Letnik XXI/4 - Ministrstvo za obrambo

medgeneracijsko sodelovanje
iz protokola
Ohranjanje
smisla v starosti
Čar ali nujnost
obdarovanja
Starost in smrt, tabu sodobne družbe. Ni pomembno, s kakšnimi
besedami, v kakšnem tonu o njiju govorimo, kako
ju razumemo, pomembno je predvsem, kako ju sprejemamo
in doživljamo. Smiselno doživljanje starosti je temeljnega
pomena, ne le za staro, temveč za vse tri generacije. Če
naši nekdanji pripadniki izgubljajo smisel, kje naj ga išče,
od koga naj se uči mladi vojak.
Besedilo in fotografija: Peter Košak, organizator mreže MS
Marec je minil v znamenju številnih praznikov, posvečenih tako
ženskam kot tudi moškim. Ženske so tako praznovale 8.
marec, dan žena in deklet, ter 25. marec, materinski dan ali
dan Marijinega oznanjenja, moški pa so praznovali 10. marec,
dan mož in fantov, ki je v krščanski cerkvi dan mučenikov,
ter 19. marec, dan očetov, oziroma praznik svetega Jožefa ali
jožefovo. Seveda ne smemo pozabiti tudi na slovenski praznik
luči in ljubezni – gregorjevo, dan, ko lahko tako kot na
valentinovo bližnjim izkažemo svojo ljubezen.
Besedilo: Mateja Kirn
Fotografiji: Bruno Toič
Medgeneracijska solidarnost je na preizkušnji,
kajti vse strokovne službe in druge javne
ustanove morajo pri odločanju o pomoči
upoštevati načelo subsidiarnosti, kar pomeni,
da je za socialno varnost in svojo blaginjo ter
blaginjo svoje družine odgovoren predvsem
vsak sam. Pri tem ne gre pozabiti, da subsidiarnost
pomeni tudi dolžnost politične oblasti,
da ukrepa v razmerju do posameznika in skupnosti
tako, da se lahko uresničita kot takšna.
Sektor za vojaške zadeve je v skrbi za nekdanje
pripadnike SV našel metode, s katerimi
je povezal znanstvena spoznanja različnih
strok, kulturno okolje, družbene zmogljivosti,
družino, civilno družbo in ministrstvo z enim
ciljem, solidarnim sožitjem vseh treh generacij.
Usposabljanje voditeljev za vodenje medgeneracijskih
skupin za kakovostno staranje
na MO je enkraten primer stroke socialnega
dela, ki člane povezuje po stanovski pripadnosti
in tako predstavlja dodano vrednost
medgeneracijskim odnosom znotraj ministrstva,
med njegovimi nekdanjimi pripadniki in
v družbi v celoti.
nost v skupini je pogovor, ki se nanaša na teme, ki člane povezujejo.
Razvija se kultura poslušanja, ki je pogoj za poglobljen pogovor. Skupina
rešuje problem osamljenosti ljudi, zmanjšuje socialne stiske, razvija
samopomoč, solidarnost in medsebojno pomoč, utrjuje in širi socialno
mrežo, ohranja psihofizično aktivnost, skrbi za sprejemanje in
pripravo na starost ter spodbuja prostovoljno delo, medgeneracijsko
povezanost in solidarnost.
Medgeneracijsko prostovoljno društvo zaposlenih in nekdanjih delavcev
MO je bilo ustanovljeno 27. septembra 2012 in povezuje prostovoljce
voditelje skupin, uporabnike prostovoljnih programov, organiziranih
v skupinah in medgeneracijskih informacijskih družabnih
središčih, ter somišljenike ali podporne člane. Temelji na načelu samoorganiziranja
in prostovoljnem delu. Preteklo leto so člani opravili več
kot 2000 ur prostovoljnega dela. Posebno skrb namenjajo najbolj
ranljivi skupini nekdanjih pripadnikov SV in uslužbencev ministrstva,
invalidskim upokojencem.
Vse, ki vam je pomembno, kako naši nekdanji pripadniki doživljajo in
kako boste vi preživeli tretje življenjsko obdobje, vabimo v svoje društvo.
Informacije in pristopno izjavo lahko dobite na elektronskem naslovu
mpdmo.tajnik@gmail.com.
majhna pozornost ...
Kaj imajo ti prazniki skupnega? Poleg tega, da omenjeni prazniki izhajajo
iz kulturnozgodovinskih in družbenopolitičnih dejavnikov, so
danes (na žalost) postali rezultat popularizacije ter sprememb do komercializacije
in tako potekajo tudi v znamenju potrošništva ter pretiranega
obdarovanja. Obdarovanje sicer lahko postane del praznika,
vendar pa je pomembno, da ohranimo predvsem pomen praznika,
ga spoštