močno<br />
napenjam ušesa, pa vendarle ne morem jasno razpoznati, <strong>za</strong> kaj gre.<br />
»Je komu slabo? Ima kdo težave?« razmišljam, medtem ko vstanem s<br />
postelje in se odpravim na hodnik.<br />
Od presenečenja skoraj <strong>za</strong>zijam, ko <strong>za</strong>gledam soborca, vsega prepotenega<br />
in utrujenega od napora. »Stari, ja kaj, <strong>za</strong> vraga, si pa ti počel?«<br />
mi nehote uidejo besede. No, kaj hitro ugotovim, da tudi fitnes in<br />
potem tek v izogib dežju terjata svoj davek. Povprašam ga še, ali mu<br />
prinesem vodo, pa samo nemo odkima. Govoriti tako in tako ne more.<br />
No, prepričan, da bo vse v redu, ga pustim, da si v miru oddahne. Vrnem<br />
se v sobo in na mizi <strong>za</strong>gledam svoj dnevnik. Ja, tisti dnevnik, ki mu<br />
marsikaj <strong>za</strong>upam. Zaupam tisto, kar bo nekoč popestrilo kakšen zimski<br />
večer, ko bom prebral kakšno stran in se v mislih vrnil v današnji<br />
čas. Čas in kraje, kjer sem pustil tudi del svoje mladosti. Saj res. Včeraj<br />
nisem <strong>za</strong>pisal dogajanja prek dneva. Preprosto sem bil preveč utrujen.<br />
Utrujen od nošenja JRM-opreme in svojega zvestega ter neločljivega<br />
spremljevalca tadirana na hrbtu in tekam <strong>za</strong> poveljnikom čete in<br />
upam, da mi ne umre v navadno najbolj neprimernem času sredi največje<br />
gneče. »Hahaha, tole moram <strong>za</strong>pisati malo v svoj dnevnik,« si rečem,<br />
obrnem list dnevnika in <strong>za</strong>pišem datum.<br />
»Včeraj je bil dan D, kot bi se izrazil moj<br />
soborec,« <strong>za</strong>čnem svoje pisanje ...<br />
Priprave na vajo smo <strong>za</strong>čeli že dan prej. Vse poteka po ustaljenem vrstnem<br />
redu. Nalaganje opreme, hrane in vode, priprava vozil ter pregledi<br />
pred nalogo. Skratka, vse mora biti v najlepšem redu, saj v nasprotnem<br />
primeru naša podporna podčastniška linija v četi nikakor ne<br />
bo <strong>za</strong>dovoljna, še manj pa verjetno poveljniška, če bomo kaj po<strong>za</strong>bili.<br />
Ker sem pač četni vezist, spet nasrkam. Itak. Samo upam lahko, da bo<br />
šlo gladko brez kakih nepredvidljivih <strong>za</strong>pletov na zve<strong>za</strong>h. Ker sem seveda<br />
želel imeti vse v najlepšem redu, sem nalogo vzel resno in odgovorno<br />
ter večer pred nalogo skrbno pregledal vsa sredstva in seveda<br />
poskrbel <strong>za</strong> polnjenje baterij. »Ni vrag, da bom pripravljen, kot je treba,«<br />
si godrnjam, medtem ko pripravljam sredstva. Ko postorim vse, je<br />
bil že čas <strong>za</strong> počitek, saj je bilo treba naslednji dan vstati zelo zgodaj<br />
zjutraj, že ob 3.30, če želim biti na svojem mestu po časovnici, na katero<br />
prisega naš poveljnik čete. Pa tako in tako bo treba še kaj postoriti.<br />
Zaspim, ne da bi se sploh <strong>za</strong>vedal, kdaj.<br />
»Kaj, kdo, kam, <strong>za</strong>kaj …« vse to mi bega skozi glavo, ko <strong>za</strong>slišim neverjetno<br />
zoprn zvok svojega mobilnega telefona. »Pa kdaj bom že <strong>za</strong>menjal<br />
to zoprno melodijo na telefonu?« si mislim, ko grabim po polici,<br />
da ugasnem telefon. »Ura? 3.30 zjutraj.« Komaj zbistrim misli in se<br />
spomnim, kaj se dogaja. »Seveda, vaja nas čaka. Vaja JRM v Bondstellu,«<br />
razmišljam, medtem ko vlečem hlače nase in se lovim, da ne<br />
padem še napol v spanju. Končno se oblečem, vmes pohodim še soborca<br />
in odhitim v četno skladišče, da v<strong>za</strong>mem baterije, ki sem jih tako<br />
vestno dal na polnjenje prejšnji večer. Z nekim bedastim izrazom na<br />
obrazu ugotovim, da je ponoči spet nekdo eksperimentiral z agregati,<br />
pa ni bilo elektrike.<br />
No, če sem se smejal »četnemu«, ko je preklinjal ob izpadu elektrike,<br />
mi zdaj sploh ni bilo smešno. Še danes slišim samega sebe, kako bentim<br />
po skladišču. Pa vendar sem spraskal skupaj še nekaj preostalih baterij<br />
in gremo dalje. Moj dan se je očitno <strong>za</strong>čel res <strong>za</strong>nimivo. Pa še ta<br />
dež. »Četni« formira kolone, <strong>za</strong>dnje priprave s strani poveljnika čete<br />
ter seveda moje skrbno preverjanje zveze. Nisem mogel verjeti, da<br />
vse deluje brezhibno. »Tomaž, zmaga!« si mislim, medtem ko se spravljam<br />
z vso svojo neverjetno okretno opremo, ki jo seveda popestri še<br />
tadiran, v poveljniško vozilo. Začeli smo premik. Malo počitka in oddiha.<br />
»Zdaj sem jaz delal, zdaj pa naj še malo vozniki. Jaz pa še malo<br />
<strong>za</strong>dremam,« si mislim, <strong>za</strong>prem oči in naslonim glavo na šipo avtomobila.<br />
Prispemo v bazo Bondstell in sledi ogled vaje, ki so jo pred nami izvedli<br />
pripadniki poljske vojske. Ker seveda četni vezist nikoli ne počiva,<br />
testno preverim zvezo navzdol. Vse deluje brezhibno. Kar prelepo, da<br />
bi bilo res. No, trenutek streznitve nastopi 5 minut pred <strong>za</strong>četkom naše<br />
vaje, ki je bila seveda poveljniku čete zelo pomembna, saj je želel poka<strong>za</strong>ti,<br />
da smo »Indijanci« resnično dobro pripravljeni tudi na primere,<br />
ki nam jih bodo kot nasprotna enota danes <strong>za</strong>kuhali pripadniki ukrajinske<br />
vojske. Zdi se mi, da sanjam. Ne morem verjeti, da je prej vse brezhibno<br />
delovalo, zdaj, ko pa je nastopil naš veliki trenutek, pa zve<strong>za</strong> ne<br />
deluje. Lahko si predstavljate ledeni pogled mojega poveljnika čete,<br />
ko nikakor ne dobi na zvezo svojih podrejenih. Zberem vse svoje vezistično<br />
znanje in misli neverjetno švigajo. »Kje je napaka? Zakaj ne deluje?<br />
Je pri meni kaj narobe? Podrejeni vezisti nimajo dobro pripravljenih<br />
radijskih naprav?« premišljujem, medtem ko poskušam vzpostaviti<br />
zvezo. Tisoč in ena misel leti skozi glavo. Končno. Odkrijem vzrok svojega<br />
povišanega krvnega tlaka. Ne bom napisal, kaj je bilo narobe,<br />
o ne. Ker bi se seveda smejali. Lahko pa <strong>za</strong>pišem, da sem se na koncu<br />
smejal tudi sam. No, zve<strong>za</strong> deluje. Zadnji trenutek poročam poveljniku,<br />
ki si ravno tako vidno oddahne, in vaja se lahko <strong>za</strong>čne. Četa nastopa<br />
z neverjetno odločnostjo, kljub odlično pripravljenim Ukrajincem<br />
in veliki goreči oviri. Ves čas se trudim loviti poveljnika s svojim zvestim<br />
spremljevalcem na hrbtu in v neverjetno okretni JRM-opremi. Vmes pa<br />
seveda prenašanje njegovih ukazov na podrejene. Naši fantje pogasijo<br />
oviro in jo premagajo kot <strong>za</strong> šalo. Za nekaj minut <strong>za</strong>vre kri na obeh<br />
straneh. »No ja. Včasih je pa vendarle dobro, da sem vezist!« si bolj<br />
<strong>za</strong> šalo kot <strong>za</strong>res mislim, medtem ko opazujem <strong>za</strong>mahe plastičnih vadbenih<br />
palic. Odlična enota, pa vendar tudi odličen nasprotnik. No, <strong>za</strong>hvaljujoč<br />
varnostnemu osebju, se zelo realistična vaja vendarle konča<br />
samo s kakšno odrgnino, kapljo krvi po obrazu, predvsem pa z nasmeški<br />
in dobro voljo na obeh straneh. Prijateljski stisk rok in po<strong>za</strong>bljene<br />
so vse bolečine. Sledili so še urejanje materialnega, <strong>za</strong>ključni postroj<br />
in nagovor poveljnika čete in poveljnika SVNKON ter odhod kolone.<br />
Iz pisanja me zdrami nekdo, ki vstopi<br />
v sobo in narahlo <strong>za</strong>loputne vrata ...<br />
»O zdravo, mrki, kaj dogaja,« se nasmehnem in pozdravim svojega<br />
sostanovalca v sobi. Naredim piko, <strong>za</strong>prem dnevnik in <strong>za</strong>ključim svoje<br />
razmišljanje in <strong>za</strong>piske <strong>za</strong> danes.<br />
Pogledam na stenski koledar. Ne morem verjeti, kako čas beži. Skoraj<br />
bo že konec našega poslanstva tukaj na Kosovu. Ponovno se <strong>za</strong>topim<br />
v svoje misli. Tokrat razmišljam o družini, svojih dveh otrocih, partnerki,<br />
načrtih <strong>za</strong> bodočnost. Še malo, še malo …<br />
Lep pozdrav od Tomaža s Kosova<br />
Andrej Pelc<br />
(24. 5. 1953–5. 2. 2013)<br />
20 SV SV 21<br />
V SPOMIN<br />
V soboto, 9. februarja, smo se na pokopališču<br />
v Ribnici z vojaškimi častmi poslovili od našega<br />
sodelavca Andreja Pelca. Andrej Pelc je<br />
bil <strong>za</strong>poslen na MO od leta 1994. Poklicna<br />
pot ga je naprej vodila v Upravo <strong>za</strong> logistiko<br />
v delavnico <strong>za</strong> splošna dela in vleko, nadaljeval<br />
je v Tehničnem <strong>za</strong>vodu v delavnici <strong>za</strong><br />
bojno tehniko, od leta 2000 do 2006 pa je<br />
opravljal dela na GŠSV v Tehničnem <strong>za</strong>vodu<br />
naprej v delavnici <strong>za</strong> splošna dela kot tehnik<br />
II vodja delavnice, nato kot tehnik II vodja mehanične<br />
delavnice. Od leta 2006 je delo nadaljeval kot koordinator V<br />
vodja skupine v enoti <strong>za</strong> intervencijsko vzdrževanje v 157. logističnem<br />
bataljonu. Svoje delo je vedno opravljal z odliko, sposoben je bil organizirati<br />
delo in sodelovati v <strong>za</strong>htevnih projektih ter se prilagajati novim<br />
razmeram. Bil je zelo samoiniciativen, imel je korekten odnos do sodelavcev<br />
in bil vedno pripravljen pomagati. Kot vestnega, <strong>za</strong>nesljivega in<br />
spoštovanega sodelavca ga bomo ohranili v lepem spominu.<br />
Pripadniki 157. LOGB
OBRAZI<br />
Pri<strong>za</strong>deval sem<br />
si, da postanem<br />
vojaški pilot<br />
Poročnik Matej Erman,<br />
pilot Slovenske vojske<br />
Veliko mladih fantov si želi, da bi postali piloti. Matej Erman,<br />
devetindvajsetletni poročnik Slovenske vojske iz Brežic,<br />
je eden izmed tistih, ki jim je to željo s številnimi uspešno<br />
opravljenimi izbori ter dolgim in intenzivnim šolanjem<br />
uspelo uresničiti. Sredi januarja, ob dnevu slovenskega vojaškega<br />
letalstva, so ga v Cerkljah ob Krki skupaj s sedmimi<br />
drugimi mlajšimi piloti Slovenske vojske, ki so opravili<br />
usposabljanje v Letalski šoli ter <strong>za</strong>čeli opravljati naloge<br />
v operativnih enotah SV, predstavili širši javnosti. Matej je<br />
zdaj pripadnik 15. helikopterskega bataljona, v katerem<br />
se specializira <strong>za</strong> letenje s helikopterjem bell 412. Zanimalo<br />
nas je, kako pot je moral prehoditi do tega cilja. Mladi<br />
piloti so še vedno tesno pove<strong>za</strong>ni s svojimi mentorji, <strong>za</strong>to<br />
ga je pri našem pogovoru spremljal njegov inštruktor stotnik<br />
Aleš Ristič iz Letalske šole SV. Vse, kar sta povedala, je<br />
bilo premišljeno, skladno z njunim poklicem, pri katerem je<br />
od natančnosti in osredotočenosti odvisno lastno življenje.<br />
Besedilo: Jerica Pavšič<br />
Fotografije: Bruno Toič in osebni arhiv<br />
vsi kandidati, ki pridejo po končanih predhodnih usposabljanjih na šolanje<br />
v Letalsko šolo, visoko motiviran <strong>za</strong> delo.<br />
Od prvega izbora do Šole <strong>za</strong> častnike<br />
Med študijem na Fakulteti <strong>za</strong> strojništvo je pridobil štipendijo Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> <strong>za</strong> prometnega pilota helikopterja. Postopek pridobitve<br />
štipendije <strong>za</strong> delo v tako odgovornem poklicu je bil zelo <strong>za</strong>hteven.<br />
Opravil je veliko zdravniških pregledov, nato je odšel na izbirno<br />
letenje z letali zlin 242 na cerkljansko letališče, kjer je teden dni z drugimi<br />
kandidati poslušal predavanja iz teorije letenja in iz pridobljenega<br />
znanja uspešno opravil teoretični preizkus. Sledila sta dva tedna letenja,<br />
pri čemer so jih inštruktorji letenja nenehno ocenjevali. »Po tem<br />
izboru sta bili moji nalogi, da opravim šestmesečno prakso in končam<br />
fakulteto,« pripoveduje Matej. Prakso je spet opravljal na letalih zlin in<br />
pri tem pridobil športno licenco <strong>za</strong> letalo. Še pred diplomo je bil uspešen<br />
tudi na izboru <strong>za</strong> častnike SV. Sledili so diploma in trije meseci in<br />
pol osnovnega usposabljanja v Centru <strong>za</strong> usposabljanje v Vipavi ter še<br />
leto dni v Šoli <strong>za</strong> častnike, na kateri je pridobil čin poročnik.<br />
Vsak dan v Letalski šoli je bil skrbno načrtovan<br />
Sledilo je usposabljanje v Letalski šoli v Cerkljah ob Krki, kar je trajalo<br />
tri leta. Najprej so se mladi častniki SV razdelili na helikopteraše in<br />
avionaše, kot pravijo v svojem žargonu. To odločitev so sprejeli nadrejeni,<br />
ki pa so poskušali, kolikor je bilo mogoče, upoštevati tudi posameznikove<br />
želje. Matej je bil določen <strong>za</strong> pilota helikopterja. Pravi, da<br />
sicer ne bi imel težav niti z drugačno odločitvijo nadrejenih, sčasoma<br />
pa je letenje s helikopterjem še posebno vzljubil, saj lahko z njim opravlja<br />
tudi manevre in naloge, ki jih z letalom ne bi mogel.<br />
Vsak dan v Letalski šoli je bil skrbno načrtovan. Že pred 8. uro so se piloti<br />
učenci z učitelji letenja zbrali v učilnici in imeli oddelčno pripravo<br />
na letenje. Vsak kandidat je moral odgovoriti na vprašanja glede načrtovanega<br />
leta oziroma naloge, ki je bila tisti dan pred njim. Prav tako<br />
so učitelji preverjali postopke v sili, poznavanje sistemov, omejitve zrakoplova<br />
in drugo letalsko znanje od aerodinamike in navigacije do <strong>za</strong>konodaje.<br />
Priprave so bile pogosto kar dolge in stresne, vendar nujne,<br />
saj je letalstvo <strong>za</strong>htevna dejavnost, <strong>za</strong>to so inštruktorji od njih <strong>za</strong>htevali<br />
popolno pripravo. Po oddelčni pripravi je bila na vrsti še skupinska<br />
priprava z vodjo letenja, drugimi posadkami in letališkimi službami. Po<br />
predpoletnem pregledu plovila so ob 9. uri že <strong>za</strong>čeli leteti, in sicer so<br />
izvajali lete po programu šolanja, trenažne oziroma vadbene lete ter<br />
druge naloge. Kako učitelji letenja preverijo, ali je učenec res pripra-<br />
vljen <strong>za</strong> let? Ničesar ne delajo na pamet, je povedal stotnik Ristič. S<br />
posebnimi metodami preverijo, ali učenci natančno poznajo svojo nalogo<br />
in ali so res pripravljeni na let. Pred letom podpišejo startno listo,<br />
s čimer izjavijo, da je z njimi fizično in psihično vse v redu. Zdravstveno<br />
jih sicer redno pregledujejo, če pa se ne počutijo dobro, je njihova<br />
odgovornost, da to povejo, saj jih nato pregledajo v ambulanti, ki je v<br />
vojašnici. »V zraku je pilot sam. Njegovo življenje je odvisno od njega<br />
samega, ne od drugih,« poudarja stotnik Ristič.<br />
Letenju je sledila anali<strong>za</strong>. Svoje lete in opravljene naloge so temeljito<br />
analizirali ter preučili odločitve, sprejete med letom. Pomagali so si<br />
med seboj, se učili na svojih napakah in napakah kolegov ter zelo hitro<br />
napredovali. »Nimamo strogega vojaškega odnosa med nadrejenim<br />
in podrejenim,« pravi stotnik Ristič. »Naša naloga je, da kandidatu<br />
pomagamo in pogosto smo v plovilu <strong>za</strong>radi njegove varnosti ter da<br />
gledamo njegov proces odločanja, <strong>za</strong> to, da bi upravljali letalnik namesto<br />
njega, pa nas v bistvu ne potrebuje,« o svojem delu govori Matejev<br />
inštruktor. Po analizi so pripravili načrt letenja in dodelili naloge <strong>za</strong><br />
naslednji dan. Delo učenca pilota se tako ni končalo po uradnem delovnem<br />
času, saj se je vsak kandidat doma pripravljal <strong>za</strong> naloge, ki so<br />
sledile naslednji dan. Priprava navigacijskega načrta, preračun zmogljivosti<br />
in težišča helikopterja ter ponovitev omejitev zrakoplova, postopkov<br />
v sili, standardnih operativnih postopkov in <strong>za</strong>konodaje so se<br />
pogosto <strong>za</strong>vlekli pozno v noč.<br />
Cilj je postati vodja zrakoplova<br />
Matej pravi, da je velika razlika med profesionalnim in športnim pilotom,<br />
ki leti <strong>za</strong> svoj užitek. »Zmeraj je lepo biti v zraku, vendar vedno vidim<br />
predvsem nalogo, ki jo moram opraviti,« se <strong>za</strong>veda. Osredotočen<br />
je na delo, <strong>za</strong>to nima časa <strong>za</strong> predajanje prijetnim občutkom ob pogledu<br />
na pokrajino pod seboj. »Če se odpravim na letenje z jadralnim<br />
padalom, letim le <strong>za</strong>radi užitka in ne <strong>za</strong>to, ker bi moral v gorah iskati<br />
ponesrečenega, gasiti požar, voziti zunanji tovor ali opraviti kakšno<br />
drugo nalogo v težjih vremenskih razmerah. Letenje kot poklic je včasih<br />
stresno in garaško, vendar je <strong>za</strong>dovoljstvo ob uspešno končani nalogi<br />
toliko večje.«<br />
Prav te naloge bo opravljal kot kopilot, ko bo končal še prešolanje<br />
<strong>za</strong> letenje s helikopterjem bell 412, kar je zelo obsežno. Da bo lahko<br />
nekoč prevzel funkcijo vodje zrakoplova, potrebuje še veliko usposabljanj,<br />
ur letenja in predvsem izkušenj. Ni dvoma, da bo tako kot vse<br />
izzive do zdaj več kot uspešno opravil še z vsemi drugimi, ki ga vodijo<br />
do tega cilja.<br />
Matej, ki je mladost preživel v Šentjanžu na Dolenjskem,<br />
je veselje do letenja <strong>za</strong>čutil že pri petih<br />
letih, ko je imel priložnost peljati se v pilotski kabini<br />
športnega letala. Z letenjem se je prvič podrobneje<br />
spoznal prek očeta, zdaj že upokojenega<br />
pripadnika Slovenske vojske, in sicer prek<br />
letenja z jadralnimi letali. Ko je dopolnil petnajst<br />
let, se je vpisal na tečaj jadralnega letalstva, pozneje<br />
pa se je navdušil še <strong>za</strong> jadralno padalstvo.<br />
Iz njegovega pripovedovanja lahko slutimo, da<br />
je bil že od malega samo<strong>za</strong>vesten, saj je verjel<br />
v svoje sposobnosti in vztrajal pri želji, čeprav je<br />
pogosto slišal negativne zgodbe o ljudeh, ki so<br />
si zelo želeli postati piloti, pa jim to <strong>za</strong>radi različnih<br />
vzrokov ni uspelo. »Teh pesimističnih zgodb<br />
nisem poslušal,« pravi, »želel sem si postati pilot<br />
in pri<strong>za</strong>deval sem si, da mi bo uspelo.«<br />
Po maturi na Šolskem centru Novo mesto na računalniški<br />
smeri je sicer razmišljal tudi o morebitnem<br />
študiju računalništva, vendar se je <strong>za</strong>vedal,<br />
da je najbolje, da izbere poklic, ki ga bo<br />
rad opravljal, <strong>za</strong>to se je odločil <strong>za</strong> Fakulteto <strong>za</strong><br />
strojništvo, smer letalstvo, ki je edina izbira, da<br />
nekoč postaneš vojaški pilot. Danes je usposobljen<br />
pilot, kar je pri njegovi starosti velik uspeh<br />
in rezultat tega, da je vsa <strong>za</strong>htevna ter intenzivna<br />
izobraževanja, usposabljanja in preverjanja<br />
tako civilna kot vojaška in profesionalna letalska<br />
opravil zelo uspešno ter v predvidenem<br />
roku. Kot je povedal stotnik Ristič, je bil tako kot<br />
štabni vodnik miran<br />
stanovnik na terenskem<br />
usposabljanju.<br />
22 SV SV 23
kotiček prve pomoči<br />
PREŽIVETJE<br />
Poškodbe<br />
hrbtenice – strah<br />
in trepet laikov<br />
Hrbtenica je organski sistem, ki prek medenice in ramenskega<br />
obroča povezuje ude ter glavo in je ogrodje trupa.<br />
Pri človeku ima <strong>za</strong>radi pokončne drže poleg povezovalne<br />
tudi nosilno funkcijo, njen del je še hrbtenjača, prevzema<br />
pa vlogo njenega varovanja.<br />
Besedilo: Zlatko Kvržić, vojaška zdravstvena enota<br />
Hrbtenico sestavljajo posamezna vretenca,<br />
pove<strong>za</strong>na z močnimi vezmi, medvretenčnimi<br />
ploščicami in sklepi, <strong>za</strong> stabilnost<br />
pa skrbijo mišice neposredno ob hrbtenici.<br />
Funkcionalno se hrbtenico deli na zgornjo<br />
(C1–C2) in spodnjo (C3–C7) vratno hrbtenico,<br />
prsno hrbtenico (T1–T12) in ledveno<br />
hrbtenico (L1–L5). Prav tako razvojno k hrbtenici<br />
spadata tudi križnica in trtica. Hrbtenjača<br />
je v hrbteničnem kanalu in sega od<br />
glave do višine L1, živčne korenine, ki izhajajo<br />
iz hrbtenjače, pa izstopajo skozi medvretenčne<br />
line.<br />
Najpogostejši vzroki <strong>za</strong> hujšo poškodbo<br />
hrbtenice so padec z višine, prometne nesreče<br />
in športne aktivnosti. Poškodbe so<br />
precej enakomerno razporejene po celotni<br />
starostni piramidi, od otroštva do pozne starosti.<br />
Na leto je operiranih 100–115 bolnikov,<br />
od teh je najpogosteje, in sicer v skoraj<br />
40 odstotkih, poškodovano prvo ledveno<br />
vretence. Kadar so tudi nevrološki izpadi,<br />
je zdravljenje dolgotrajno in drago. Na poškodbe<br />
vezi in zlom vretenc moramo pomisliti<br />
predvsem pri padcih na hrbet, glavo,<br />
<strong>za</strong>dnjico in noge, pri močnih udarcih v glavo<br />
ali neposredno v hrbtenico pa poškodbe<br />
vratne hrbtenice lahko povzročijo tudi nenadni<br />
močni sunki glave. Poleg natega in<br />
pretrganja močnih medvretenčnih vezi lahko<br />
pride do izpaha vretenca ter zloma telesa<br />
vretenca ali koščenega loka oziroma<br />
odrastkov vretenc. Znaki poškodovane hrbtenice<br />
so lahko prikriti, <strong>za</strong>to jih ne spoznamo<br />
ali jih celo spregledamo, predvsem če<br />
ima poškodovanec še druge poškodbe ali<br />
kadar je ne<strong>za</strong>vesten. Pri vsakem poškodovancu,<br />
ki je ne<strong>za</strong>vesten ali ima več poškodb,<br />
je <strong>za</strong>to vedno treba ravnati tako, kot<br />
da ima poškodovano hrbtenico!<br />
Znaki poškodb<br />
Če gre <strong>za</strong> poškodbe skeletnih elementov,<br />
so znaki podobni kot pri poškodbi okončin,<br />
torej bolečina, podplutba in oteklina<br />
na mestu udarca, zmanjšana gibljivost, napetost<br />
oziroma spazem mišic poškodovanega<br />
predela in (ob poškodbi živčevja) nevrološki<br />
izpadi. Bolniki pogosto navajajo tudi<br />
mravljinčenje v udih, vendar takšna omejena<br />
simptomatika sama <strong>za</strong>se še ne pomeni<br />
nevroloških izpadov, nas pa opozori na morebitno poškodbo hrbtenice<br />
in hrbtenjače oziroma živčnih korenin.<br />
Ukrepi prve pomoči<br />
Pri prvi pomoči ni pomembno, ali gre <strong>za</strong> izpah ali zlom hrbtenice.<br />
Vedno, ko nismo prepričani, da gre le <strong>za</strong> zvin hrbtenice, ravnamo,<br />
kot da gre <strong>za</strong> težjo poškodbo. Potrebna je imobili<strong>za</strong>cija, bolnik pa<br />
naj med prevozom leži. Vrat vedno imobiliziramo s trdo opornico ali<br />
oporami <strong>za</strong> glavo. Za imobili<strong>za</strong>cijo trupa se v Sloveniji uporabljajo<br />
<strong>za</strong>jemalna nosila. Glede na to, da laiki nimajo in ne uporabljajo <strong>za</strong>jemalnih<br />
nosil, bodo po klicu na številko 112 prijeli <strong>za</strong> glavo, z rokami<br />
varovali vratni del hrbtenice in opazovali dihanje do prihoda nujne<br />
medicinske pomoči.<br />
V razmislek<br />
Ko pride do suma na poškodbo hrbtenice, se laiki redko odločajo<br />
<strong>za</strong> dajanje prve pomoči. Predvsem jih je strah, da bodo naredili kaj<br />
narobe, bojijo se tožb in dejstva, da bodo še bolj škodovali pacientu.<br />
Zavedati se je treba, da je v našem zdravstvenem sistemu povprečni<br />
dostopni čas prihoda reševalnih ekip na kraj intervencije približno<br />
deset minut, če imate v prometni nesreči poškodovanca, ki je<br />
življenjsko ogrožen s sumom na poškodbo hrbtenice, in laiki ne naredijo<br />
ničesar, bo razplet <strong>za</strong> tega poškodovanca zelo neugoden.<br />
Slovenska <strong>za</strong>konodaja od nas <strong>za</strong>hteva, da moramo pomagati vsakemu<br />
poškodovancu ali nenadno obolelemu po svojih najboljših<br />
močeh in sposobnostih ter omogočiti dostop poškodovanemu do<br />
nujne medicinske pomoči. V Sloveniji v sodnem registru ni navedenega<br />
primera, da je bil kdo pravnomočno obsojen, ker je nekomu<br />
dal prvo pomoč. Zakon od nas <strong>za</strong>hteva, da pomagamo, in nas hkrati<br />
ščiti. Zapomnimo si zelo pomembno dejstvo. Praviloma poškodovancev,<br />
pri katerih obstaja sum na poškodbo hrbtenice, ne premikamo,<br />
če pa je še življenjsko ogrožen, da ne diha oziroma obstaja<br />
neposredna nevarnost iz okolja <strong>za</strong> poškodovanca, gori avto, voda<br />
vdira v notranjost ali hudo krvavi, česar ne morete nadzirati v vozilu,<br />
takrat morate ne glede na poškodbe takega poškodovanca premakniti<br />
iz kroga nevarnosti in ga dati v krog varnosti ter tam nadaljevati<br />
oskrbo!<br />
Vrste ognjišč<br />
Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na vrsto ognjišča in njegovo<br />
lokacijo. Najprej se moramo vprašati, <strong>za</strong> kaj konkretno<br />
ogenj potrebujemo. Lahko tvegamo in izdamo svojo lokacijo<br />
ali pa bi bilo bolje, da je ne. Z ognjem in dimom lahko tudi<br />
opo<strong>za</strong>rjamo nase in tako usmerjamo pomoč. Želim vam,<br />
da vam nikoli ne bi bilo treba skrivati ognja, če pa že, imate<br />
zdaj priložnost, da se to naučite.<br />
Besedilo in ilustraciji: Igor Fortuna<br />
S pripomočkom<br />
Začeli bomo pri najbolj skritih metodah. Če imate<br />
lopatko, <strong>za</strong>kurite kar na njej. To naj bo <strong>za</strong> dlan velik<br />
ogenj, ki ga med potjo vzdržujemo z vejicami. Tak<br />
ogenj bomo z lahkoto skrivali, še posebno <strong>za</strong>to, ker<br />
se z njim gibamo in tako se tudi dim razkadi. Če nimamo<br />
lopatke, lahko v<strong>za</strong>memo kos lubja. Na notranjo<br />
stran najprej natrosimo plast zemlje ali gline<br />
in na tem <strong>za</strong>kurimo. Včasih smo odtrgali drevesno<br />
gobo, jo z nožem izdolbli in <strong>za</strong>kurili v njej. Lahko<br />
uporabimo tudi kako kovinsko embalažo, karkoli<br />
bomo našli in lahko nosili s seboj. To so ogenjčki, s<br />
katerimi si lahko segrejemo hrano ali stopimo sneg<br />
v posodi, težko pa bi tako kaj skuhali ali se pogreli.<br />
Vkopano ognjišče<br />
Zelo uporabno je tudi ognjišče, ki ga vkopljemo v<br />
zemljo. Lahko skopljemo le plitvo jamo in kurimo v<br />
njej. V takem ognjišču pogori skoraj vse, kar vanj vržemo,<br />
in pogosto žerjavica v njem ostane do jutra.<br />
Če čez jamo položimo nekaj močnejših palic, lahko<br />
na njih kuhamo. Svetloba in toplota gresta bolj v<br />
zrak kot širino in tako se ognja ne opazi od daleč.<br />
Če bi bilo treba, lahko ogenj v trenutku <strong>za</strong>sujemo z<br />
izkopano zemljo.<br />
Če imamo več časa, lahko skopljemo najprej eno<br />
luknjo, ki naj bo globoka vsaj 35 centimetrov in s<br />
premerom 20 centimetrov, deset centimetrov stran<br />
pa še eno, ki naj bo enako globoka, vendar ožja.<br />
V najnižji točki naj se luknji združita, kot je prika<strong>za</strong>no<br />
na prvi slik. Večja luknja se uporablja kot kurišče,<br />
manjša pa kot zračnik. Tako ognjišče izda ponoči<br />
le vonj po dimu. Na njem bomo lahko kuhali in<br />
si pogreli roke, drugače nas bo pa zeblo in še tema<br />
bo kljub ognju.<br />
Ko smo lahko vidni<br />
Povsem drugače je, če se nam ni treba skrivati. Izberemo primeren<br />
prostor, ki ustre<strong>za</strong> požarni varnosti in nam <strong>za</strong>gotavlja dovolj kurjave.<br />
Nikoli ne izgubljajte časa in energije z žaganjem ter sekanjem<br />
polen. Položite sušico na ognjišče in kmalu boste imeli dolgi poleni,<br />
pozneje štiri še krajše itn.<br />
Zakurite lahko tudi med debloma. Tako boste porabili manj kurjave,<br />
toplota in svetloba pa bosta usmerjeni s smeri debel. Če ste sami,<br />
bo to dobro, drugače pa <strong>za</strong>kurite tako, da se bodo vsi lahko greli in<br />
da bo <strong>za</strong> vse dovolj svetlo.<br />
Na takem ognju ne potrebujete kamnov, da bi lahko kam postavili<br />
menažko. Na ogenj vrzite nekaj palic vodoravno in položite posodo<br />
na njih, dogajanje pa morate spremljati ter palice čez čas <strong>za</strong>menjati<br />
z novimi. Posode ne prijemajte z golimi rokami. Večkrat se<br />
zgodi, da čakamo predolgo in se polna posoda prevrne ter pogasi<br />
ogenj.<br />
Bistvo vsakega ognja je žerjavica. Ves čas kurjenja moramo biti pozorni,<br />
da je žerjavice dovolj, <strong>za</strong>to moramo ves čas na ogenj nalagati<br />
tudi drobne veje. Največ napak delamo tako, da <strong>za</strong>kurimo majhen<br />
ogenj s tankimi vejami in potem nanj namečemo predebela polena.<br />
Tak ogenj nima moči in bo ugasnil, če ne bomo nekaj ukrenili. Če<br />
imamo dovolj žerjavice, si lahko privoščimo, da v ogenj vržemo tudi<br />
mokro poleno, ki bo gorelo.<br />
Pozor!<br />
Če ob ognju sušite opremo, te nikoli ne pustite brez nadzora! Lahko<br />
jo obesimo ob ognjišču, vendar jo moramo ves čas preverjati. Dovolj<br />
je, da veter spremeni smer in ogenj nam stopi podplat na čevlju ali<br />
pa <strong>za</strong>gori vetrovka. Lahko si pomagamo s kamni, velikimi kot pest,<br />
in jih segrejemo ob ognju, jih tople damo v čevelj ali oblačila in jih<br />
čez čas <strong>za</strong>menjamo z novimi, lahko pa jih na koncu v<strong>za</strong>memo s seboj<br />
v spalno vrečo.<br />
Preden se odpravimo spat, si lahko pripravimo stražni ogenj, ki <strong>za</strong>hteva<br />
malo več truda, lahko pa gori vso noč. Tak ogenj je prika<strong>za</strong>n<br />
na drugi sliki.<br />
24 SV SV 25
Med opravljanjem nalog<br />
soočanje z izzivi<br />
videli smo<br />
Podčastniki<br />
Nata in PzM<br />
že šestič na Pokljuki<br />
Izmenjava izkušenj in znanja pomembna<br />
<strong>za</strong> sodelovanje v mednarodnem okolju<br />
V Vadbenem centru SV na Pokljuki se je 8. marca končal enotedenski mednarodni<br />
zimski tabor podčastnikov Nata in PzM. Tabor, ki je potekal že šesto leto, postaja<br />
tradicionalen in zelo pozitivno odmeva v okviru <strong>za</strong>vezništva. Na celotedenskem<br />
taboru niso potekala le usposabljanja iz veščin gorskega bojevanja in sodobnega<br />
vodenja, temveč tudi tematske delavnice, ki so jih poleg višjih podčastnikov SV vodili<br />
glavni podčastnik hrvaških oboroženih sil, glavni podčastnik poveljstva ameriške<br />
vojske <strong>za</strong> Evropo in glavni podčastnik <strong>za</strong>vezniškega poveljstva <strong>za</strong> transformacijo<br />
iz Norfolka.<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografije: Nataša Oblak in štabni vodnik Tadej Žun<br />
Tabor, ki se je <strong>za</strong>čel s prihodom udeležencev<br />
1. marca, je namenjen podčastnikom,<br />
ki imajo večletne delovne<br />
izkušnje kot poveljniki, enotovni podčastniki,<br />
inštruktorji ali štabni podčastniki po činu<br />
višji vodnik ali višje. Temelji na <strong>za</strong>misli vključevanja<br />
podčastnikov partnerskih vojsk v<br />
skupno načrtovanje nadaljnjega razvoja medsebojnega<br />
sodelovanja. Glavni dejavnik <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>misel in izvedbo pred šestimi leti je bilo<br />
intenziviranje aktivnega mednarodnega sodelovanja<br />
v okviru delovanja Foruma glavnih<br />
podčastnikov regije, cilja pa sta bila podpiranje<br />
in utrjevanje mednarodnega sodelovanja<br />
podčastniških zborov partnerstva. Velik poudarek<br />
so namenili prenosu izkušenj in dobrih<br />
praks iz obrambnih reform v Slovenski vojski<br />
ter iz podpore približevanju držav Zahodnega<br />
Balkana evro-atlantskim pove<strong>za</strong>vam. Letos se<br />
je tabora udeležilo več kot dvajset podčastnikov<br />
iz enajstih držav partnerskih oboroženih<br />
sil Srednje in Jugovzhodne Evrope, poveljstva<br />
ameriške vojske <strong>za</strong> Evropo, iz <strong>za</strong>vezniškega<br />
poveljstva <strong>za</strong> operacije iz Bruslja, iz Natove<br />
šole iz Oberammergaua ter dveh operativnih<br />
Natovih poveljstev iz Brunssuma in Neaplja.<br />
Udeleženci izboljšajo obvladanje posebnih vojaških<br />
veščin in tudi izmenjajo izkušnje v okviru<br />
opravljanja dolžnosti, hkrati pa utrjujejo<br />
medsebojne vezi, poudari glavni podčastnik<br />
ameriških sil <strong>za</strong> Evropo Roy Maddocks. Zaradi<br />
uravnoteženega odnosa predavanj, praktičnega<br />
dela, kritičnega razmišljanja kot tudi skupinskega<br />
dela in reševanja nalog mednarodni<br />
tabor konkretno prispeva v okviru delovanja<br />
Foruma glavnih podčastnikov regije.<br />
Zgodovina in<br />
predstavitev enot SV<br />
Vojaško gorništvo je del nacionalne vojaške <strong>za</strong>vesti<br />
in ima v Sloveniji dolgo tradicijo, tako kot<br />
so gore in gorništvo del slovenske širše nacionalne<br />
<strong>za</strong>vesti. Vsako leto udeleženci tabora obiščejo<br />
Kobariški muzej, ki se je razvil iz muzejske<br />
zbirke, ki so jo leta 1990 uredili domačini.<br />
Med obiskom spoznavajo vojaško zgodovinsko<br />
dediščino Republike Slovenije in soško fronto,<br />
ki je bila del bojišča v prvi svetovni vojni med<br />
italijansko in avstro-ogrsko vojsko. Fronta je<br />
bila prizorišče največjega spopada v gorah v<br />
zgodovini človeštva in največji spopad na Slovenskem.<br />
Ogledu muzeja je sledila predstavitev<br />
Večnacionalnega centra odličnosti <strong>za</strong> gorsko<br />
bojevanje (VCOGB) in 132. gorskega bataljona,<br />
nato pa so se jim pridružili pripadniki enote vojaške<br />
policije z oddelkom PEST. Skupina ostrostrelcev<br />
in oddelek sta izvedla taktično vajo s<br />
situacijskim streljanjem, udeležencem pa so<br />
prika<strong>za</strong>li približevanje objektu, vstop v objekt z<br />
nasilnim odpiranjem vrat in čiščenje prostorov.<br />
»Vaši pripadniki vedo, kaj delajo,« so po ogledu<br />
njihove taktične vaje povedali podčastniki. Po<br />
taktični vaji so si ogledali statično prestavitev<br />
opreme in oborožitve vojaške policije ter tudi<br />
sami preizkusili orožje, ki ga uporablja enota.<br />
osnov vojaškega gorništva. »Spominjam se prvega<br />
tabora, na katerem smo si postavili kar visoke<br />
cilje usposabljanja. Kot inštruktor sem bil<br />
pred izzivom, da izvedem tematike, ki so mi<br />
bile <strong>za</strong>upane, in sicer s področja gorništva, reševanja<br />
ter vojaškega usposabljanja v hribih,«<br />
pove štabni vodnik Pogorevc. »Izvajali smo<br />
jih namreč enako kot <strong>za</strong> pripadnike Slovenske<br />
vojske, ki že imajo predznanje, kar pa je bilo <strong>za</strong><br />
nekatere udeležence pretežko. Danes sledimo<br />
cilju, da udeležencem tabora damo občutek,<br />
kaj pomeni biti gornik in delovati v takem okolju,<br />
hkrati pa mu ne v<strong>za</strong>memo volje.« Poudari,<br />
da je vedno najpomembnejša varnost, <strong>za</strong>to še<br />
pred pohodom v gorskem svetu v zimskih razmerah<br />
preverijo osnovno znanje udeležencev.<br />
Inštruktorji pregledajo opremo in jo pripravijo,<br />
vendar pa je oprema že malo dotrajana, <strong>za</strong>to<br />
so pri opravljanju nalog zelo previdni. »Oprema<br />
vojaških gornikov se veliko hitreje obrabi<br />
že <strong>za</strong>radi podnebnih razmer in terena, na katerem<br />
jo uporabljamo. Kljub temu nalogo opravimo<br />
dobro in varno, kar je najpomembneje,«<br />
še doda.<br />
»Glede na predhodno znanje jih razdelimo v<br />
dve skupini, jih še enkrat seznanimo z opremo,<br />
ki jo bodo uporabljali, in se odpravimo na<br />
celodnevni pohod,« pove štabni vodnik Tadej<br />
Žun. Četrti dan tabora so udeleženci odšli na<br />
celodnevno turo z delovnimi točkami, na katerih<br />
so jih seznanili z osnovami vojaškega gorništva<br />
in bojevanja v goratem svetu. V praksi<br />
so uporabili tehnike reševanja izpod plazov z<br />
uporabo lavinske sonde in žolne, seznanili so<br />
se s tehnikami prere<strong>za</strong> snežne odeje in se naučili<br />
izdelovati iglu ter snežne luknje <strong>za</strong> bivakiranje.<br />
Preizkusili so tudi turne smuči in spoznali<br />
tehniko pravilnega gibanja ter smučanja<br />
s turnimi smučmi. »Pri tem je pomembno, da<br />
ima vsak izmed nas inštruktorjev občutek in<br />
dovolj izkušenj, da znanje prenesemo na udeležence.<br />
Skupina je mešana in tako kot vsako<br />
leto udeleženci prihajajo iz različnih rodov, kot<br />
Vsako leto več udeležencev<br />
Kot je povedal glavni podčastnik štabni praporščak<br />
Igor Tomašič, so bili na prvem zimskem<br />
taboru podčastniki iz štirih držav, na<br />
drugi zimski tabor pa se je na povabilo odzvalo<br />
že osem držav iz regije. Zaradi visoke<br />
profesionalnosti in zviševanja ravni znanja s<br />
področja vodenja, vzpostavitve avtoritete, profesionalnega<br />
odnosa in odgovornosti ter izvajanja<br />
usposabljanja in urjenja je tabor v regiji<br />
postal prepoznaven. »Udeleženci so veliko<br />
bolje pripravljeni, saj tabor vključuje poleg<br />
usposabljanja iz tovrstnega znanja tudi program<br />
usposabljanja iz individualnih veščin in Čakali so jih izzivi<br />
posebnega vojaškega znanja,« pove namestnik Kot vsako leto so jim vojaški gorski inštruktorji<br />
tudi letos pripravili program usposabljanja iz<br />
vodje tabora štabni vodnik Marko Pogorevc.<br />
Izzivi sodobnega voditeljstva<br />
26 SV SV 27
Oddelek PEST se predstavi<br />
Obisk Kobariškega muzeja<br />
Udeleženci tabora z inštruktorji VCOGB<br />
je letalstvo ali mornarica, glavno pri tem pa je,<br />
da razvijamo medsebojno spoštovanje,« poudari<br />
štabni vodnik Pogorevc.<br />
Še pred odhodom s tabora je sledilo tekmovanje<br />
v oteženih zimskih razmerah, na njem pa<br />
so podčastniki tekmovali v preverjanju individualnih<br />
veščin gorskega bojevanja. »Zapomnil<br />
sem si podčastnika, ki se je tabora udeležil pred<br />
tremi leti. Prvič je stal na smučeh in prvič je<br />
videl sneg,« z nasmehom pove štabni vodnik<br />
Pogorevc. »Z veliko volje in spodbujanjem kolegov<br />
na taboru mu je v sedmih dneh uspelo<br />
ne le stati na smučeh, temveč se je odločil tudi<br />
<strong>za</strong> tekmovanje. Res je, da so drugi udeleženci<br />
porabili približno deset minut na krog, on pa<br />
kar dobro uro, toda vsi smo ga počakali in ga<br />
z glasnim ploskanjem spodbujali, da je končal<br />
tekmo. Ko vidiš, kako se med udeleženci tabora<br />
razvije prijateljski odnos, veš, da je tabor dosegel<br />
to, kar si želimo vsi. Skozi težke razmere<br />
na terenu med različnimi narodi vzpostavijo<br />
dobre odnose, ki bodo ostali še dolgo potem,<br />
ko bo tabor končan.«<br />
Tematske delavnice<br />
spodbujale aktivno<br />
sodelovanje udeležencev<br />
Cilji tabora so tudi zviševanje ravni znanja in<br />
vojaških veščin podčastnikov, izmenjava medsebojnih<br />
izkušenj ter spodbuda nadaljnjega razvoja<br />
podčastniških zborov vojsk udeleženk.<br />
Udeleženci tabora so na tematski delavnici, ki<br />
jo je vodil praporščak Robert Rotar, spoznavali<br />
pomen in vlogo mentoriranja glavnega<br />
Celodnevni<br />
pohod<br />
podčastnika bataljona oziroma kandaka afganistanske<br />
nacionalne vojske v mednarodni<br />
operaciji Isafa. Predstavil jim je trenutne varnostne<br />
razmere v Afganistanu in težave, s katerimi<br />
se srečujejo pripadniki afganistanske vojske.<br />
»Pomembno vlogo v mednarodni operaciji<br />
Isafa imajo tudi podčastniki. Vsi vemo, kaj je<br />
vloga podčastnika. Prenos znanja na afganistansko<br />
vojsko je operacija, ki <strong>za</strong>hteva predanost<br />
in potrpežljivost, saj sta njihova kultura<br />
ter način življenja drugačna. Raven znanja<br />
pripadnikov je različna in večina jih še vedno<br />
ne zna pisati ter brati, nikakor pa si ne smemo<br />
dovoliti, da bi jih s svojim vedenjem in delovanjem<br />
žalili,« poudari. Sledila je izmenjava izkušenj<br />
med udeleženci v angleškem jeziku.<br />
Višji praporščak Janez Šmid je vodil delavnico<br />
o vlogi glavnih podčastnikov v razgibanem in<br />
dinamičnem mednarodnem okolju.<br />
Od udeležencev tovrstne delavnice vedno <strong>za</strong>htevajo<br />
aktivno sodelovanje in podajanje svojih<br />
mnenj ter pobud na akademski ravni. Na <strong>za</strong>četku<br />
vsi udeleženci predstavijo sebe in podčastniški<br />
zbor svojih oboroženih sil. Ob tem je<br />
potekala tudi izmenjava izkušenj glede razvoja<br />
in delovanja podčastniških zborov vojsk udeleženk.<br />
Nadaljevali so z načrtovanjem usposabljanja<br />
individualnih vojaških veščin, glavni<br />
podčastnik ameriških sil <strong>za</strong> Evropo Roy Maddocks<br />
pa jim je predstavil pomen mednarodnega<br />
sodelovanja podčastniških zborov v regiji.<br />
Skozi teoretični del izvedbe tečaja so, kot<br />
so povedali tečajniki, opazili, da jih družijo<br />
enaki izzivi in težave.<br />
Na taboru so kot predavatelja gostili tudi visokega<br />
podčastnika hrvaške vojske Davorja<br />
Petka, ki je opravljal delo vodje JMTT v NATO<br />
JFC Brunssum, zdaj pa je glavni podčastnik<br />
hrvaške vojske. V okviru delavnice o sodobnem<br />
vodenju, ki jo je organiziral, so se udeleženci<br />
praktično preizkušali pri situacijskem<br />
vodenju in uporabi metode DISC na terenu.<br />
Pomen Natove strategije in priporočenih<br />
usmeritev <strong>za</strong> doseganje standardov pri delovanju<br />
ter razvoju podčastniških zborov je predstavil<br />
glavni podčastnik NATO ACT višji štabni<br />
praporščak Marc Wiccks.<br />
Na delavnicah so tako spoznavali boljše, sodobnejše<br />
in učinkovitejše vodenje ter delo z vojaki,<br />
uveljavljanje in spoštovanje vojaške etike,<br />
vrednot ter vojaškega profesionalizma in vlogo<br />
ter pomen podčastniške linije v mednarodnem<br />
okolju in operacijah. Poseben pomen so namenili<br />
tudi sledenju Natovi direktivi pri razvoju<br />
podčastniških zborov, ki je bila sprejeta leta<br />
2010.<br />
Slovenski podčastniški<br />
zbor v dvajsetih letih razvil<br />
novodobnega podčastnika<br />
Glavni podčastnik ameriškega poveljstva <strong>za</strong><br />
Evropo FLTCM Roy Maddocks je opozoril<br />
na izzive in naloge, ki še čakajo podčastniški<br />
zbor SV. »Napredek v razvoju podčastniškega<br />
zbora, ki ga je naredil od ustanovitve delovne<br />
skupine leta 2002 do danes, je izjemen, vzoren<br />
in predvsem hiter,« poudari. Tovrstne tabore<br />
vidi predvsem kot pomemben prispevek k<br />
<strong>za</strong>vedanju, da je v delovanju v mednarodnem<br />
okolju, ko ni časa <strong>za</strong> odziv na delovanje okolice<br />
in se moraš hitro odzvati na dogodek, zelo pomemben<br />
vidik vzpostavitve medsebojnih odnosov<br />
s partnerskimi državami. »Lahko rečemo,<br />
da je SV pri tem trenutno zelo uspešna, saj<br />
podčastniški zbor velja <strong>za</strong> vodilnega v širši regiji,<br />
načelnik GŠSV pa je zelo cenjena in spoštovana<br />
osebnost v vrhu Nata ter partnerskih<br />
vojskah,« še pove FLTCM Maddocks.<br />
Mednarodni tabor, ki ga vsako leto vodi organi<strong>za</strong>cijski<br />
odbor podčastnikov SV pod vodstvom<br />
glavnega podčastnika SV štabnega praporščaka<br />
Igorja Tomašiča, z izvajanjem proaktivne<br />
vloge v okviru mednarodnega vojaškega sodelovanja<br />
izboljšuje ugled Slovenske vojske in Slovenije<br />
v regiji ter <strong>za</strong>vezništvu. »Slovenska vojska<br />
se kaže kot kredibilen, resen in <strong>za</strong>nesljiv<br />
partner. Mednarodni zimski tabor je tudi v Natovem<br />
katalogu mednarodnega sodelovanja in<br />
usposabljanja. Organi<strong>za</strong>cija in izvedba takšnih<br />
mednarodnih dogodkov sta enkratni priložnosti<br />
<strong>za</strong> nadaljnjo uveljavitev ter potrditev<br />
podčastniškega zbora SV,« poudari štabni praporščak<br />
Tomašič. »Podčastniki na mednarodnem<br />
zimskem taboru pridobijo novo znanje,<br />
predvsem pa delajo v razmerah, kakršnih v karieri<br />
še niso doživeli. Vojaški profesionalizem<br />
podčastnikov je vedno višji, saj se <strong>za</strong>vedajo, kaj<br />
predstavljajo in kaj je njihova vloga.« Naučili so<br />
se veliko. Kot radi povedo udeleženci tabora,<br />
je delo vojaškega gornika izjemno težko, toda<br />
hkrati tudi zelo lepo ne glede na vreme ali teren.<br />
K odličnosti tabora<br />
pripomogli inštruktorji<br />
VCOGB in 132. GORB<br />
Ko spregovorimo z udeleženci mednarodnega<br />
tabora, slišimo le pohvale. Pri tem je treba poudariti<br />
tudi delo ljudi, ki skrbijo, da vse poteka<br />
v redu. V Vadbenem centru SV na Pokljuki<br />
imajo podčastniki SV podporo pri izvedbi<br />
mednarodnega tabora, tam pa so tudi izvrstna<br />
hrana in čisti bivalni prostori. Kot je dejal<br />
glavni podčastnik <strong>za</strong>vezniškega poveljstva <strong>za</strong><br />
transformacijo iz Norfolka CSM Marc Wicks,<br />
je zelo pomembno, da se ljudje na tovrstnih taborih<br />
počutijo dobro in sproščeno. »Okolje, ki<br />
ga ponuja Pokljuka, je <strong>za</strong> mednarodni tabor izvrstno.<br />
Ne le zrak in okolica, tudi možnosti, ki<br />
jih ta ponuja <strong>za</strong> urjenje individualnih veščin, je<br />
zelo veliko. Tokrat se tabora udeležujem prvič<br />
na povabilo glavnega podčastnika SV štabnega<br />
praporščaka Tomašiča, toda <strong>za</strong>gotavljam vam,<br />
da se bom še vrnil.«<br />
Glavni enoti <strong>za</strong> izvedbo podčastniškega tabora<br />
sta Večnacionalni center odličnosti <strong>za</strong><br />
gorsko bojevanje in 132. GORB. Vodja tabora<br />
enotovni podčastnik 132. GORB višji štabni<br />
vodnik Matjaž Nardin, njegov namestnik<br />
štabni vodnik Marko Pogorevc in inštruktorji<br />
štabni vodnik Tadej Žun, štabni vodnik Rudi<br />
Komac iz VCOGB ter vodnik Žiga Kalajžič iz<br />
132. gorskega bataljona skrbijo <strong>za</strong> na visoki<br />
ravni izvedeno usposabljanje iz veščin gorskega<br />
bojevanja in gibanja na goratem območju.<br />
»Za nas je vsakič, ko delamo s tujci, nova izkušnja,<br />
ni pa to nekaj, česar ne poznamo. Pripadniki<br />
so zelo domači v tem okolju in ker v<br />
VCOGB usposabljamo več tujcev kot pripadnikov<br />
SV, je vsak tak dogodek nova pozitivna izkušnja.«<br />
Pred dobrimi tremi leti so gostili podčastnika<br />
iz Navy Seals, ki je glas o znanju, ki ga<br />
imajo inštruktorji VCOGB, ponesel v tujino.<br />
»Ni minilo leto dni in že smo imeli na usposabljanju<br />
pripadnike Navy Seals,« pove Pogorevc.<br />
»Ta pove<strong>za</strong>va se je zgodila prek kampa in<br />
mednarodni tabor je tako tudi promocija našega<br />
centra odličnosti.«<br />
28 SV SV 29<br />
Prikaz iskanja<br />
ponesrečenca<br />
pod plazom<br />
Še <strong>za</strong>dnja<br />
preizkušnja
predstavitev orožja in opreme<br />
Simulatorja in<br />
trenažer sistema<br />
roland<br />
V 9. bataljonu ZO usposabljanju in urjenju posameznika,<br />
posadk ter enote namenjajo velik pomen, <strong>za</strong>to se pripadniki<br />
skoraj vsak dan usposabljajo na sobnih simulatorjih in trenažerjih.<br />
Tudi posadke baterije raketnega sistema roland <strong>za</strong><br />
izboljšanje usposobljenosti redno uporabljajo simulatorje in<br />
trenažerje. Ti omogočajo vrhunsko usposabljanje pripadnikov<br />
z najmanjšimi stroški, njihova tehnološka dovršenost pa<br />
<strong>za</strong>gotavlja ustvarjanje skoraj vseh okoliščin in pogojev realnega<br />
bojišča. Posadke raketnih orožij sistema roland se<br />
urijo na taktičnem simulatorju roland, vzdrževalci raketnih<br />
sistemov na tehničnem simulatorju <strong>za</strong> usposabljanje vzdrževalcev<br />
ter vozniki vozil na trenažerju <strong>za</strong> usposabljanje voznikov<br />
sistema roland.<br />
Besedilo: Marko Pišlar in Aleš Umek<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Taktični simulator roland<br />
Taktični simulator raketnega sistema roland je<br />
kompleksna naprava. Uporablja se <strong>za</strong> osnovno<br />
usposabljanje in urjenje novih pripadnikov<br />
raketne baterije roland kot tudi dousposabljanje<br />
ter urjenje že izkušenih posadk raketnega<br />
orožja. Simulator omogoča usposabljanje<br />
od najosnovnejših postopkov posameznika<br />
in posadke do naj<strong>za</strong>htevnejših oblik bojnega<br />
delovanja. Sestavljen je iz upravljalnega<br />
pulta, na katerem so štirje <strong>za</strong>sloni, prek katerih<br />
inštruktor spremlja delovanje simulatorja in<br />
delo posadk med usposabljanjem oziroma urjenjem.<br />
Računalnik, ki skrbi <strong>za</strong> nemoteno delovanje<br />
simulatorja, neprestano beleži vse<br />
aktivnosti, ki jih izvajajo inštruktor in vadbenci.<br />
Podatke shranjuje v primerne protokole in<br />
tako s pomočjo analitičnih procesov omogoča<br />
inštruktorju nadaljnje načrtovanje usposabljanja<br />
oziroma urjenja, poveljniku pa vpogled<br />
v usposobljenost posameznikov, posadk<br />
in enote kot celote. Poleg upravljalnega pulta<br />
simulator sestavljata tudi kabini, v katerih<br />
je oprema, ki je enaka upravljalnim konzolam<br />
v pravem raketnem orožju roland, kar pomeni,<br />
da so posamezni deli <strong>za</strong>menljivi z deli v<br />
bojnih vozilih, to pa bistveno poenostavi tudi<br />
vzdrževanje simulatorja. V raketni bateriji roland<br />
imajo trenutno v uporabi dva simulatorja,<br />
ki lahko delujeta samostojno ali pove<strong>za</strong>na<br />
med seboj. Pove<strong>za</strong>na simulatorja omogočata<br />
usposabljanje v tako imenovanem centraliziranem<br />
bojevanju. Z izbiro različnih scenarijev,<br />
ki so prilagojeni realnim razmeram,<br />
je mogoče ustvariti skoraj vse okoliščine realnega<br />
bojišča. Inštruktor lahko tako pripravi<br />
scenarije, ki so tako kompleksni, da jih lahko<br />
izvajajo le najbolj opremljene in izurjene<br />
koalicijske sile. Na simulatorju se izvajajo <strong>za</strong>četna<br />
usposabljanja posadk v postopkih <strong>za</strong>gona<br />
raketnega sistema roland, pri čemer<br />
V kabini taktičnega<br />
simulatorja roland je oprema,<br />
ki je enaka upravljalskim<br />
konzolam v pravem raketnem<br />
orožju.<br />
pripadniki šele spoznavajo delovanje sistema. V nadaljevanju se s simulatorjem<br />
posamezniki in posadke urijo v identifikaciji, sledenju ter<br />
uničenju ciljev v zračnem prostoru, ob tem pa poteka anali<strong>za</strong> vseh elementov<br />
in postopkov bojnega delovanja. Posadke se urijo tudi v komunikaciji<br />
med seboj in s centrom <strong>za</strong> upravljanje z ognjem ter v pogojih<br />
elektronskega motenja na sistemu <strong>za</strong> poveljevanje in kontrolo. Zelo<br />
pomembno je tudi urjenje v uporabi protiukrepov, ki se izvajajo med<br />
elektronskim motenjem radarskih sistemov, saj le njihova uspešna uporaba<br />
bistveno zviša možnost preživetja posadke v pogojih elektronskega<br />
bojevanja. Taktični simulator omogoča vrhunsko usposabljanje<br />
z najmanjšimi stroški, kar je pomembno, saj taktična vaja z bojnim streljanjem<br />
predstavlja strošek, ki je višji od običajnega celoletnega stroška<br />
delovanja enote. Prvi taktični simulator raketnega sistema roland<br />
so v enoti dobili aprila 2002, ko se je končala gradnja logistično-trenažnega<br />
objekta, vanj pa je bil nameščen s pomočjo pripadnikov<br />
nemških oboroženih sil iz šolskega centra zračne obrambe nemške<br />
vojske iz Rendsburga. Še dva simulatorja so v enoto dobili leta 2005.<br />
S selitvijo enote v Vojašnico Jerneja Molana v Cerklje ob Krki so tja<br />
preselili tudi simulatorje v ta namen pripravljeno učilnico.<br />
Trenažer <strong>za</strong> usposabljanje voznikov roland<br />
z gabaritno-težinsko nadgradnjo<br />
Tehnični simulator <strong>za</strong> usposabljanje<br />
vzdrževalcev sistema roland<br />
Tehnični simulator <strong>za</strong> usposabljanje vzdrževalcev na raketnem sistemu<br />
roland je namenjen usposabljanju vzdrževalcev na drugi in tretji<br />
stopnji vzdrževanja. Tehnični simulator omogoča simuliranje okvar<br />
in napak na posameznih delih raketnega orožja roland, vzdrževalec<br />
pa jih mora poiskati ter odpraviti. Simulator je sestavljen iz takih<br />
komponent kot v raketnem orožju. Namenjen je urjenju vzdrževalcev<br />
in osnovnemu usposabljanju operaterjev na raketnem orožju roland.<br />
V raketni bateriji roland je od decembra 2005, ko so iz Nemčije v Slovenijo<br />
dobili dodatno pošiljko opreme mobilnega raketnega sistema<br />
zračne obrambe kratkega dosega roland. Tehnični simulator predstavlja<br />
pomembno dodano vrednost <strong>za</strong> enoto, saj se je z njegovo pridobitvijo<br />
kakovost usposabljanja bistveno izboljšala. Na trenažerju lahko<br />
vzdrževalce usposabljajo in urijo kar v domovini, <strong>za</strong>to jih ni več treba<br />
pošiljati na izo braževanja v tujino. Usposabljanje na tehničnem simulatorju<br />
je vključeno tudi v načrt in program usposabljanja <strong>za</strong> operaterje<br />
na raketnem orožju roland. Operaterji se na njem poučijo o delovanju<br />
raketnega orožja in njegovem osnovnem vzdrževanju, kar bistveno<br />
Tehnični simulator <strong>za</strong> usposabljanje vzdrževalcev sistema<br />
roland se uporablja <strong>za</strong> usposabljanje vzdrževalcev na drugi<br />
in tretji stopnji vzdrževanja.<br />
S simulatorjem roland se posamezniki in posadke urijo tudi<br />
v identifikaciji, sledenju ter uničenju ciljev v zračnem prostoru.<br />
zmanjša število okvar, tako pa se znižajo tudi stroški <strong>za</strong> vzdrževanje<br />
raketnega sistema. Tehnični simulator ni namenjen le usposabljanju in<br />
urjenju, saj se lahko z njegovo pomočjo izvajata tudi diagnosticiranje<br />
okvar na posameznih sestavnih delih ter preizkus pravilnosti njihovega<br />
delovanja. Omogoča tudi kondiciranje tehnično najobčutljivejših komponent<br />
raketnega orožja, kot so radarski oddajniki in oddajniki signalov<br />
vodenja raket ter naprav <strong>za</strong> izvajanje pozitivne identifikacije ciljev<br />
v zračnem prostoru (Identification Friend or Foe – IFF).<br />
Trenažer <strong>za</strong> usposabljanje voznikov<br />
Raketni sistem roland je na podvozju vozila MAN-Mil 8 x 8 in je izredno<br />
sposoben <strong>za</strong> vožnjo po terenu. Zaradi visokega težišča nadgradnje<br />
se je treba pred vožnjo po terenu na to navaditi, <strong>za</strong>to v enoti<br />
uporabljajo trenažer <strong>za</strong> usposabljanje voznikov. Vozilo trenažerja je<br />
enako kot vozilo raketnega sistema roland in je z njim <strong>za</strong>menljivo, bistvena<br />
posebnost pa je v nadgradnji, ki je v trenažni izvedbi vozila le<br />
gabaritno-težinska. Vozniki se s tem trenažerjem lahko usposabljajo<br />
in urijo v ekstremnih terenskih razmerah vožnje brez bojazni, da bi se<br />
poškodovala nadgradnja raketnega sistema.<br />
Inštruktor prek upravljalskega pulta spremlja delovanje taktičnega<br />
simulatorja roland in delo posadk med urjenjem.<br />
30 SV SV 31
NAPISALI STE<br />
ste vedeli?<br />
Delovna skupina<br />
<strong>za</strong> nova<br />
postrojitvena<br />
pravila<br />
V Vojašnici Edvarda Peperka pripadniki delovne skupine pripravljajo<br />
nova postrojitvena pravila SV. Na podlagi Uka<strong>za</strong><br />
načelnika GŠSV brigadirja Dobrana Božiča je bila namreč 9.<br />
januarja oblikovana delovna skupina <strong>za</strong> pripravo novih postrojitvenih<br />
pravil SV.<br />
Besedilo: praporščak Andrej Jurjevič<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Preoblikovanje in nova pravila<br />
Namera načelnika GŠSV je, da se skladno s preoblikovanjem SV posodobijo<br />
tudi nova postrojitvena pravila. V preteklih 22 letih je SV naredila<br />
velik korak v razvoju, predvsem pa se je doka<strong>za</strong>la v sposobnosti<br />
prilagoditi se vsem sodobnim izzivom tako v domovini kot tudi v<br />
<strong>za</strong>vezništvu. Na nekaterih temeljnih področjih je nujno in <strong>za</strong>dnji čas,<br />
da se uvedejo spremembe ter se prilagodi razmeram. Prav postrojitvena<br />
pravila so tisto področje, ki je bilo v preteklih letih <strong>za</strong>postavljeno.<br />
Preoblikovanje in transformacija SV sta priložnost, da to popravimo<br />
ter določimo nova pravila, ki bodo izražala in predstavila SV kot<br />
urejeno organi<strong>za</strong>cijo, disciplinirano, strumno in predvsem poenoteno<br />
tudi na področju postrojitvenih pravil.<br />
Čas, ki ga živimo, je po svoje zelo težek in poseben, vendar je to priložnost,<br />
da se med transformacijo in preoblikovanjem SV obrnemo k<br />
ljudem, našim pripadnikom. Glavni cilj delovne skupine je, da napiše<br />
nova postrojitvena pravila, ki bodo sledila novi strukturi SV in jasno<br />
utrdila ter poudarila urejenost, discipliniranost, strumnost in kohezivnost<br />
v vseh PE SV.<br />
Ob tem nam je pomembno, da izpolnimo pričakovanja, da bodo<br />
nova postrojitvena pravila jasno poudarila ponos vsakega pripadnika<br />
SV in našo vojaško tradicijo, temelječo na zgodovini slovenskega<br />
naroda.<br />
Zaslužni posamezniki<br />
Delovno skupino sestavlja deset članov, ki so razdeljeni v štiri<br />
podskupine.<br />
Prva podskupina ima nalogo, da na novo napiše in opredeli vse glede<br />
individualnih in skupinskih postrojitvenih pravil:<br />
– vodja podskupine je praporščak Andrej Jurjevič;<br />
– štabni vodnik Matevž Scheicher je namestnik in koordinator med<br />
podskupinami (Šola <strong>za</strong> podčastnike);<br />
– višji vodnik Benjamin Prelog je član (CU Vipava – PSVR Bohinjska<br />
Bela);<br />
– višji vodnik Ludvik Baloh je član (vojaška zdravstvena enota).<br />
Druga delovna podskupina pripravlja individualna postrojila z orožjem,<br />
njena naloga pa je, da pripravi in napiše na novo vsa postrojila<br />
z orožjem (AP F 2000S, Pi beretta 92 FS, LPM minimi para – H,<br />
FN mag):<br />
– vodja podskupine je štabni vodnik Aleš Ivančič Plevnik (14. inženirski<br />
bataljon);<br />
– štabni vodnik Jurij Primšar je član (10. MOTB);<br />
– višji vodnik Klemen Kotnik je član (20. MOTB);<br />
– višji vodnik Benjamin Prelog je član (CU Vipava – PSVR Bohinjska<br />
Bela).<br />
Tretja delovna podskupina mora pripraviti vse glede protokolarnega<br />
dela novega postrojitvenega pravilnika:<br />
– vodja podskupine je višji štabni vodnik Damjan Hribar (enota <strong>za</strong><br />
protokol);<br />
– višji štabni vodnik Andrej Vrviščar je član (Kabinet načelnika<br />
GŠSV);<br />
– višji štabni vodnik Andrej Blatnik je član (enota <strong>za</strong> protokol);<br />
– štabni vodnik Matevž Scheicher je član (Šola <strong>za</strong> podčastnike).<br />
V vse faze nastajanja novega postrojitvenega pravilnika so aktivno<br />
vključeni tudi strokovni sodelavci. Predloge podskupin skupaj pregledamo,<br />
uskladimo in dopolnimo ali tudi spremenimo.<br />
Posebej želim poudariti, da nam veliko pomagajo poveljnik enote <strong>za</strong><br />
protokol major Marko Hlastec, nadporočnik Dušan Pavli in poročnica<br />
Viktorija Virag iz enote <strong>za</strong> protokol.<br />
Fotografije <strong>za</strong> nova postrojitvena pravila SV so delo fotografa na MO<br />
Bruna Toiča.<br />
Potek dela<br />
Vse, kar podskupine napišejo, višji vodnik Ludvik Baloh iz vojaške<br />
zdravstvene enote tehnično obdela in uredi, vključno s fotografijami.<br />
Delo v vseh štirih podskupinah je natančno načrtovano in vodeno.<br />
Ko je posamezno poglavje napisano, pregledano in usklajeno, se sestane<br />
četrta podskupina <strong>za</strong> pregled in potrjevanje končnega predloga<br />
po posameznih poglavjih:<br />
– vodja četrte podskupine je praporščak Andrej Jurjevič;<br />
– višji štabni vodnik Andrej Vrviščar je namestnik (Kabinet načelnika<br />
GŠSV);<br />
– višji štabni vodnik Damjan Hribar je član (enota <strong>za</strong> protokol);<br />
– štabni vodnik Matevž Scheicher je član in koordinator (Šola <strong>za</strong><br />
podčastnike).<br />
Zelo pomembno poglavje v novih postrojitvenih pravilih je vloga in<br />
odgovornost enotovnih podčastnikov pri izvajanju postrojil. Zaradi razvoja<br />
podčastniškega zbora SV in njegove vedno pomembnejše vloge<br />
v domovini kot tudi primerljivosti z drugimi vojskami v <strong>za</strong>vezništvu<br />
je nujno, da se predpiše ter v praksi izvaja ena izmed temeljnih nalog<br />
enotovnega podčastnika.<br />
Želimo si predvsem, da bodo nova postrojitvena pravila dobra podlaga<br />
<strong>za</strong> usposabljanje in urjenje pripadnikov SV. To je tudi naše glavno<br />
vodilo pri delu vseh članov delovne skupine. Rok <strong>za</strong> pripravo končnega<br />
predloga novih postrojitvenih pravil SV je 5. april 2013.<br />
Kaj so bili alpski<br />
izvidniški vodi<br />
Teritorialne<br />
obrambe?<br />
Alpski izvidniški vodi so bili v 80. letih prejšnjega stoletja v<br />
strukturi slovenske Teritorialne obrambe posebnost <strong>za</strong>radi izbranosti<br />
moštva in izurjenosti <strong>za</strong> delovanje v posebno <strong>za</strong>htevnih<br />
razmerah, s svojo vojaško učinkovitostjo pa so naznanjali<br />
vizijo razvoja slovenske TO, ki se je pozneje doka<strong>za</strong>la v<br />
vojni <strong>za</strong> samostojnost Slovenije leta 1991.<br />
Besedilo: Blaž Torkar<br />
Častni znaki<br />
svobode<br />
odlikovanja v sv<br />
Častni znak svobode Republike Slovenije je bil ustanovljen leta<br />
1992 z Zakonom o odlikovanju častni znak svobode Republike<br />
Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92) in se še danes podeljuje<br />
kot najvišje odlikovanje Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>za</strong>sluge<br />
pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike<br />
Slovenije oziroma le v zvezi z navedenimi dejanji, ki so pove<strong>za</strong>na<br />
z osamosvojitvijo. Častni znaki svobode Republike Slovenije<br />
se delijo na zlati častni znak svobode Republike Slovenije<br />
(111 podeljenih znakov), srebrni častni znak svobode<br />
Republike Slovenije (164 podeljenih znakov) in častni znak<br />
svobode Republike Slovenije (546 podeljenih znakov).<br />
Besedilo: Klemen Vidmar, dipl. var.<br />
Odlikovanje ima obliko spiralnega,<br />
nabrazdanega traku, ki se od<br />
oboda proti sredini rahlo vzpenja.<br />
Premer odlikovanja je 40 mm, širina<br />
traku pa 2,5 mm. V sredini je izbočena<br />
okrogla emajlirana ploščica<br />
v barvah slovenske <strong>za</strong>stave.<br />
Zlati častni znak svobode je izdelan<br />
iz pozlačene kovine in emajla.<br />
Srebrni častni znak svobode<br />
je izdelan iz posrebrene kovine,<br />
srednja ploščica je pozlačena, z<br />
emajlom. Častni znak svobode je<br />
izdelan iz posrebrene kovine in<br />
emajla.<br />
Intenzivna pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> ustanovitev alpskih izvidniških enot so se<br />
pri nekaterih poveljnikih slovenske TO stopnjevala že konec 70. let prejšnjega<br />
stoletja. TO je bila namreč predimenzionirana in organi<strong>za</strong>cijsko,<br />
ne pa tudi po opremi in oborožitvi neprimerna <strong>za</strong> delovanje na fronti,<br />
posebno ne <strong>za</strong> delovanje na <strong>za</strong>časno <strong>za</strong>sedenem ozemlju. V letih od<br />
1980 do 1990 je TO opravila tako imenovano tretjo fazo razvoja, in<br />
sicer v letih 1983 in 1984 je bila opravljena anali<strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijskomobili<strong>za</strong>cijskega<br />
razvoja, na njeni podlagi pa je bil predsedstvu Socialistične<br />
republike Slovenije (SRS) v obravnavo in sprejetje predlagan<br />
nov načrt organi<strong>za</strong>cijsko-mobili<strong>za</strong>cijskega razvoja, ki je bil predhodno<br />
usklajen s smernicami in merili razvoja TO Slovenije. Eden izmed ciljev<br />
je bil tudi zmanjšanje števila pripadnikov TO, predvsem manevrske komponente,<br />
in s tem povečanje prostorskih sil, pri tem pa so se zmanjševale<br />
predvsem manevrske enote, ki so popolnjevale JLA. Ustanovili bi<br />
nove enote, ki bi bolj ustre<strong>za</strong>le bojnim in prostorskim razmeram ob <strong>za</strong>časni<br />
<strong>za</strong>sedenosti ozemlja. Po novem mobili<strong>za</strong>cijskem razvoju so bili<br />
leta 1986 v Sloveniji oblikovani alpski izvidniški vodi, in sicer 21. ALPIV<br />
Jesenice, 22. ALPIV Radovljica, 23. ALPIV Tržič, 24. ALPIV Ravne na Koroškem,<br />
25. ALPIV Tolmin ter 26. ALPIV Bovec. Poleg teh vodov so nastali<br />
še alpski izvidniški vodi v Kranju in Kamniku. Z izbiro moštva (vrhunski<br />
gorniki, alpinisti, smučarji in gorski reševalci), sodobno opremo<br />
(alpinistično, smučarsko in reševalno), lahko pehotno oborožitvijo (avtomatsko<br />
in ostrostrelsko), urjenjem <strong>za</strong> posebno delovanje (velika gibljivost,<br />
samo<strong>za</strong>dostnost in preživetje) ter s taktičnim bojnim delovanjem<br />
so postavili temelje konceptu oblikovanja, razvoja, urjenja ter uporabe<br />
gorskih enot Slovenske vojske oziroma delovanja in uporabe enot<br />
SV na težko prehodnem terenu ter v skrajnih vremenskih razmerah.<br />
Nadomestni znaki so kovinski pravokotniki v velikosti 4 x 36 mm. Na<br />
sredini so trije emajlirani kvadratki v velikosti 3 x 3 mm v barvah slovenske<br />
<strong>za</strong>stave. Nadomestni zlati častni znak svobode je izdelan iz<br />
pozlačene kovine in emajla. Nadomestni srebrni častni znak svobode<br />
je izdelan iz posrebrene kovine in emajla, srednji del (14 mm) je<br />
pozlačen. Nadomestni častni znak svobode je izdelan iz posrebrene<br />
kovine in emajla.<br />
Avtor odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije je Kostja<br />
Gatnik, ki se je <strong>za</strong> spiralno obliko odlikovanja odločil <strong>za</strong>radi simboličnih<br />
pomenov spirale.<br />
Zlati častni znak svobode visi na svilenem traku. Trak je vzdolžno razdeljen<br />
na tri enako široka polja. Srednji trak je razdeljen še na tri polja<br />
v barvah klasične slovenske trobojnice, zunanja dva sta pa modra.<br />
Simbolično to predstavlja Slovenijo v Evropi.<br />
Nosilci zlatega, srebrnega in častnega znaka svobode Republike Slovenije<br />
nosijo nadomestni trakec pred vsemi priznanji Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> Republike Slovenije, priznanji načelnika GŠSV, bojnimi spominskimi<br />
in spominskimi priznanji oziroma znaki. Pri teh odlikovanjih<br />
oziroma znakih je nadomestni trak povsem drugačen od standardnih<br />
v SV, in sicer dolžina, višina in videz, <strong>za</strong>to je Švajncer, ki je tudi avtor<br />
prvih odlikovanj SV, naročil pri uradnem dobavitelju odlikovanj SV<br />
Aurei Celje, da se <strong>za</strong> potrebe vojske izdela nov trakec. Izbral je rdečo<br />
barvo, ki je simbolična <strong>za</strong> najvišja odlikovanja po svetu, v sredini<br />
pa je pustil kvadrate v barvah <strong>za</strong>stave. Glede na stopnjo se prilagodi<br />
tudi barva notranje aplikacije.<br />
V Slovarju simbolov (Dictionnaire des symboles, Jean Chevalier &<br />
Alain Gheerbrant, 1969, Editons Robert Laffont S. A.) predstavijo tudi<br />
spiralo:<br />
1. Spirala, ki je pogosta naravna oblika, evocira razvoj neke sile, nekega<br />
stanja.<br />
2. V vseh kulturah je ta lik nosilec simboličnih pomenov. To je odprt in<br />
optimističen motiv.<br />
3. Spirala orisuje pojav krožnega gibanja. Podpira in nadaljuje to gibanje<br />
do neskončnosti. Spirala hkrati simbolizira izžarevanje, širjenje,<br />
razvoj, krožno kontinuiteto napredovanja in rotacijo nastanka.<br />
4. Zimski solsticij je simboličen, ničelni trenutek v majevski kozmologiji<br />
in njegov simbol je spirala. To je kritični trenutek, ko je treba <strong>za</strong>gotoviti<br />
ponovni <strong>za</strong>četek letnega ciklusa.<br />
5. Spirala s pravilno izbrazdanimi <strong>za</strong>voji označuje gibanje človeškega<br />
življenja, ki izmenično potuje skozi dobro in zlo.<br />
32 SV SV 33
medgeneracijsko sodelovanje<br />
iz protokola<br />
Ohranjanje<br />
smisla v starosti<br />
Čar ali nujnost<br />
obdarovanja<br />
Starost in smrt, tabu sodobne družbe. Ni pomembno, s kakšnimi<br />
besedami, v kakšnem tonu o njiju govorimo, kako<br />
ju razumemo, pomembno je predvsem, kako ju sprejemamo<br />
in doživljamo. Smiselno doživljanje starosti je temeljnega<br />
pomena, ne le <strong>za</strong> staro, temveč <strong>za</strong> vse tri generacije. Če<br />
naši nekdanji pripadniki izgubljajo smisel, kje naj ga išče,<br />
od koga naj se uči mladi vojak.<br />
Besedilo in fotografija: Peter Košak, organi<strong>za</strong>tor mreže MS<br />
Marec je minil v znamenju številnih praznikov, posvečenih tako<br />
ženskam kot tudi moškim. Ženske so tako praznovale 8.<br />
marec, dan žena in deklet, ter 25. marec, materinski dan ali<br />
dan Marijinega oznanjenja, moški pa so praznovali 10. marec,<br />
dan mož in fantov, ki je v krščanski cerkvi dan mučenikov,<br />
ter 19. marec, dan očetov, oziroma praznik svetega Jožefa ali<br />
jožefovo. Seveda ne smemo po<strong>za</strong>biti tudi na slovenski praznik<br />
luči in ljubezni – gregorjevo, dan, ko lahko tako kot na<br />
valentinovo bližnjim izkažemo svojo ljubezen.<br />
Besedilo: Mateja Kirn<br />
Fotografiji: Bruno Toič<br />
Medgeneracijska solidarnost je na preizkušnji,<br />
kajti vse strokovne službe in druge javne<br />
ustanove morajo pri odločanju o pomoči<br />
upoštevati načelo subsidiarnosti, kar pomeni,<br />
da je <strong>za</strong> socialno varnost in svojo blaginjo ter<br />
blaginjo svoje družine odgovoren predvsem<br />
vsak sam. Pri tem ne gre po<strong>za</strong>biti, da subsidiarnost<br />
pomeni tudi dolžnost politične oblasti,<br />
da ukrepa v razmerju do posameznika in skupnosti<br />
tako, da se lahko uresničita kot takšna.<br />
Sektor <strong>za</strong> vojaške <strong>za</strong>deve je v skrbi <strong>za</strong> nekdanje<br />
pripadnike SV našel metode, s katerimi<br />
je pove<strong>za</strong>l znanstvena spoznanja različnih<br />
strok, kulturno okolje, družbene zmogljivosti,<br />
družino, civilno družbo in ministrstvo z enim<br />
ciljem, solidarnim sožitjem vseh treh generacij.<br />
Usposabljanje voditeljev <strong>za</strong> vodenje medgeneracijskih<br />
skupin <strong>za</strong> kakovostno staranje<br />
na MO je enkraten primer stroke socialnega<br />
dela, ki člane povezuje po stanovski pripadnosti<br />
in tako predstavlja dodano vrednost<br />
medgeneracijskim odnosom znotraj ministrstva,<br />
med njegovimi nekdanjimi pripadniki in<br />
v družbi v celoti.<br />
nost v skupini je pogovor, ki se nanaša na teme, ki člane povezujejo.<br />
Razvija se kultura poslušanja, ki je pogoj <strong>za</strong> poglobljen pogovor. Skupina<br />
rešuje problem osamljenosti ljudi, zmanjšuje socialne stiske, razvija<br />
samopomoč, solidarnost in medsebojno pomoč, utrjuje in širi socialno<br />
mrežo, ohranja psihofizično aktivnost, skrbi <strong>za</strong> sprejemanje in<br />
pripravo na starost ter spodbuja prostovoljno delo, medgeneracijsko<br />
pove<strong>za</strong>nost in solidarnost.<br />
Medgeneracijsko prostovoljno društvo <strong>za</strong>poslenih in nekdanjih delavcev<br />
MO je bilo ustanovljeno 27. septembra 2012 in povezuje prostovoljce<br />
voditelje skupin, uporabnike prostovoljnih programov, organiziranih<br />
v skupinah in medgeneracijskih informacijskih družabnih<br />
središčih, ter somišljenike ali podporne člane. Temelji na načelu samoorganiziranja<br />
in prostovoljnem delu. Preteklo leto so člani opravili več<br />
kot 2000 ur prostovoljnega dela. Posebno skrb namenjajo najbolj<br />
ranljivi skupini nekdanjih pripadnikov SV in uslužbencev ministrstva,<br />
invalidskim upokojencem.<br />
Vse, ki vam je pomembno, kako naši nekdanji pripadniki doživljajo in<br />
kako boste vi preživeli tretje življenjsko obdobje, vabimo v svoje društvo.<br />
Informacije in pristopno izjavo lahko dobite na elektronskem naslovu<br />
mpdmo.tajnik@gmail.com.<br />
majhna pozornost ...<br />
Kaj imajo ti prazniki skupnega? Poleg tega, da omenjeni prazniki izhajajo<br />
iz kulturnozgodovinskih in družbenopolitičnih dejavnikov, so<br />
danes (na žalost) postali rezultat populari<strong>za</strong>cije ter sprememb do komerciali<strong>za</strong>cije<br />
in tako potekajo tudi v znamenju potrošništva ter pretiranega<br />
obdarovanja. Obdarovanje sicer lahko postane del praznika,<br />
vendar pa je pomembno, da ohranimo predvsem pomen praznika,<br />
ga spoštujemo, mu damo vsebino in smisel ter ga primerno praznujemo,<br />
saj prazniki v sebi nosijo zelo veliko simboličnosti in občutja ljudi.<br />
Če se odločimo praznovati z obdarovanjem, lahko to storimo tudi<br />
s tako imenovanim osebnim darilom. To vključuje predvsem drobna,<br />
osebna darila, ki izražajo vašo osebno noto.<br />
Obdarovanje je po drugi strani postalo nekakšna stalnica in praksa<br />
ob protokolarnih dogodkih, v diplomatskih odnosih ter ob srečanjih<br />
državnih in poslovnih svetov. Tovrstna tradicija obdarovanj se je razvijala<br />
v različnih kulturah že skozi stoletja in je tako postala ne le obred,<br />
temveč tudi znak medsebojnega spoštovanja ter izražanja. Srečanja<br />
državnikov, predstavnikov držav, diplomatskega zbora in poslovnežev<br />
so priložnosti, ko se podari tako imenovano protokolarno darilo.<br />
Protokolarna darila, ki jih podarimo gostu, naj bi izražala slovensko<br />
kulturno dediščino. Izročila iz naše zgodovine, etnografije, arhitekture,<br />
domače obrti in podobno so del tovrstnih daril. S sporočilom o nečem<br />
našem, slovenskem, obogatenim z raznolikostjo in ustvarjalnostjo<br />
izdelkov slovenskih umetnikov in oblikovalcev, poskušamo predstaviti<br />
vsaj delček Slovenije in tako izraziti svojo kulturo ter narodno <strong>za</strong>vest.<br />
Ob izbiri protokolarnega darila je pomembno tudi poznati kulturno<br />
posebnost obdarovanca, njegove interese in želje. Izbira ustreznega<br />
protokolarnega darila naj bi tako izražala ne le izdelek, temveč tudi<br />
naš trud in naše vrednote, ki jih izkazujemo s podarjenim izdelkom.<br />
Ob tem moramo biti pozorni na cenovne razrede posameznih daril<br />
glede na priložnosti in funkcijo oziroma položaj obdarovanca kot<br />
tudi tistega, ki darilo podari. V večini držav <strong>za</strong>koni in predpisi urejajo<br />
področje vrednosti protokolarnih daril. V Sloveniji to določata odlok<br />
v Uradnem listu RS, št. 36/94 ter Uredba o omejitvah in dolžnostih<br />
javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št.<br />
58/03). Ne po<strong>za</strong>bimo, da je manj več in da draga darila pri obdarovancu<br />
vzbudijo prej nelagodje kot veselje in navdušenje.<br />
Na koncu ne po<strong>za</strong>bimo, da ko smo izbrali ustrezno protokolarno darilo,<br />
primernega cenovnega razreda, in ga damo obdarjencu, da ga<br />
tudi ustrezno izročimo, torej z nasmehom, stiskom roke in toplimi besedami.<br />
protokolarno darilo ...<br />
Medgeneracijske skupine <strong>za</strong><br />
kakovostno staranje MO<br />
Začetek usposabljanja voditeljev in nastanek<br />
medgeneracijskih skupin sega v leto 2009,<br />
ko je predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka<br />
dr. Jože Ramovš usposobil šestnajst voditeljev,<br />
ki so v paru ustanovili sedem medgeneracijskih<br />
skupin. Nanos v Vipavi, Dolenjski bršljan<br />
v Novem mestu, Žarek in Rekreativci v Ljubljani,<br />
Lubnik v Škofji Loki, Aljaž v Kranju in Stara<br />
trta v Mariboru pričajo o kraju ustanovitve ali<br />
dejavnosti skupine.<br />
Želje po druženju med nekdanjimi pripadniki<br />
in po prostovoljnem delu posameznikov iz<br />
vseh struktur ministrstva so napovedovale novo<br />
usposabljanje v šolskem letu 2011/2012, ko<br />
je z ustanovitvijo skupine diplomiralo sedemnajst<br />
voditeljev. Tako je mreža pridobila nove<br />
skupine, in sicer Vrtnica na Ajševici, Vandrovce<br />
v Ljubljani, Belo brezo v Črnomlju, Veroniko<br />
v Kamniku, Most na Ptuju, Korotan v Slovenj<br />
Gradcu in klub <strong>za</strong> preprečevanje padcev<br />
v starosti, ki deluje v Ajdovščini.<br />
Skupine sestavljajo naključno izbrani nekdanji<br />
pripadniki in njihovi svojci. Temeljna dejav-<br />
34 SV SV 35
z orkestrom<br />
Priprava<br />
vojaka glasbenika<br />
na nastop<br />
Poklic glasbenika je pogosto ve<strong>za</strong>n na področja, ki jih njegova<br />
stroka niti ne obsega v strokovnem smislu. Kot vsak kulturnik,<br />
naj bo slikar, kipar, pisatelj, pesnik, plesalec, igralec<br />
ali kdo drug, tudi glasbenik čuti svobodo, poskuša ujeti navdih,<br />
trenutek, ga vsrkati, doživeti v sebi in ga položiti v duše<br />
občinstva.<br />
Besedilo: višji vojaški uslužbenec X. razreda Dejan Brećko<br />
Fotografija: arhiv Orkester SV<br />
Glasba kot »umetnost čez vse«, kot so rekli<br />
že stari Grki, ne bi bila tako božanska,<br />
če v njej ne bi bilo popolnosti, ki se <strong>za</strong>čne<br />
z redom. Zmotno je namreč misliti, da je<br />
umetnost »kar tako nekaj vse povprek«, kar<br />
se nekdo spomni, da poveže nekaj nesmiselnih<br />
besed, če razlije kilogram barve po<br />
platnu in se valja po tleh. Prava umetnost<br />
ima korenine v globoki urejenosti oziroma<br />
disciplini in iz nje izvirajo ritem besed,<br />
spekter barv, ubranost tonov ter mehkoba<br />
plesnih gibov. Tu nastopita estetika in sposobnost<br />
čutenja vsakega umetnika, ki potem<br />
končno oblikuje ter predstavi izdelek,<br />
in sicer knjigo, sliko, kip ter igralski, plesni<br />
ali glasbeni nastop.<br />
Ne <strong>za</strong>merite moji ljudskosti, vendar bom<br />
rekel, da je vojaška služba drugo ime <strong>za</strong><br />
red in disciplino. To velja med ljudmi kot<br />
pribito. Če je kje red oziroma »tako kot<br />
mora biti«, je to pri vojakih. »Če se ne boš<br />
uredil in lepše vedel, te bomo poslali v vojsko,<br />
tam te bodo že naučili manir,« je govoril<br />
moj stari ata. Tako vidimo, da imata<br />
vojak in umetnik prav<strong>za</strong>prav veliko skupnega.<br />
Znani so umetniki v vojski, vendar<br />
s tem ne mislim na »propagandne stroje«,<br />
ki so jih prav ti ljudje velikokrat poganjali,<br />
mislim na Rudolfa Maistra - Vojanova, Giovannija<br />
Fattorija, Karla Destovnika - Kajuha<br />
in druge, ki so v težkih vojnah bojevnike<br />
spodbujali ter jim dajali <strong>za</strong>gon, voljo<br />
in moč. Povedati je treba, da je bila vojaška<br />
umetnost tista, ki je pred izumi tehničnih<br />
aparatov, ki so pospešili razvoj dokumentiranja<br />
in komuniciranja, ovekovečila<br />
kak vojaški dogodek. Vojaški poveljniki,<br />
slavne bitke in težki boji so bili upodobljen<br />
na slikah, v pesmih ter <strong>za</strong>pisih in se le tako<br />
ohranili do danes.<br />
Tehnični razvoj gre zelo hitro naprej, saj<br />
so kamne, frače, loke in sulice sodobni bojevniki<br />
<strong>za</strong>menjali <strong>za</strong> računalniško vodene<br />
rakete, navigacijsko vodene podmornice<br />
ter letala, ki letijo brez posadke, red in disciplina<br />
pa sta ostala. Prav tako je ostala<br />
umetnost.<br />
V Slovenski vojski je umetnost zelo navzoča<br />
in <strong>za</strong>želena in jo spodbujajo tudi pove-<br />
ljujoči. Kot pripadnik Orkestra Slovenske vojske, v kateri sem <strong>za</strong>poslen<br />
kot profesionalni glasbenik, sem priča nastopom, na katerih drugi<br />
pripadniki na svojo pobudo pojejo, igrajo, pišejo pesmi, jih recitirajo<br />
in pripravljajo razstave. Orkester deluje z glasbo, popestri večino vojaških<br />
proslav in dogodkov, predstavlja našo domovino v tujini, sprejema<br />
tuje vojaške in druge pomembne ljudi, ki pridejo na državni obisk,<br />
ter snema <strong>za</strong> potrebe arhiva.<br />
V Orkestru Slovenske vojske smo <strong>za</strong>posleni profesionalni glasbeniki.<br />
To pomeni, da se z glasbo ne ukvarjamo ljubiteljsko, saj je igranje na<br />
instrumente ali petje naš poklic. Za igranje na instrument je nujna vaja.<br />
Vsak poklicni glasbenik mora sam skrbeti <strong>za</strong> svojo formo in kondicijo<br />
igranja. V tem pogledu smo podobni športnikom, ki trenirajo in z redno<br />
vadbo <strong>za</strong>gotavljajo telesu, da zmore vrhunske rezultate. Človek<br />
je posameznik v vseh pogledih in tudi glasbeniki se razlikujemo po načinu,<br />
količini, časovnosti kdaj, kje ter kako vaditi.<br />
Šolanje je na poti od amaterskega do profesionalnega glasbenika bistvenega<br />
pomena. Naj se tu <strong>za</strong>hvalim <strong>za</strong> glasbeno šolstvo v Sloveniji.<br />
Redke države na svetu namreč imajo glasbeni šolski sistem, ki temelji<br />
na individualnem pouku, kakovostnih učbenikih in programu teorije<br />
glasbe. Lahko smo ponosni na raven, ki jo dosega glasbena pedagogika<br />
pri nas. Šolanje je na poti od amaterizma do profesionalizma<br />
bistvenega pomena. Naj omenim, da so v Sloveniji res redki posamezniki,<br />
ki jim je uspelo brez mentorstva doseči vrhunsko igranje<br />
na instrument. Šolanje v Sloveniji z rednim vstopom v glasbeno šolo v<br />
mladosti in izstopom iz Akademije <strong>za</strong> glasbo traja 15 let, <strong>za</strong>to ni naključje,<br />
da ima večina glasbenikov Orkestra Slovenske vojske končano<br />
Akademijo <strong>za</strong> glasbo.<br />
Igranje instrumenta ali petje <strong>za</strong>hteva fizične in psihične priprave. Dnevi<br />
nastopov se navadno razlikujejo od dni, ki so namenjeni vaji. Vaja<br />
temelji na fizični pripravi glasbenika. Tempo, uglašenost in tehnika<br />
igranja so predvsem odvisni od posameznikovih naravnih danosti, kot<br />
so posluh, občutek <strong>za</strong> ritem, izkušnje s pretekih nastopanj in šolanja.<br />
Povedati je treba, da imamo glasbeniki vsak svoje izkušnje, ki so tako<br />
kot v vsakem poklicu zelo pomembne. Nastop pomeni predvsem psihično<br />
pripravo, ki se med glasbeniki razlikuje, kar je odvisno od posameznika.<br />
Nekateri izvajajo sprostitvene tehnike, drugi poiščejo kaj<br />
drugega, <strong>za</strong> vse pa je pomembno, da so pred nastopom čim bolj<br />
sproščeni.<br />
Sem trobentač, akademski glasbenik, <strong>za</strong>poslen v Orkestru Slovenske<br />
vojske. To službo opravljam deseto leto. Na nastope se pripravljam<br />
vsak dan. Če rečemo, da je <strong>za</strong> umetnika nastop praznik, potem jaz<br />
ves čas praznujem. Šalo na stran. Statistično nastopam vsak drugi<br />
dan, če odštejemo praznike, počitnice in konce tedna, pa vsak dan.<br />
Zame je pomembno, da sem spočit, kar pomeni, da na dan spim sedem<br />
ur, moja priprava pa se <strong>za</strong>čne dan pred nastopom. Vstajam približno<br />
ob 6. uri, sledi pa kratka telovadba, med katero naredim prve<br />
korake pri uigravanju na instrument in opravim vaje <strong>za</strong> dihanje. Pevci,<br />
trobilci in pihalci uporabljamo različne tehnike dihanja, ki se <strong>za</strong>radi<br />
igranja na instrument malo razlikujejo od običajnega dihanja, vaje pa<br />
pogosto izvirajo v jogijskem dihanju. Po razgibavanju in končnem bujenju<br />
sledi hladno prhanje, med katerim razgibam ustnice, ki so zjutraj<br />
navadno malo otekle <strong>za</strong>radi igranja prejšnji dan. Z razgibavanjem<br />
ustnic se celice v njih hitreje prekrvavijo in so prožnejše <strong>za</strong> ponovno<br />
igranje. Za predstavo, kako je to videti, si predstavljajte žrebička, ki<br />
hr<strong>za</strong>. Ob 8. uri se v službi že <strong>za</strong>čnem ogrevati, <strong>za</strong> kar porabim pol<br />
ure. To pomeni, da se z instrumentom uglasiš, <strong>za</strong>igraš nekaj tonov, preveriš,<br />
ali vse deluje, in že si pripravljen <strong>za</strong> delo – kot test funkcionalnosti.<br />
Navadno imamo vajo z orkestrom ob 9. uri, pri tem pa je pomembno,<br />
da si osredotočen na skupno igro. Orkester Slovenske vojske šteje<br />
51 glasbenikov in na skupnih vajah si pri<strong>za</strong>devamo, da zvenimo ubrano.<br />
Taka vaja traja približno tri ure. Nujen je odmor <strong>za</strong> malico ali karkoli<br />
drugega, kajti ustnici sta iz tankega tkiva mišic in se precej hitro<br />
utrudita, mlečna kislina pa ju naredi krčeviti, <strong>za</strong>to sta neprožni in z njima<br />
ni več mogoče igrati. Pogosto sledi popoldanski nastop, navadno<br />
s komorno skupino, na kaki proslavi ali žalni slovesnosti. Približno ob<br />
17. uri navadno <strong>za</strong>čnem pravo individualno vajo. Pri tem poskrbim <strong>za</strong><br />
kondicijo, ki jo potrebujem <strong>za</strong> igranje, vadim <strong>za</strong> lep in čist ton ter <strong>za</strong><br />
vajo naslednji dan tehnično pripravim material, ki mogoče še ni popolnoma<br />
osvojen. Ta <strong>za</strong>dnji rutinski del priprave na nastop traja približno<br />
dve uri. Sledita sprostitev in počitek.<br />
Tak je značilen dan trobentača v Orkestru Slovenske vojske. Naj omenim,<br />
da so dnevi enaki tudi takrat, ko so <strong>za</strong> druge ljudi dela prosti dnevi,<br />
pri čemer govorim o nedeljah in praznikih, vendar <strong>za</strong>to smo <strong>za</strong>posleni<br />
v Slovenski vojski.<br />
Ločim dneve pomembnejših koncertov, kot so letni koncerti Orkestra<br />
Slovenske vojske v Cankarjevem domu, gostovanje v tujini in podobni.<br />
Na takšne dneve navadno spim več, berem knjige in gledam televizijo,<br />
torej poskušam počivati in se sprostiti, da lahko vso energijo<br />
nekako usmerim v nastop, ki je največkrat ob večerih. Dejstvo je, da<br />
moram ves repertoar, ki ga igram na koncertih, do podrobnosti osvojiti,<br />
<strong>za</strong>to se osredotočam stran od tega, saj tako dosegam boljšo koncentracijo<br />
in moč na nastopu. Pijem veliko tekočine, večkrat po malem<br />
jem hrano, ki ne vsebuje preveč soli in ni pikantna. Pomembno<br />
je ohranjati dovolj tekočine v telesu, ker je igranje trobente pove<strong>za</strong>no<br />
z vlažnimi ustnicami. V stresnih razmerah, kot nastop na koncertu<br />
navadno je, se komu rado zgodi, da je preveč dehidriran, <strong>za</strong>to težko<br />
navlaži ustnice in tako teže dosega kakovost tona. Glede vedenja<br />
je nastop rutinska stvar. Osnovni bonton na odru je refleksija vsakega<br />
profesionalnega glasbenika, občutki pa nikoli niso enaki, <strong>za</strong>to trdim,<br />
da noben nastop ni tak kot drugi. To bi verjetno lahko pripisali<br />
vedno različni publiki, občutkom, ki jih ustvarjamo vsi v dvoranah, vedno<br />
znova, vedno drugače. Po končanem koncertu pospravim vse,<br />
kar sem potreboval <strong>za</strong> igranje, torej instrument, ustnik in dušilce. Pogosto<br />
po nastopu s sodelavci analiziramo, kako smo opravili nalogo,<br />
navadno pa končno oceno podata še umetniški vodja orkestra<br />
in vodja naše enote v dneh, ki sledijo. Dobre stvari si navadno <strong>za</strong>pomnimo,<br />
slabe izkušnje pa z vajo poskušamo odpraviti do naslednjega<br />
nastopa.<br />
Služba v Orkestru Slovenske vojske je zelo <strong>za</strong>nimiva in dinamična v<br />
vseh pogledih. Vojaška komponenta nam predstavlja izziv v smislu discipline<br />
in reda, glasbeni del pa nas vedno znova žene k čustvom in<br />
spoznavanju novega v glasbi, v kateri se vedno vse spreminja in je<br />
sprememba prav<strong>za</strong>prav edina stalnica. Ali je lahko še kaj boljše in<br />
lepše kot prihajati v službo ter odhajati iz nje <strong>za</strong>dovoljen, nasmejan<br />
in dobre volje?<br />
36 SV SV 37
skrb <strong>za</strong> vojaka<br />
Skupaj<br />
rešujemo življenja<br />
Nenaden srčni <strong>za</strong>stoj je vodilni vzrok smrti v svetu. Kar 74 odstotkov srčnih <strong>za</strong>stojev<br />
se zgodi v pričo laičnih očividcev (Rajapakse, 2008). V Evropi so srčno-žilne bolezni<br />
vzrok <strong>za</strong> 40 odstotkov smrti pri ljudeh, mlajših od 75 let. Pri tem služba nujne<br />
medicinske pomoči obravnava na leto 38 primerov srčnega <strong>za</strong>stoja na 100.000<br />
prebivalcev zunaj bolnišnice (Nolan et al., 2010).<br />
Besedilo: Sonja Turnšek, mag. zdr. nege<br />
V Sloveniji vsako leto <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>stoja srca<br />
umre približno 2000 ljudi, torej od pet do<br />
šest ljudi na dan. Znano je tudi, da ob nenadnem<br />
<strong>za</strong>stoju srca vsaka minuta poveča možnosti<br />
preživetja <strong>za</strong> deset odstotkov. Če bi dobili<br />
pravočasno pomoč, bi lahko na leto rešili<br />
do 1300 življenj (www.ihelp.si).<br />
Pri nenadnem srčnem <strong>za</strong>stoju je hitro ukrepanje<br />
ključnega pomena, saj po štirih do<br />
petih minutah brez izvajanja temeljnih postopkov<br />
oživljanja (TPO) pride do nepopravljivih<br />
okvar možganskih celic.<br />
Veriga preživetja je sestavljena iz štirih členov,<br />
ki morajo biti med seboj neprekinjeno<br />
pove<strong>za</strong>ni. Prvi člen je namenjen zgodnji<br />
prepoznavi in hitremu klicu na številko 112.<br />
Drugi člen predstavljajo temeljni postopki<br />
oživljanja. Tretji člen je namenjen zgodnji<br />
defibrilaciji, <strong>za</strong>dnji člen pa učinkoviti oskrbi<br />
po oživljanju.<br />
V Slovenski vojski v okviru izvajanja individualnih<br />
veščin že zdaj usposabljamo vse pripadnike<br />
SV <strong>za</strong> izvajanje TPO, saj se <strong>za</strong>vedamo,<br />
da lahko le dobro usposobljen pripadnik<br />
SV pomaga tako sovojaku kot tudi sokrajanu.<br />
Letos bomo dopolnili individualno veščino<br />
temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega<br />
zunanjega (eksternega) defibrilatorja<br />
(AED). Po enotah bodo usposabljali<br />
pripadniki vojaške zdravstvene enote (VZE),<br />
ki so <strong>za</strong> to usposobljeni. Tako bomo še povečali<br />
znanje pripadnikov SV na področju izvajanja<br />
TPO.<br />
V Sloveniji je že kar nekaj pobud, ki o<strong>za</strong>veščajo<br />
ljudi o pomembnosti izvajanja TPO in uporabe<br />
AED, ena izmed njih pa je pobuda iHELP.<br />
iHELP je gibanje, ki združuje v skupnem poslanstvu<br />
v danem trenutku pomoč osebi, ki<br />
je doživela nenadni srčni <strong>za</strong>stoj ali se kako<br />
drugače hudo poškodovala. iHELP deluje kot<br />
povezovalni člen verige preživetja in učinkovito<br />
poveča možnosti reševanja ter skrajša<br />
čas do dajanja prve pomoči (www.ihelp.si).<br />
Zamisel o gibanju iHELP je nastala leta 2011<br />
v Ljubljani. Pretresljiva statistika bolezni srca<br />
in ožilja je sprožila vprašanja ter razmišljanja,<br />
kako širši množici ponuditi oziroma<br />
omogočiti dostopnejšo, predvsem pa hitrejšo<br />
pomoč, ki je bistvena pri <strong>za</strong>gotovitvi preživetja<br />
(www.ihelp.si).<br />
Cilji gibanja iHELP<br />
Cilji gibanja iHELP so učinkovito povečati<br />
možnosti reševanja in skrajšati čas do dajanja<br />
prve pomoči, povečati nizko stopnjo<br />
preživetja ob nenadnem <strong>za</strong>stoju srca, povečati<br />
obveščenost o možnih načinih pomoči<br />
žrtvam srčnega <strong>za</strong>stoja, povečati mrežo<br />
defibrilatorjev v Sloveniji s trenutnih 600 defibrilatorjev<br />
na 3000 in tako <strong>za</strong>gotoviti ustrezno<br />
pokritost (www.ihelp.si).<br />
Opis aplikacije iHELP<br />
Mobilna aplikacija je preprosta <strong>za</strong> uporabo.<br />
Z enim klikom na mobilnem telefonu lahko<br />
družinskemu članu, prijatelju, neznancu<br />
ali sebi rešimo življenje. Mobilna aplikacija<br />
iHELP omogoča izobraževanje o prvi pomoči<br />
in pošilja sporočila SOS poklicnim reševalcem,<br />
družini, prijateljem in vsem uporabnikom<br />
aplikacije iHELP v radiju 300 metrov<br />
in več od ponesrečenca (Ogorevc, Velikonja,<br />
Lončarevič, 2012).<br />
Vsebina mobilne aplikacije:<br />
• profil uporabnika (osnovni podatki in koristne<br />
informacije pri reševanju),<br />
• SOS-kontakti,<br />
• navodila o temeljnih postopkih oživljanja<br />
(v besedni, slikovni in avdio obliki),<br />
• splošno izobraževalne vsebine (nasveti<br />
oziroma vodenje skozi ukrepe pri nenadnem<br />
<strong>za</strong>stoju srca, prometni nesreči,<br />
zlomu ali zvinu, krvavitvi, izbruhu alergije,<br />
epileptičnem napadu itn.),<br />
• geolokacija ponesrečenca (vzporedno s pošiljanjem<br />
SOS-sporočila se oddajajo tudi<br />
GPS-koordinate),<br />
• dežurstvo (vsak reševalec iHELP lahko<br />
glede na svoj razpoložljivi čas potrdi svoje<br />
sodelovanje oziroma razpoložljivost),<br />
• najbližje lokacije avtomatskega defibrilatorja<br />
(AED),<br />
• najbližje lokacije bolnišnic, zdravstvenih<br />
domov in lekarn (Ogorevc, Velikonja, Lončarevič,<br />
2012).<br />
Zgoraj navedeno in številne povezovalne<br />
aktivnosti, ki krepijo ter vlagajo v skupnost<br />
(popis defibrilatorjev, izobraževanja, lestvica<br />
najbolj aktivnih reševalcev iHELP, povabi<br />
prijatelje in podjetja, pomagaj graditi skupnost<br />
in postani junak itn.), aplikaciji iHELP<br />
še povečujejo njeno dodano vrednost (Ogorevc,<br />
Velikonja, Lončarevič, 2012).<br />
V naslednjih mesecih je načrtovan tudi razvoj<br />
dodatkov in nadgradnje aplikacije iHELP:<br />
• iHELP <strong>za</strong>pestnica – brezžična pove<strong>za</strong>va z<br />
mobilnikom prek signala bluetooth (<strong>za</strong>pestnica<br />
bo opremljena s posebnim gumbom<br />
<strong>za</strong> aktivacijo SOS-sporočila in bo uporabna<br />
predvsem v primerih, ko telefona nimate<br />
pri sebi, saj je doseg signala do 20<br />
metrov),<br />
• hitri nasveti (ob glavobolu, krvavitvi iz<br />
nosu, ob slabosti, pri zdravljenju posledic<br />
pijanosti, ob prehladu, virozi, dehidraciji,<br />
podhladitvi itn.),<br />
• SOS-opomnik (če v določenem času ta ni<br />
izključen, pošlje SOS-sporočilo članom<br />
družine in prijateljem. Dodatek je uporaben<br />
in primeren predvsem <strong>za</strong> gornike, potapljače,<br />
jamarje, spremljanje svojih starejših<br />
članov družine itn.),<br />
• senzor <strong>za</strong> padec telefona (ob padcu in<br />
60-sekundni neodzivnosti se odda SOSsporočilo<br />
družinskim članom),<br />
• videokonferenca med zdravnikom in ponesrečencem<br />
in/ali reševalcem,<br />
• aplikacija iHELP <strong>za</strong> ljudi s posebnimi potrebami<br />
– gluhe in slepe (Ogorevc, Velikonja,<br />
Lončarevič, 2012).<br />
Delovanje mobilne aplikacije<br />
Dotik gumba na aplikaciji »testiraj aplikacijo«<br />
omogoča uporabniku, da ta naredi test<br />
delovanja aplikacije, ki tako spozna delovanje<br />
aplikacije v primeru nujne pomoči. Ko<br />
potrebujemo pomoč, s pritiskom na gumb<br />
»NA POMOČ« aktiviramo mobilno aplikacijo<br />
iHELP (korak 1). Aplikacija nas vpraša:<br />
»Kdo potrebuje pomoč – JAZ ali NEKDO<br />
DRUG?« Uporabnik izbere odgovor in pritisne<br />
na gumb »KLIČI 112« (korak 2). Poleg<br />
vzpostavitve pove<strong>za</strong>ve s številko 112 aplikacija<br />
samodejno pošlje tudi SOS-sporočilo<br />
družini, prijateljem, reševalcem in vsem<br />
uporabnikom aplikacije iHELP v radiju 300<br />
metrov in več (Ogorevc, Velikonja, Lončarevič,<br />
2012).<br />
Ko uporabnik iHELP dobi SOS-sporočilo in<br />
se nanj odzove, se mu na mobilnem telefonu<br />
prikaže zemljevid z vrisano lokacijo najbližjega<br />
defibrilatorja, lekarne, nujne medicinske<br />
pomoči (NMP), ponesrečenca ter osnovnimi<br />
podatki o ponesrečencu, torej starosti,<br />
spolu in morebitnih boleznih, vrsti zdravil,<br />
ki jih uživa, alergiji itn. Ko reševalec pride<br />
do ponesrečenca, mu aplikacija iHELP ponudi<br />
navodila <strong>za</strong> oživljanje (TPO) v besedi, sliki<br />
oziroma zvočnem formatu. S tovrstnim načinom<br />
reševanja lahko verjetnost preživetja<br />
ob nenadnem <strong>za</strong>stoju srca povečamo <strong>za</strong> kar<br />
70 odstotkov (Ogorevc, Velikonja, Lončarevič,<br />
2012).<br />
Reševalec iHELP je lahko posameznik z željo<br />
pomagati sočloveku in je pripravljen brezplačno,<br />
prostovoljno ter kadar koli reševati<br />
življenja. Reševalec je lahko oseba, ki ima<br />
dobro teoretično in praktično znanje prve<br />
pomoči, ki ni bila pravnomočno obsojena <strong>za</strong><br />
kaznivo dejanje zoper življenje, telo ali premoženje<br />
in je starejša od 18 let (www.ihelp.si).<br />
Aplikacija iHELP je povezovalni člen znotraj<br />
verige preživetja. Oblikuje jo več izvrstnih<br />
rešitev, poenostavitev in odgovorov na<br />
mnoga vprašanja, pa vendar potrebuje ljudi,<br />
torej reševalce kot tudi uporabnike, ki aplikaciji<br />
dajejo življenje. Ti so s svojim znanjem<br />
in pripravljenostjo ali potrebo po pomoči<br />
osnovni ustarjalci mreže, ki s pomočjo<br />
aplikacije iHELP lahko pomagajo družini ali<br />
sočloveku oziroma rešujejo življenja. Več o<br />
projektu si lahko preberete na spletni strani<br />
www.ihelp.si.<br />
Strokovni vodja VZE Andrej Likar, dr. med.,<br />
o aplikaciji iHELP: »Aplikacija je odličen pripomoček.<br />
Če so ljudje primerno usposobljeni,<br />
lahko zelo izboljšajo verigo preživetja v SV<br />
in tudi v civilnem okolju, s tem pa se tudi poveča<br />
stopnja varnosti na delovnem mestu.«<br />
Literatura:<br />
– Nolan, J., Soar, J., Zideman, AD., et al. (2010). Executive<br />
summary. Resuscitation 81 (10): 1219–1276.<br />
– Ogorevc, A., Velikonja, P., Lončarevič, B. (2012). Revija<br />
112, 5/2012.<br />
– Rajapakse, R. (2008). Seznanjenost prebivalcev Slovenije<br />
z znaki srčnega <strong>za</strong>stoja in temeljnimi postopki<br />
oživljanja. Magistrsko delo. Ljubljana: Medicinska<br />
fakulteta.<br />
– Spletna stran www.ihelp.si.<br />
38 SV SV 39
kolumna<br />
pojdite z nami<br />
V domoljubju<br />
in delih generala<br />
Rudolfa Maistra<br />
dobivamo navdih<br />
<strong>za</strong> svoje delo<br />
General Maister je vzornik vsakemu<br />
pripadniku Slovenske vojske<br />
Pred dnevi smo se mnogi po Sloveniji spomnili rojstva generala<br />
Rudolfa Maistra, najslavnejšega slovenskega generala,<br />
ki se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Čeprav je minilo že<br />
sto devetintrideset let od njegovega rojstva in skoraj devetinsedemdeset<br />
let od smrti 26. julija 1934, so nam njegova<br />
osebnost in njegova dejanja v poduk, kakšni naj bosta naše<br />
delovanje ter ravnanje v dobro domovine Slovenije, ko nas<br />
ta potrebuje <strong>za</strong> varovanje svojega obstoja in nadaljnji uspešni<br />
razvoj.<br />
Besedilo: Zvezdan Marković<br />
Le malo je bilo Slovencev, ki so jim rojaki posvetili<br />
takšno pozornost, kakršno so namenili<br />
generalu Rudolfu Maistru. O njem so pisali ro-<br />
mane, obravnavali so ga v zgodovinskih razpravah<br />
in poljudnih člankih, po njem so poimenovane<br />
ulice ter šole, o njegovem delovanju so<br />
pripravljali in še pripravljajo razstave, odkrivali<br />
so mu spominske plošče in spomenike v krajih<br />
po vsej njemu najdražji domovini Sloveniji,<br />
največ pa v Mariboru, kjer je opravil svoja najpomembnejša<br />
oziroma življenjska dela. Danes<br />
nas v Mariboru spominjajo nanj spomenik prostovoljcem borcem <strong>za</strong> severno<br />
mejo v mestnem parku, relief prostovoljcem borcem <strong>za</strong> severno<br />
mejo na osnovni šoli borci <strong>za</strong> severno mejo, spomenik generalu in pesniku<br />
Rudolfu Maistru na Maistrovem trgu, razstavi o bojih <strong>za</strong> severno<br />
mejo in o generalu Rudolfu Maistru v Vojaškem muzeju Slovenske vojske<br />
v Kadetnici ter Muzeju narodne osvoboditve, portret generala Rudolfa<br />
Maistra v avli Kadetnice, doprsna kipa v občinski stavbi in Kadetnici<br />
ter spominska plošča v Maistrovi ulici, kjer je na<strong>za</strong>dnje stanoval.<br />
Njegovo ime sta nosila pionirski odred osnovne šole v Limbušu in eden<br />
izmed taborniških odredov. Po njem je Slovenska vojska imenovala tudi<br />
vojašnico v Mariboru. V Zavrhu pri Lenartu je na pročelju kulturnega<br />
doma reliefna upodobitev generala Maistra, v kulturnem domu pa je<br />
bila na ogled stalna razstava, ki je bila pozneje preseljena v sobo generala<br />
Maistra v že omenjeni mariborski vojašnici. Pred osnovno šolo Rudolfa<br />
Maistra v Šentilju je njegov doprsni kip. V njegovem rojstnem kraju<br />
Kamniku je bil generalu Maistru postavljen spomenik, srednja šola v<br />
tem kraju pa je poimenovana po njem. Na Uncu pri Rakeku, v kraju, v<br />
katerem je umrl, so mu odkrili spominsko ploščo, v Ljubljani pa sta spomenika<br />
generala Maistra na konju v parku pri železniški postaji in na<br />
ploščadi pred <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>. Prav tako so postavili spomenika<br />
generala Rudolfa Maistra v Ljutomeru in na Ptuju, kjer se je rodil<br />
njegov oče. Spomin na generala Maistra so ohranili v več krajih po Sloveniji<br />
tudi s poimenovanjem ulice ali trga po njem, v Mariboru pa celo<br />
ulice in trga. Ustanovljena so tudi domoljubna društva, ki so poimenovana<br />
po generalu Maistru in so združena v Zvezo društev general Maister,<br />
ki izdaja tudi glasilo zveze Maistrov glas.<br />
Gotovo je general Rudolf Maister osebnost, ki jo v samostojni Republiki<br />
Sloveniji na novo vrednotimo in uvrščamo med znamenite Slovence.<br />
Nekaj časa po drugi svetovni vojni se je zdel političnim prenapetežem<br />
sporen, <strong>za</strong>radi česar so poskušali njegov pomen zmanjševati, mu<br />
ga odrekati ali ga preprosto <strong>za</strong>molčati, <strong>za</strong>to so številne generacije slabo<br />
poznale življenje in delo moža, ki je z neustrašnostjo ubranil Maribor<br />
in severovzhodno Slovenijo po koncu prve svetovne vojne slovenski<br />
narodni skupnosti.<br />
Velikokrat smo se že vprašali, kaj bi se zgodilo z Mariborom in Podravjem,<br />
mogoče pa še z obsežnejšim delom slovenskega ozemlja, če ne<br />
bi bilo odločnega, premišljenega in tudi drznega generala Maistra, ki<br />
se je, tako kot smo se leta 1991 <strong>za</strong>vedali zgodovinskega trenutka naših<br />
generacij, <strong>za</strong>vedal prelomnosti svoje generacije in s pravimi domoljubi<br />
ohranil ta kos slovenske zemlje naši narodni skupnosti. Slovenija bi bila<br />
še bolj skrčena in bi se še teže uveljavljala v gospodarstvu, politiki, kulturi<br />
ter svoji okolici. Maribor in njegovo širše <strong>za</strong>ledje, ki bi bilo vključeno<br />
v drugo državo, bi gotovo doživljala germani<strong>za</strong>cijo, ki je že v <strong>za</strong>četku<br />
20. stoletja dobival galopirajoč značaj. Da se to ni zgodilo, je <strong>za</strong>sluga<br />
generala Maistra in njegovih borcev.<br />
Maistrova akcija je imela korenine v duhovni <strong>za</strong>sidranosti v življenju<br />
slovenskega naroda skozi stoletja. Ne moremo mimo njegove pove<strong>za</strong>ve<br />
z duhovnim izročilom Slovencev, njegove strastne nave<strong>za</strong>nosti na<br />
stvaritve slovenskega duha, slovensko zemljo in slovenskega človeka.<br />
Smeri njegovih dejanj ne moremo doumeti, če ga ne gledamo kot mnogostranskega<br />
omikanca in občudovalca lepot ustvarjenega. Temeljna<br />
vsebina Maistrove osebnosti je dobivala moč iz stoletnih seštevkov<br />
ustvarjalnih dosežkov vseh subjektov slovenskega naroda, od bornega<br />
kmetiča do spretnega gospodarstvenika, od pevca preproste ljudske<br />
pesmi do arhitekta svetovnega slovesa. V generalu Maistru se je<br />
vsa ta skozi stoletja ugledana ustvarjalna moč združila z vojaško močjo<br />
in nezlomljivo voljo ter <strong>za</strong>gotovila meje, ki jih imamo danes na severu.<br />
Njegova in narodova akcija je bila zgodovinsko dejanje, <strong>za</strong>to nas<br />
ne sme presenetiti, da je bil karizmatična osebnost, naša naloga pa je,<br />
da skrbimo, da ne preraste v mit, saj si tega gotovo ni nikoli želel. Zanj<br />
bo obveljalo, da je bil junak in dober vojaški poveljnik, ki je v tako rekoč<br />
brezupnih razmerah vojaško ukrepal in pomagal ustvariti slovenskemu<br />
narodu dom ter državo. General Maister je bil najprej Slovenec, slovenski<br />
vojak, slovenski omikanec in umetnik – pesnik ter slikar. Maister je<br />
svojo zgodovinsko vlogo opravil z odliko in se v slovensko <strong>za</strong>vest vtisnil<br />
kot legendarna in karizmatična osebnost, saj v sebi združuje liričnega<br />
pesnika, dejavnega omikanca ter odločnega vojaka.<br />
Vsi si moramo pri<strong>za</strong>devati <strong>za</strong> krepitev sporočilnost lika generala Maistra<br />
in se zgledovati po njegovih svetlih zgledih. Prek njegovih del in dejanj<br />
se moramo <strong>za</strong>vedati, da se prav vsaka generacija znajde na svojstven<br />
način pred težjimi ter lažjimi zgodovinskimi preizkušnjami in da<br />
nosi v sebi neko zgodovinsko odgovornost, da s skupnimi močmi <strong>za</strong>gotovi<br />
svojim potomcem bogato in uspešno domovino Slovenijo – domovino,<br />
kakršno si je <strong>za</strong>mislil in jo sanjal general Rudolf Maister.<br />
Pogled,<br />
ki odtehta napor<br />
Tokrat vas bomo popeljali na malo več kot tisoč metrov visoko<br />
goro, ki se dviga južno od Kozine nad vasico Podgorje.<br />
Le nekaj kilometrov zračne črte jo loči od morja in je<br />
<strong>za</strong>dnji severni tisočak Čičarije. Ob lepem vremenu z nje vidimo<br />
Jadransko morje, italijanske Dolomite in tudi naš najvišji<br />
vrh. Zgodaj spomladi se narava prebuja in kar kliče<br />
po tem, da si nadenemo planinske čevlje in nahrbtnik. Tokrat<br />
vas vabimo na Slavnik.<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografija: Andrej Vratanar<br />
Vsi izgovori, ki so bili v tej zimi, da<br />
svojih nožic nisem uporabljala <strong>za</strong><br />
druge stvari, kot je hoja do službe<br />
ali obisk Rožnika, so odpadli s prvim<br />
sončnim dnem. Sneg se počasi<br />
poslavlja, prav tako moji izgovori.<br />
Danes zjutraj je smrklja že postavila<br />
vprašanje, na katerega pred<br />
jutranjo kavo nikakor nisem sposobna<br />
odgovoriti, kaj šele utemeljevati.<br />
»Mami, sonce je, toplo je. Kdaj<br />
bova spet tekli?« Po dveh dejstvih vprašanje. »Mala, ne zdajle, zjutraj,<br />
prosim te …« se trpeče <strong>za</strong>sliši iz mojih ust.<br />
Med hojo do avtobusa se zgodi neizbežno. »Mami, zdaj, ko je sonce,<br />
morava <strong>za</strong>četi teči. Veš, kaj imava napisano na tabli. Komaj čakam.«<br />
Kisel nasmešek se prikrade na moj obraz, ko odgovorim z glasom,<br />
ki ga navadno spuščam ob plačevanju položnic: »Zmenjeno,<br />
danes, ko prideva domov, greva na stadion.«<br />
»Jeeeej,« se <strong>za</strong>sliši ob meni, jaz pa že razmišljam, kako spet zbrati voljo<br />
in se podati na pot bodoče maratonske tekačice.<br />
Začela sem z obljubo. Ko se bom udeležila prvega maratona, bo<br />
moja slika v reviji. Jaz, ki tečem svoj prvi maraton. To bo letos. To<br />
obljubo sem delila z vami, <strong>za</strong>to vem, da je mojih izgovorov počasi<br />
konec. Prijatelj, navdušen tekač, me počasi vodi skozi pasti in <strong>za</strong>nke.<br />
»Nikakor se ne <strong>za</strong>ženi na <strong>za</strong>četku. Kombiniraj. Malo teka, malo<br />
hoje. Podlaga naj bo mehka in tek vzemi kot <strong>za</strong>bavo. Ne po<strong>za</strong>bi<br />
Zgodaj zjutraj smo še <strong>za</strong>dnjič preverili, ali imamo v nahrbtnikih vse <strong>za</strong><br />
na pot. Kljub sončnemu vremenu, ki je bilo napovedano, bi se lahko<br />
hitro pojavil hladen veter, ki bi lep spomladanski izlet spremenil v neprijetno<br />
izkušnjo. Sedemo v avto in pot iz Ljubljane nas pelje proti Kopru<br />
v smeri Kozine, kjer <strong>za</strong>vijemo z avtoceste. Pri vasi Petrinje smo <strong>za</strong>vili<br />
na levo in šli proti Podgorju.<br />
Cesta se je strmo vzpela, kmalu pa nas je pripeljala na križišče, kjer<br />
smo spet <strong>za</strong>vili levo in naprej do vasi Podgorje. Avto smo pustili na<br />
parkirišču ob športnem igrišču in se vrnili na glavno pot, kjer smo pot<br />
nadaljevali v smeri vožnje. Pohod smo nadaljevali do kraja, kjer nas je<br />
oznaka <strong>za</strong> lahko pot na Slavnik usmerila na makadamsko pot.<br />
Prvo uro smo hodili večinoma po gozdni poti, ki se položno vzpenja.<br />
Ko smo <strong>za</strong>pustili gozd, se je cesta nadaljevala na neporaščeno pobočje<br />
Slavnika in markirana pot nam je ka<strong>za</strong>la le še nekaj korakov do<br />
koče vrh Slavnika.<br />
Pot je razmeroma lahka, primerna <strong>za</strong> družine, lahko pa se vzpnemo<br />
nanj tudi po drugih poteh, ki se vijejo iz Hrpelj, Prešnice, Skadanščine<br />
in od lovskega doma pod Glavico.<br />
Dnevnik bodoče maratonske tekačice<br />
piti prej čez dan, saj telo ob naporih hitro dehidrira,« me še posvari.<br />
Večer … Sploh ni bilo tako hudo, kot sem mislila. Pozna se, da nisem<br />
vse zime preživela v postelji, temveč sem izkoristila vsak trenutek lepega<br />
vremena in prostega časa, da sem šla ven, na zrak na drčanje po<br />
snegu ali na sprehod ob Ljubljanici. Pretekla sem štiri kroge brez belih<br />
pikic pred očmi, zdaj pa sem prijetno utrujena. Sedim ob računalniku,<br />
pišem te vrstice in poskušam strniti svoje občutke.<br />
Ni bilo lahko, kot ni nobena stvar v življenju, toda znati se moramo<br />
spopasti s težavami. Saj veste. Če <strong>za</strong>deneš ob kamne, ki se nam kar<br />
naprej pojavljajo na poti, lahko zelo boli, nekako tako, kot boli, ko se<br />
mezinec na nogi sreča z omaro ali vrati. Verjamem, da ste že vsi izkusili<br />
to bolečino. Kamni na poti življenja so <strong>za</strong> to, da nas naučijo pravočasno<br />
jih videti in dvigniti nogo ter prestopiti. Pri teku je vse odvisno<br />
od tega, kako močna je tvoja volja. Kako zelo si želiš spremeniti način<br />
svojega življenja. Da čas, ki ga namenjaš sedenju ob televiziji, nameniš<br />
športu. Kot mi je dejal nekdo, katerega voljo in <strong>za</strong>gnanost neizmerno<br />
občudujem, poznan pa je po imenu puščavski lisjak: »Če ne zmoreš<br />
iti ven ob dežju in opraviti treninga, se raje ne spravljaj v to. Najdi<br />
si drugo stvar, ki ti ponuja <strong>za</strong>dovoljstvo v življenju.«<br />
Dal mi je misliti. Ali si res želim vse življenje le gledati <strong>za</strong>dovoljstvo na<br />
obrazih ljudi, ki se povzpnejo na dvatisočaka, ali želim biti jaz tista,<br />
ki uživa v lepem razgledu? »Mami, ful je bilo dobro. Jutri greva spet,<br />
kajne?« me moja smrklja prebudi iz premišljevanja. »Ja, na to pa kar<br />
računaj,« ji odvrnem in <strong>za</strong>čnem pisati sporočilo prijatelju: »Ali tvoja<br />
ponudba še velja? Mi boš pomagal?« » … se vidiva jutri,« prileti odgovor.<br />
Ja, lepo je imeti take prijatelje ob sebi.<br />
40 SV SV 41
ŠPORT V VOJSKI<br />
Še <strong>za</strong>dnji metri pred ciljem<br />
z označenimi kontrolnimi točkami. Na njej<br />
so označeni tudi vsi pomembni objekti in še<br />
tako majhne podrobnosti na terenu, kot je<br />
klopca ob sprehajalni poti. Z znaki so označene<br />
vse poti, vsaka vrtača, gozdna pot, vsak<br />
potoček in vsaka luknja, to pa najdemo v<br />
legendi.<br />
Tekmovalec sledi kontrolnim točkam, vrisanim<br />
v karto s krogci, do cilja, ki je označen z<br />
dvema krogoma. Zaporedje kontrol ni mogoče<br />
preskakovati, saj ima tekmovalec na roki<br />
čip, s katerim se identificira na vsaki kontrolni<br />
točki. Kontrolne točke so navadno na izrazitih<br />
objektih, kot so jarki, štori, križišča,<br />
skale ali robovi jas. »Tekmovalec sam izbere<br />
pot. Pogosto se zgodi, da te teren <strong>za</strong>vede, <strong>za</strong>to<br />
greš lahko tudi 180° iz smeri, prepričan, da še<br />
vedno hodiš naravnost. Ko pogledaš kompas,<br />
misliš, da ti laže,« v smehu pove Rado Mihelič,<br />
ki že od <strong>za</strong>četka sodeluje in tekmuje na<br />
prvenstvih Slovenske vojske v orientacijskem<br />
teku. »Najteže je tekmovati poleti, ko teren,<br />
ki je vrisan na karti, <strong>za</strong>radi bujnega rastja ni<br />
več viden. Če si na kontrolni točki prvi, je ta<br />
navadno skrita v podrasti, <strong>za</strong>to se lahko kar<br />
veliko časa <strong>za</strong>mudiš z njenim iskanjem.« Orientacijski<br />
tek, kot je povedal Mihelič, ni le<br />
tek, temveč je pomembna predvsem tehnika,<br />
svet športa. V Sloveniji je Orientacijska zve<strong>za</strong><br />
Slovenije v šolskem letu 2005/2006 <strong>za</strong>čela izvajati<br />
projekt Šolski orientacijski tek kot <strong>za</strong>četno<br />
oziroma prvo stopnjo učenja in spoznavanja<br />
otrok uporabe veščin orientiranja,<br />
branja karte, uporabe kompasa v pove<strong>za</strong>vi s<br />
krajšimi in lažjimi tekmovanji. Program je<br />
bil <strong>za</strong>snovan in prilagojen <strong>za</strong> osnovnošolski<br />
program športne vzgoje ter izbirnih predmetov.<br />
Cilji in pri<strong>za</strong>devanja zveze so temeljili<br />
na izkušnjah iz tujine, predvsem skandinavskih<br />
držav, v katerih je športna panoga del<br />
šolskega programa in otroci samostojno obvladajo<br />
branje karte ter veščine orientiranja<br />
v prostoru.<br />
Tekmovanja v orientacijskem teku potekajo v<br />
več kategorijah, prilagojene pa so spolu, starosti<br />
in stopnji težavnosti. Vsako tekmovanje<br />
ima tudi rekreativno kategorijo, ki je namenjena<br />
tistim, ki se z orientacijskim tekom srečajo<br />
prvič.<br />
Mednarodna orientacijska zve<strong>za</strong> največkrat<br />
organizira tekmovanja v klasičnem orientacijskem<br />
teku na dveh razdaljah, in sicer na<br />
klasično ter srednjo razdaljo. Na terenu mora<br />
tekmovalec rešiti orientacijske naloge, ki mu<br />
jih pripravi traser, tehnika orientiranja pa se<br />
pri obeh razdaljah razlikuje.<br />
kilometre, tekmovanja pa trajajo približno 15<br />
minut. Začela so se konec 90. let prejšnjega<br />
stoletja kot poskus promocije orientacijskega<br />
teka širšim množicam, pri njem je pomembna<br />
izjemna hitrost, veliko kontrol pa narekuje<br />
hud tempo tekmovanja.<br />
Poznamo tudi štafetna tekmovanja, tekmovanja<br />
v nočnem orientacijskem teku, orientacijski<br />
tek na smučeh in precizno orientacijo,<br />
ki je primerna predvsem <strong>za</strong> invalide.<br />
Z gorskimi kolesi<br />
do kontrolnih točk<br />
V svetu poznana, pri nas pa je malo manj,<br />
je tudi disciplina orientacija z gorskimi kolesi.<br />
To je šport, ki združuje gorsko kolesarstvo<br />
s spretnostjo orientiranja v prostoru z<br />
orientacijsko karto ter kompasom, ki je navadno<br />
na tekmovalčevi roki ali podstavku <strong>za</strong><br />
karto na gorskem kolesu. Kot disciplina se je<br />
<strong>za</strong>čela konec 80. let prejšnjega stoletja, ko so<br />
tekme potekale na klubski ravni v državah,<br />
v katerih je bilo tudi sicer gorsko kolesarjenje<br />
množičen šport. To je predvsem vzdržljivosten<br />
šport, tekmovalec pa mora poznati<br />
veščine orientacije in imeti tako imenovani<br />
kartografski spomin. Obvladati mora vožnjo<br />
z gorskim kolesom na strmih pobočjih,<br />
Šport <strong>za</strong> vse<br />
generacije<br />
V tokratni rubriki vam bomo predstavili šport, ki je lahko resen ali pa le razvedrilo<br />
in izziv ob koncu tedna mladim ter odraslim vseh starosti. Omogoča nam<br />
gibanje v naravi, na terenu, ki je pogosto neznan. Edina pripomočka, ki ju lahko<br />
uporabljate pri tem športu, sta kompas in karta, glavni prvini športa, ki ga bomo<br />
tokrat predstavili, pa sta orientacija in tek. Vse, kar potrebujete <strong>za</strong> ta šport, so<br />
dobra volja, tekaška oblačila <strong>za</strong> gibanje po gozdnatih površinah in dobra obutev.<br />
Tokrat smo spremljali tekmovanje v orientacijskem teku Slovenske vojske,<br />
ki je potekalo v <strong>za</strong>četku marca v okolici Vipave in Ajševice. Ekipno so zmagali<br />
9. BZO v moški konkurenci in pripadnice 20. MOTB v ženski konkurenci, prvo<br />
mesto med posamezniki pa sta <strong>za</strong>sedla pri moških Rajko Kračun iz 670. LOGB in<br />
pri ženskah Mojca Flerin iz 20. MOTB.<br />
Za vsakega tekmovalca se vodi<br />
točen čas, kdaj je prišel na<br />
kontrolno točko.<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Karta, kompas, čip – gremo!<br />
Na kontrolni točki<br />
Orientacijski tek je v vojski navzoč<br />
že več kot sto let, prvič pa se je pojavil<br />
konec 19. stoletja v skandinavskih<br />
državah kot del urjenja <strong>za</strong> bodoče<br />
častnike. Tako je bilo do leta 1919, ko se je<br />
sodobnejša oblika orientacijskega teka pojavila<br />
na Švedskem. Skozi leta je v tujini orientacijski<br />
tek postal enakovreden tekaškim<br />
prireditvam in pojmovanju športa <strong>za</strong> množice,<br />
po drugi strani pa tudi resen vrhunski<br />
šport. Ponekod se na tekmovanjih zbere do<br />
20.000 ljudi.<br />
V Sloveniji se je orientacijski tek kot športna<br />
panoga <strong>za</strong>čel razvijati ob koncu 80. let prejšnjega<br />
stoletja, ko smo dobili prve klube, še<br />
posebno znan pa je bil iz Slovenj Gradca, ki je<br />
bil eden prvih v Sloveniji. Pri nas orientacijski<br />
tek ni medijsko prepoznaven šport, <strong>za</strong>to marsikdo<br />
težko najde informacije o tem športu,<br />
vendar pa je v tujini Slovenija kot orientacijska<br />
destinacija že zelo dobro poznana. Poseben<br />
izziv <strong>za</strong> tuje tekmovalce je težek kraški<br />
teren, <strong>za</strong>to je tam vsako leto več navdušencev<br />
iz tujine.<br />
Karta, kompas, čip – gremo!<br />
Prvo tekmovanje v orientacijskem teku v Slovenski<br />
vojski je potekalo spomladi 1993 v<br />
okolici Cerkelj ob Krki. Pot se je vila od starta<br />
v Brežicah čez hribe in vinograde ter mimo<br />
zidanic, končala pa v Vojašnici Ivana Molana.<br />
Kot so v šali povedali udeleženci, je bil<br />
največji izziv izogibati se domačinom, ki so<br />
jih vabili v zidanice.<br />
Tekmovanje poteka v naravi v gozdovih, tekmovalec<br />
pa mora čim prej le s pomočjo karte<br />
in kompasa preteči ali prehoditi pot, ki je<br />
označena na karti s krožci. V naravi so kontrolne<br />
točke označene kot oranžno-bele <strong>za</strong>stavice,<br />
katerih vrstni red je vnaprej določen,<br />
pot do njih pa si vsak tekmovalec izbira<br />
sam. Karte, ki jih uporabljajo pri orientacijskem<br />
teku, so ene najnatančnejših topografskih<br />
izdelkov na svetu in so narejene v standardu<br />
ISOM 2000 ‒ International Standard<br />
for Orienteering Maps. Standardno merilo<br />
<strong>za</strong> te karte je navadno 1 : 10.000, to pa pomeni,<br />
da 1 centimeter na karti na terenu predstavlja<br />
desettisočkrat večjo razdaljo, torej 100<br />
metrov. Tekmovalci startajo z minutnim <strong>za</strong>mikom,<br />
ob startu pa tekmovalec dobi karto<br />
saj če nisi z glavo pri stvari, kmalu to poplačaš<br />
z nogami. Dobrega tekmovalca v orientacijskem<br />
teku odlikujejo zbranost med tekom,<br />
hitra izbira najboljše poti ter hitro in natančno<br />
pomnjenje karte.<br />
Tekmovanja <strong>za</strong> vse generacije<br />
Kot pri vsakem športu je tudi pri tem pomembno,<br />
da otroke vključimo v svet teka<br />
skozi igro. Orientacijski tek je eden izmed načinov,<br />
kako približati otrokom gibanje v naravi<br />
in tek, ki je star toliko kot človeštvo. Navadno<br />
<strong>za</strong>čnejo z igrami, kot so iskanje <strong>za</strong> veje<br />
ali drevesa prive<strong>za</strong>nih trakov, ki so vidni ali<br />
ne, igra štafet in podobno. Orientacijski tek<br />
mora biti predvsem <strong>za</strong>bava in ne nekaj, kar<br />
bo otroka odvrnilo od nadaljnjih korakov v<br />
Na klasični razdalji je proga dolga od 8 do 17<br />
kilometrov, razdalje med kontrolnimi točkami<br />
pa so navadno velike. Manj je <strong>za</strong>htevnih<br />
nalog, ko mora tekmovalec natančno brati<br />
karto ali uporabiti natančno orientiranje, od<br />
tekmovalca pa <strong>za</strong>hteva predvsem načrtovanje<br />
vnaprej.<br />
Tekmovanja na srednji razdalji so na kratkih<br />
progah oziroma hitrih terenih, na progah<br />
pa je veliko kontrolnih točk z veliko menjav<br />
smeri. Od tekmovalca <strong>za</strong>hteva, da je ves<br />
čas tekmovanja osredotočen in mora uporabljati<br />
natančne tehnike orientiranja, že majhna<br />
napaka pa ga lahko oddalji od zmage.<br />
Kot disciplina se vedno bolj uveljavlja tudi<br />
sprint orientacija, ki poteka v parkih ali mestnih<br />
središčih. Proge so dolge od tri do štiri<br />
saj orientacija poteka na različnih terenih.<br />
Prav tako je <strong>za</strong> tekmovalca velik izziv, da bere<br />
karto in podatke z nje hkrati pri veliki hitrosti<br />
primerja z okoljem med kontrolnimi<br />
točkami. Karte se od tistih <strong>za</strong> tek razlikujejo<br />
predvsem v tem, da so natančneje označene<br />
poti glede na njihovo prevoznost in širino,<br />
poleg tega pa so označene morebitne ovire na<br />
cestišču.<br />
42 SV SV 43
KAJ VOJAK RAD JE<br />
jezikovni in terminološki kotiček<br />
Spomladanske<br />
jedi<br />
Ob pogledu skozi okno že opazimo prebujanje pomladi, torej<br />
čas, ko se zemlja <strong>za</strong>čne prebujati, ko <strong>za</strong>greti vrtičkarji že<br />
pripravljajo zemljo <strong>za</strong> sejanje dobrot, ki bodo poleti in jeseni<br />
razveseljevale njihove brbončice. Tudi njihovi sosedje se bodo<br />
razveselili glave solate in zelja ali kilograma krompirja.<br />
Pomlad je tudi čas, ko so koline ravno prav dozorele in so jedi,<br />
pripravljene iz njih, najokusnejše. Velika noč in čas po njej<br />
sta tudi čas <strong>za</strong> šunko, jedi iz tunke, <strong>za</strong> žolco, šaro in podobno.<br />
Dober tek!<br />
Besedilo: vojaški uslužbenec V. razreda Roman Volk, vodja kuhinje EVOJ EP<br />
Žolca<br />
Za 10 porcij potrebujemo: 4 prekajene svinjske parkeljce, 25 dag<br />
svinjske kože, 1 kg svinjskega prekajenega mesa (pleče), 2 l vode,<br />
1 do 1,5 dl kisa, 2 korenčka, korenino peteršilja, košček zelene, pol<br />
čebule, sol, piment, lovorjev list, vršiček timijana.<br />
Priprava: Predhodno namočene in dobro oprane svinjske parkeljce<br />
presekamo na pol. Kuhamo jih skupaj s kožo, mesom, dišavami in<br />
<strong>za</strong>čimbami. Sestavine na majhnem ognju kuhamo toliko časa, da se<br />
meso <strong>za</strong>čne ločevati od kosti. Kuhano meso poberemo iz juhe, ga<br />
ohladimo, ločimo od kosti in narežemo na manjše kose, kožo pa na<br />
re<strong>za</strong>nce. V skledice, ki smo jih splaknili z mrzlo vodo, položimo nare<strong>za</strong>no<br />
meso, ki mu lahko dodamo nare<strong>za</strong>no kuhano korenje in trdo<br />
kuhano jajce. Juho medtem precedimo in ohladimo. Z nje poberemo<br />
strjeno maščobo. Če se je juha med hlajenjem strdila, jo segrejemo<br />
le toliko, da je tekoča, potem jo previdno zlijemo na meso v skledicah.<br />
Postavimo na hladno, da se strdi v žolco.<br />
Preden jo postrežemo, damo skledico <strong>za</strong> trenutek v toplo vodo, nato<br />
jo obrnemo na servirni krožnik, da se žolca zvrne. Dekoriramo jo s<br />
peteršiljem, kislo kumarico, redkvico in nare<strong>za</strong>no čebulo ter potresemo<br />
z grobo mletim poprom.<br />
Priporočam: Če juha ni dovolj čista, vmešamo vanjo napol stepen<br />
beljak in jo med stepanjem segrejemo. Beljak juho zbistri, ker potegne<br />
nase delce mesa, zelenjave in strjenih beljakovin. Ko se juha<br />
umiri, vse previdno precedimo.<br />
Šara<br />
Za štiri osebe potrebujemo: 0,5 kg rumene kolerabe, 0,5 kg sladke<br />
repe, 1 rumen koren, 0,5 kg krompirja, 0,5 kg sveže ali prekajene<br />
svinjske glave, parkeljcev ali repa, sol, poper.<br />
Priprava: Kolerabo, repo, koren in krompir olupimo, narežemo na<br />
kocke ter skuhamo z mesom. Kuhano meso ločimo od kosti in narežemo<br />
na koščke. Kuhani zelenjavi dodamo nare<strong>za</strong>no meso, solimo<br />
in popramo.<br />
Za šaro lahko uporabimo tudi druge sestavine, kot so 0,5 kg<br />
krompirja, 0,5 kg korenja, 0,5 kg repe, 0,5 kg kolerabe, peteršilj,<br />
zelena, por, listi zelja ali ohrovta, 2 žlici paradižnika in 0,5 kg<br />
svinjine.<br />
Polnjena svinjska ribica s suhimi<br />
slivami in marelicami<br />
Za dve osebi potrebujemo: 1 večjo svinjsko ribico, 10 dag suhih<br />
sliv,8 dag suhih marelic, sol, poper.<br />
Priloga: 30 dag ocvrtega ali pečenega krompirja ali 15 dag kuhane<br />
ajdove kaše, peteršilj, svež rožmarin (<strong>za</strong> dekoracijo).<br />
Priprava: Meso nasolimo in popopramo, naredimo vdolbino, jo<br />
napolnimo z marelicami ter slivami in pečemo v vroči pečici 40 minut.<br />
Prilogo izberemo po svojem okusu, in sicer ocvrt ali pečen<br />
krompir, ajdovo kašo ali kaj drugega.<br />
Bananine kocke s čokolado<br />
Banane so tokrat del testa in nadeva.<br />
Za testo potrebujemo: 8 dag ostre moke, 12 dag sladkorja,<br />
2 zvrhani žlici grenkega kakava, 1,5 dl jogurta, 1 večjo banano,<br />
4 beljake, 1 žličko pecilnega praška.<br />
Za nadev potrebujemo: 2 vanilijeva pudinga, 12 dag sladkorja,<br />
5 dag jedilnega škroba, 7,5 dl mleka, 2 dl sladke smetane, 4 rumenjake,<br />
1 srednje veliko banano, 1 žličko limonovega soka, 10 g<br />
želatine.<br />
Za čokoladni preliv potrebujemo: 2 dl sladke smetane, 10 dag<br />
mlečne čokolade, 7 dag črne čokolade.<br />
Priprava<br />
Nadev: 6,5 dl mleka <strong>za</strong>vremo. V preostalem decilitru mleka razžvrkljamo<br />
puding, jedilni škrob in rumenjake. V vroče mleko med<br />
stepanjem prilijemo pudingovo zmes, ki jo mešamo toliko časa, da<br />
dobimo gosto kremo brez grudic. Kremo odstavimo z ognja, pokrijemo<br />
in ohladimo.<br />
Testo: Srednje velik pekač namažemo z maslom in potresemo z<br />
moko. Banano olupimo in pretlačimo. Primešamo ji jogurt in moko<br />
s pecilnim praškom. Beljake stepemo v napol čvrst sneg, ki mu med<br />
stepanjem postopoma primešamo sladkor. Sneg na rahlo primešamo<br />
bananini masi. Testo vlijemo v pekač, ki smo ga prej <strong>za</strong> 20 minut<br />
dali v pečico, segreto na 170 °C. Ko je testo pečeno, ga v<strong>za</strong>memo<br />
iz pečice in ohladimo.<br />
Olupljeno in nasekljano banano prelijemo z limonovim sokom ter<br />
stresemo v nadev. Želatini dodamo 4 žlice hladne vode in pustimo<br />
stati 10 minut. Stopljeni želatini primešamo 2 žlici kreme in vse skupaj<br />
dodamo drugim sestavinam <strong>za</strong> nadev. Ohlajen biskvit enakomerno<br />
namažemo s kremo.<br />
Čokoladni preliv: Čokoladi, ki smo jo nalomili na koščke, dodamo<br />
sladko smetano. Med mešanjem počasi segrejemo, da se čokolada<br />
stopi. Zmes enakomerno prelijemo po nadevu in postavimo<br />
<strong>za</strong> nekaj ur v hladilnik.<br />
Ohlajen kolač narežemo na kocke in dekoriramo z nare<strong>za</strong>no banano<br />
ali belo čokolado.<br />
JEZIKOVNI kotiček<br />
Terminološki kotiček<br />
44 SV SV 45<br />
Pisanje …<br />
Glede na naslov bi lahko pisala o pisanju ali treh pikah, ker pa je to<br />
jezikovni kotiček z lektorskimi nasveti, se bom posvetila pravilnemu <strong>za</strong>pisu<br />
treh pik. Najbolj pogosto jih uporabljamo kot ločilo pri <strong>za</strong>pisovanju<br />
nedokončane naštevalne enote (Vrt imamo lahko razdeljen na zelenjavni,<br />
cvetlični in zeliščni vrt, vrt <strong>za</strong> otroke ...) ali nedokončanega<br />
besedila (Ne delaj tega, hud...), lahko pa je nestično kot v prvem primeru<br />
ali stično, kot je <strong>za</strong>pisano v drugem primeru.<br />
Po Slovenskem pravopisu poznamo skladenjsko in neskladenjsko<br />
rabo treh pik.<br />
Skladenjska raba<br />
1. Enodelne tri pike <strong>za</strong>znamujejo nedokončano misel ali izpuščene<br />
dele navedkov:<br />
– Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice ...<br />
Če hočemo poudariti, da okrajšava ni avtorjeva, te pike postavimo v<br />
poševni ali oglati oklepaj: Etika tudi kritično razpravlja o dolžnostih<br />
ali /.../ pravicah (J. Plut).<br />
2. Dvodelne tri pike ločijo vrinjeni stavek (zvezo stavkov) od drugega<br />
besedila:<br />
– Big Band Grosuplje tokrat pripravlja koncert ... nastopila bosta<br />
tudi obetavni vokalist Blaž Vrbič in pevka Ana Bezjak ... posvečen<br />
glasbi velikega Franka Sinatre.<br />
Neskladenjska raba<br />
Tri pike nakazujejo izpust dela besede:<br />
– Zicco: Daj ne s..., v uniformo moraš.<br />
Včasih namesto treh pik lahko uporabimo pomišljaj.<br />
Naj navedem še nekaj nepravilnih primerov <strong>za</strong>pisovanja treh pik:<br />
– V reviji Slovenska vojska imamo stalne rubrike Aktualno, Izpostavljamo,<br />
Intervju, ...<br />
– V reviji Slovenska vojska imamo stalne rubrike Aktualno, Izpostavljamo,<br />
Intervju,...<br />
– V reviji Slovenska vojska imamo stalne rubrike Aktualno, Izpostavljamo,<br />
Intervju...<br />
Pravilen <strong>za</strong>pis je: V reviji Slovenska vojska imamo stalne rubrike Aktualno,<br />
Izpostavljamo, Intervju ...<br />
Tri pike <strong>za</strong>pisujemo v leposlovju, niso pa <strong>za</strong>želene v strokovnih, publicističnih<br />
in drugih besedilih. Namesto njih raje uporabljamo okrajšave<br />
itn., idr. ali ipd.<br />
V kakem časopisu, reviji in drugi publikaciji lahko opazite, da tri pike<br />
pišejo stično, torej brez presledka. V uredništvih so se <strong>za</strong> to odločili,<br />
da se v nekaterih primerih pri postavitvi članka na stran vrsta ne bi <strong>za</strong>čela<br />
s tremi pikami.<br />
V naslednjem jezikovnem kotičku bomo pisali o ...<br />
Barbara Nežič<br />
Zrakoplov ali letalnik,<br />
ciljenje ali ciljno delovanje?<br />
Tokrat o tistem, s čimer smo vas izzvali ob koncu prejšnjega prispevka.<br />
Gre <strong>za</strong> prevoda dveh angleških izrazov, aircraft in targeting. Čeprav<br />
se vsaj pri prvem zdi, da ne bi smelo biti težav, ni čisto tako. Povprašali<br />
smo jezikoslovce, vojaške strokovnjake in tudi pisce vojaških strokovnih<br />
besedil ter publiciste s tega področja in ugotovili, da mnenja vendarle<br />
niso tako enotna.<br />
V zvezi s prevodom izra<strong>za</strong> aircraft smo že <strong>za</strong>pisali, da se Komisija <strong>za</strong><br />
standardi<strong>za</strong>cijo vojaške terminologije pri Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> nagiba<br />
k prevodu zrakoplov. Tega najdemo v Vojaškem slovarju iz leta<br />
2002, uporabljajo ga tudi v letalskih enotah Slovenske vojske, saj se<br />
jim zdi ustaljen in naj ga ne bi spreminjali. Bistveno pri tem je, da naj<br />
izraz ne vključuje samo letal, ampak tudi helikopterje in vsa druga<br />
zračna »plovila«.<br />
Prevod letalnik je morda manj uveljavljen, vendar ga že lahko najdemo<br />
v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (ZRC SAZU,<br />
2012). Pomislek pri tem je, ali je res »vseobsegajoč« (čeprav slovar<br />
prav to celovitost nakazuje) ali pa navaja samo na letala. Zagovorniki<br />
tega izra<strong>za</strong> menijo, da gre pri zrakoplovu <strong>za</strong> srbohrvatizem in da<br />
je že v Letalskem razlagalnem slovarju (avtor Dominik Gregl, 2009)<br />
<strong>za</strong>pisano, da letalnik obsega vsa »zračna plovila«. Plovba naj bi bila<br />
poleg tega prenesena iz pomorstva. V Reviji Obramba in nekaterih<br />
strokovnih člankih se je letalnik kar uveljavil, čeprav med obema izrazoma<br />
naj ne bi bilo kakšne vsebinske razlike. Očitno je torej, da se bosta<br />
v različnih sredinah oba enakovredno uporabljala še naprej. To sicer<br />
ni narobe, prav pa bi bilo, da se stroka o tem poenoti. Terminologi<br />
temu lahko samo sledimo.<br />
Prevod izra<strong>za</strong> targeting se morda zdi trši oreh. Angleško-slovenski<br />
vojaški terminološki slovar iz leta 2006 ga opisno prevaja kot »izbiro<br />
ciljev in delovanje nanje«, vendar gre <strong>za</strong> obsežen in večstopenjski<br />
proces, ki obsega določanje ciljev, njihovo odkrivanje, ognjeno delovanje<br />
in oceno njegovih učinkov. Še širšo razlago ponuja stotnik Aleksander<br />
Andric v Biltenu Slovenske vojske (maj 2005), kjer uporablja<br />
izraz ciljenje. Kolegi s Fakultete <strong>za</strong> družbene vede sicer menijo, da se<br />
ta prevod ni uveljavil, in predlagajo ciljno delovanje, <strong>za</strong>vedajoč se, da<br />
eno- ali dvobesedni izraz nikoli ne more pokriti celotne vsebine. Ciljenje<br />
že nekaj let uporabljajo lektorice z ministrstva, z njim se je strinjal<br />
tudi prof. dr. Tomo Korošec. Kakorkoli že, ko se boste odločali o enem<br />
ali drugem, naj bo iz sobesedila razvidno, kaj naj bi to pomenilo, vsekakor<br />
pa se izognite uporabi izvirnega angleškega izra<strong>za</strong>, kar, žal,<br />
tudi že opažamo v različnih besedilih in predstavitvah. Pri tem gre, kot<br />
bi rekla kolegica, samo <strong>za</strong> potuho.<br />
Pa še napoved vsebine naslednjega prispevka. Povprašali bomo nekaj<br />
strokovnjakov o tem, kako prevajati handling. Ali je to (kot je najpogosteje<br />
prevajano) rokovanje ali je vendarle ravnanje? Ali je res kakšna<br />
razlika v pomenu? Kam v tem okviru sodi manipulacija? Podoben,<br />
čeprav bolj »doktrinaren«, je problem prevajanja izra<strong>za</strong> transformation.<br />
Transformacija ali preoblikovanje? Pričakujemo tudi vaše predloge.<br />
Mateja Švab, višja vojaška uslužbenka, prevajalka in terminologinja<br />
Janko Berlogar, višji vojaški uslužbenec, lektor in terminolog<br />
Šola <strong>za</strong> tuje jezike
46 SV<br />
stenčas<br />
spodbudna misel<br />
Svoboda, kri<strong>za</strong> in nostalgija<br />
V katerem trenutku so pred 3200 leti takratni Izraelci dobili kamniti tabli<br />
božjih <strong>za</strong>povedi?<br />
Poznavalci pravijo, da so bili takrat kot narod popolnoma »na tleh«.<br />
Pobegnili so iz Egipta, kjer so bili sužnji, in štirideset let po puščavi z<br />
Mojzesom potovali v »obljubljeno« deželo. V pomanjkanju hrane in<br />
vode ter ogroženi <strong>za</strong>radi roparskih tolp so po<strong>za</strong>bili na sanje o svobodi,<br />
z nostalgijo so zrli proti Egiptu in bili tako obupani, da so <strong>za</strong>čeli<br />
ogrožati sami sebe. V tem trenutku brezvladja so dobili jasna navodila:<br />
veruj, spoštuj starše, ne ubijaj, ne nečistuj, ne laži, ne kradi, ne želi,<br />
kar ni tvoje, itn. Jasno, najbolj primeren in logičen čas.<br />
Čeprav <strong>za</strong>povedi ne poznaš in nisi veren, veš, katere stvari ljudje najbolj<br />
»mažemo« in skrunimo … Kot da bi imeli <strong>za</strong>povedi v sebi! Ne imenujejo<br />
se po naključju božje v smislu splošne, obče.<br />
Pride čas, ko je moralna in duhovna prenova edina preostala izbira.<br />
Seveda, vse se <strong>za</strong>čne pri tebi, meni … Stvar odločitve.<br />
Silvestra Sadar, pastoralna asistentka<br />
NOVICE<br />
Prvenstvo Slovenske vojske v šahu<br />
V Vojašnici Boštjana Kekca na<br />
Bohinjski Beli je v <strong>za</strong>četku marca<br />
potekalo že šesto prvenstvo<br />
Slovenske vojske v šahu.<br />
Prvo prvenstvo je leta 1994<br />
organiziral Franci Cirkvenčič,<br />
danes mojstrski kandidat in pisec<br />
člankov o šahu, s takratne<br />
Uprave <strong>za</strong> logistiko, potekalo<br />
pa je v Ljubljani. V 132. gorskem<br />
bataljonu so se leta<br />
2009 odločili, da bodo tradicijo<br />
tekmovanja v šahu obudili<br />
in jo nadaljevali, tako da je nadaljnjih pet prvenstev potekalo v njihovi<br />
vojašnici. Skupno je bilo skoraj dvesto tekmovalcev, letos celo največ<br />
do zdaj, kar 37. Tekmovanje je potekalo v enotni kategoriji, v kateri je<br />
tekmovala tudi edina prijavljena pripadnica. Pri izvedbi so upoštevali<br />
pravila Svetovne šahovske federacije (FIDE) <strong>za</strong> pospešeni šah. Pri tem<br />
imajo igralci na voljo deset minut, z vsako potezo pa pridobijo nadaljnjih<br />
pet sekund. Igralci so igrali devet kol po švicarskem sistemu, ki ga<br />
je leta 1895 izumil J. Muller, deluje pa po načelu razdelitve igralcev<br />
glede na točke oziroma rating igralca.<br />
Po prvem krogu so igralci razporejeni v skupine glede na svoj rezultat,<br />
in sicer zmagovalci v skupino 1, igralci, ki so remizirali, v skupino 1/2<br />
in poraženci v skupino 0. Torej v vsakem krogu igrajo med seboj igralci<br />
z istim rezultatom. Glede na to, da je število zmagovalcev v vsakem<br />
krogu razpolovljeno, pridemo razmeroma hitro in pravično do edinega<br />
igralca z najboljšim rezultatom. (Vir: wikipedia) Zmagovalec Igor<br />
Mestek iz ESD, drugi Matjaž Pirš iz 11. BZV in tretji Matej Keršič iz<br />
132. GORB so dobili kolajne.<br />
Borut Podgoršek<br />
Fotografija: Borut Podgoršek<br />
PREBRALI SMO<br />
Areh, Igor (ur.): Preiskovalni intervju:<br />
nekateri pravni in psihološki vidiki<br />
V zborniku poleg urednika dr. Igorja<br />
Areha s svojimi prispevki sodelujejo<br />
dr. Bojan Dobovšek, dr. Peter<br />
Umek, dr. Benjamin Flander, dr. Sabina<br />
Zgaga, Matic Zupan in Matija<br />
Mastnak. Prva dva prispevka v<br />
zborniku sta osredotočena na pravne<br />
vidike preiskovalnih intervjujev.<br />
V prvem so predstavljeni kazenskopravni<br />
vidiki policijskega <strong>za</strong>slišanja<br />
v predkazenskem postopku. Drugi<br />
obravnava slovensko <strong>za</strong>konsko<br />
ureditev policijskega <strong>za</strong>slišanja in<br />
sodno prakso Evropskega sodišča<br />
<strong>za</strong> človekove pravice. Sledita prispevka<br />
o razvoju <strong>za</strong>sliševalskih tehnik<br />
in kognitivnem intervjuju, ki se v<br />
razvitih državah uporablja že več desetletij. Zadnji prispevek je namenjen<br />
preiskovalnemu novinarstvu kot pomembni obliki neformalnega<br />
družbenega nadzorstva, <strong>za</strong> katerega je zelo pomembno poznavanje<br />
kriminalistike in sorodnih ved. Preiskovalni intervju je eno izmed<br />
glavnih orodij, ki se uporabljajo tako v kriminalistični kot novinarski<br />
preiskavi.<br />
Kot je v recenziji zbornika navedel eden izmed treh recenzentov dr.<br />
Jani Mekinc, je vsebina pričujoče publikacije namenjena vsem, ki pri<br />
svojem poklicu uporabljajo preiskovalni intervju. Zbornik si lahko izposodite<br />
v Knjižnično-informacijskem centru MO.<br />
Pripravil: Zvonko Krunić, univ. dipl. politolog<br />
Naredil sem to, kar bi vsak<br />
»Prav <strong>za</strong>nimivo je, kako te znajo ljudje<br />
presenetiti s svojimi dejanji. Tvoj<br />
vojak, ki ga vsak dan srečuješ, tiho<br />
opravlja svoje naloge, včasih ga<br />
sploh ne opaziš, potem naredi nekaj<br />
izjemnega in takrat si ponosen,« opiše<br />
dejanje pripadnika 18. BJRKBO<br />
Mihaela Tavčarja njegov poveljnik,<br />
podpolkovnik Franc Kalič.<br />
28. februarja je namreč v zgodnjih<br />
jutranjih urah pred trgovskim centrom<br />
v Lescah <strong>za</strong>gorelo parkirano<br />
osebno vozilo. »Prijatelja sem peljal<br />
na letališče, bila je zgodnja jutranja ura, snežilo je, <strong>za</strong>to sva šla<br />
toliko prej od doma. Ko sva prispela do krožišča v Lescah, sem <strong>za</strong>gledal<br />
dim. Najprej sem pomislil, da gori kak smetnjak, vendar sva s<br />
prijateljem <strong>za</strong>vila na parkirišče,« <strong>za</strong>čne pripovedovati Mihael Tavčar.<br />
»Hitro sva videla, da ne gori smetnjak, temveč avto. V svojem avtu<br />
imam vedno gasilne aparate, tako da sva s prijateljem vzela vsak svojega<br />
in <strong>za</strong>čela gasiti. Ko sem do konca pogasil, sem <strong>za</strong>slišal, da je<br />
avto prižgan in v prostem teku. Pogledal sem malo bolje in videl voznika,<br />
ki je ležal na sedežu, pomaknjenem na<strong>za</strong>j. Odprl sem vrata in<br />
ga hitro potegnil ven. Ni bil ravno vesel takega načina bujenja,« z nasmeškom<br />
pove vojak Tavčar. Sicer je tudi član prostovoljnih gasilskih<br />
društev Bled in Radovljica od svojega 18. leta in kot pravi, je to poklic,<br />
ki si ga je vedno želel opravljati. »Mislim, da nisem naredil nič takega,<br />
česar ne bi naredil nekdo drug v takem primeru. Le pomagal sem.«<br />
S svojim dejanjem je rešil življenje vozniku, <strong>za</strong>to lahko ponovno ponosno<br />
rečemo, da so med pripadniki SV ljudje, ki si <strong>za</strong>služijo pohvalo,<br />
priznanje in močan stisk roke.<br />
Nataša Oblak<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
POIŠČI PET RAZLIK<br />
NAGRADNA KRIŽANKA<br />
Avtor:<br />
Vladimir<br />
Milovanović<br />
NAJETO PERO<br />
MOČVIRSKA<br />
RASTLINA Z<br />
VIJOLIČNIMI<br />
CVETI<br />
GOROVJE V<br />
BOLGARIJI<br />
AM. IGRALKA<br />
(SHARON)<br />
HIMALAJSKA<br />
KOZA<br />
DUHOVNIŠKI<br />
PRIPRAVNIK<br />
STRMINA,<br />
BREG<br />
(PRIMORSKO)<br />
MESTO V<br />
DALMACIJI<br />
OB IZLIVU<br />
CETINE V<br />
MORJE<br />
DEL<br />
DREVESA<br />
PODELITEV<br />
IMENA<br />
STREHA<br />
IT. SKLADA-<br />
TELJ (NINO)<br />
GL. MESTO<br />
TOGA<br />
NASILEN<br />
VSTOP<br />
IME OPERNE<br />
PEVKE POLAK<br />
VEK, DOBA<br />
SENENA<br />
KOPICA<br />
KULTURNA<br />
RASTLINA Z<br />
BELIMI CVETI<br />
DEŽELA, KI JI<br />
VLADA KNEZ<br />
STARORIMSKI<br />
PESNIK<br />
NOGOMETNI<br />
KLUB IZ VIDMA<br />
V ITALIJI<br />
CEVASTA<br />
TESTENINA<br />
Reševalcem nagradne križanke<br />
POŠKODBA,<br />
KVAR<br />
ZDRAVILO<br />
V OBLIKI<br />
PRAHU<br />
ROČAJ<br />
NAROD<br />
NA BALKANU<br />
STALNO<br />
BIVALIŠČE<br />
APETIT,<br />
SLAST<br />
MESTO V<br />
MANDŽURIJI,<br />
KITAJSKA<br />
PAMET<br />
POHIŠTVO<br />
KAKEGA<br />
PROSTORA<br />
LJUDSKO<br />
VEROVANJE<br />
VLADAR<br />
BENETK<br />
GRM<br />
Z LEŠNIKI<br />
REČNI OTOK<br />
V PODONAVJU<br />
KRALJEVO<br />
POKRIVALO<br />
LAKOTA<br />
KAMEN NA<br />
VOGALU<br />
STAVBE<br />
KRAJ<br />
PRI LITIJI<br />
(SITULA)<br />
NADLEŽNA<br />
ŽUŽELKA<br />
NIŽJA<br />
LESNATA<br />
RASTLINA<br />
KRATICA MED.<br />
SMUČ. ZVEZE<br />
FILM FRAN-<br />
TIŠKA ČAPA<br />
JUDOVSKI<br />
PISATELJ<br />
(ŠALOM)<br />
IT. REKA,<br />
PAD<br />
ZVITEK,<br />
ZMOTEK<br />
AM. IGRALKA<br />
(CARRIE)<br />
DODATNO<br />
ZAVITA ČRTA<br />
TEKMOVANJE<br />
NA ZAČETKU<br />
IZLOČENIH<br />
NOTNEGA<br />
TEKMO-<br />
ČRTOVJA<br />
VALCEV<br />
BLAGAJNIŠKI<br />
IZTRŽEK,<br />
IZKUPIČEK<br />
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: DAN CIVILNE ZAŠČITE.<br />
Nagrade prejmejo: Nik Draksler, Podreča 36, 4211 Mavčiče, Nastja Fras, Trg Pohorskega<br />
bataljona 1 b, 1412 Kisovec, in Jana Šmagelj, Prvomajska ulica 11, 1000 Ljubljana.<br />
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede,<br />
17. aprila 2013, na naslov: Uredništvo revije Slovenska vojska, Vojkova cesta 55,<br />
1000 Ljubljana.<br />
KRAJ V ŠVICI<br />
PRI GSTAADU<br />
Informativno glasilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>.<br />
Naslednja številka revije Slovenska vojska<br />
izide 29. aprila 2013. Revija Slovenska vojska je<br />
prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide<br />
12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji,<br />
niso uradna stališča Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>.<br />
Nenaročenega gradiva ne vračamo.<br />
Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana<br />
Telefon: +386 1/471 26 62<br />
Faks: +386 1/471 27 70<br />
Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si<br />
Spletni naslov: www.mo.gov.si<br />
Urednica: Hana Souček Morača<br />
Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar<br />
Fotograf: Bruno Toič<br />
Fotografija na naslovnici: Bruno Toič<br />
Lektoriranje: Barbara Nežič<br />
Tajnica uredništva: Milena Topolovec<br />
Oblikovanje, prelom in tisk: Nebia, d. o. o.<br />
Naklada: 9700 izvodov<br />
razvedrilo<br />
Revija Slovenska vojska je članica Evropskega<br />
združenja vojaškega tiska (EMPA).<br />
Revija Slovenska vojska je tudi<br />
na družbenem omrežju facebook.<br />
SV 47
RAZPIS<br />
PRVENSTVA SV<br />
V TEKU NA 21 KM,<br />
TEKa NA 21 Km<br />
in teka na 42 km<br />
1. Kraj in čas izvedbe<br />
Prvenstvo SV v teku na 21 km, tek na 21 km in tek na 42 km bodo potekali<br />
v soboto, 18. maja 2013, v Radencih ter okolici. Prvenstvo SV in<br />
druga teka bodo organizirani v okviru 33. maratona treh src. Start tekov<br />
bo ob 9. uri.<br />
2. Pravica do nastopa<br />
Pravico do nastopa na vseh tekih imajo pripadniki poveljstev, enot in<br />
<strong>za</strong>vodov SV (stalna sestava SV, PPRS, ter vojaške osebe v upravnem<br />
delu MO) ter drugi <strong>za</strong>posleni v upravnem delu MO. Za prvenstvo SV<br />
v polmaratonu se lahko prijavijo le pripadniki poveljstev, enot in <strong>za</strong>vodov<br />
SV (stalna sestava SV, PPRS ter vojaške osebe v upravnem delu<br />
MO). Drugi <strong>za</strong>posleni v upravnem delu MO tekmujejo v teku na 21 in<br />
42 km v kategorijah, ki jih razpisuje organi<strong>za</strong>tor.<br />
3. Kategorije<br />
Kategorije so objavljene v celotnem razpisu na internih spletnih straneh<br />
MO – INFOTOČKA.<br />
4. Oprema tekmovalcev<br />
Tekmuje se v športni opremi, primerni trenutnim temperaturam.<br />
5. Prijave<br />
Prijave zberite v okviru poveljstev, enot in <strong>za</strong>vodov SV oziroma OE<br />
MO ter jih pošljite na izpolnjeni prijavnici po interni elektronski pošti<br />
Branku Mohoriču najpozneje do petka, 26. aprila 2013.<br />
6. Startnina<br />
SV plača stroške startnine na 21 in 42 km do 300 pripadnikom SV.<br />
Uprava <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Maribor bo opravila skupinsko prijavo <strong>za</strong> vse<br />
pravočasno prijavljene tekače. Vsak posameznik mora v skladu s splošnim<br />
razpisom organi<strong>za</strong>torja (www.maraton-radenci.si) osebno dvigniti<br />
čipe in startno številko oziroma se z organi<strong>za</strong>torjem dogovoriti <strong>za</strong><br />
skupinski prevzem <strong>za</strong> posamezne enote.<br />
7. Odgovornost<br />
Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. S prijavo vsak prijavljeni<br />
potrdi, da se <strong>za</strong>veda tveganosti<br />
8. Nagrade in priznanja<br />
Na dan prireditve bodo v okviru protokola 33. maratona treh src pokale<br />
dobili prvi trije posamezniki oziroma posameznice v absolutnih<br />
kategorijah tega razpisa <strong>za</strong> teke na 21 in 42 km. Pokale <strong>za</strong>gotovi<br />
Uprava <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Maribor.<br />
Podelitev pokalov in medalj <strong>za</strong> Prvenstvo SV v teku na 21 km v drugih<br />
razpisanih kategorijah bo naknadno na GŠSV. Prvi trije posamezniki<br />
oziroma posameznice v razpisanih kategorijah Prvenstva SV na 21 km<br />
dobijo medalje. Prve tri ekipe dobijo pokale, člani ekip pa medalje.<br />
9. Informacije<br />
Dodatne informacije dobite na Upravi <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Maribor, kontaktna<br />
oseba Branko Mohorič, telefonska številka: 02/523 11 00 ali<br />
051/624 647, in na internih spletnih straneh MO – INFOTOČKA.<br />
10. Druga določila<br />
Druga določila so objavljena na www.maraton-radenci.si.<br />
48 SV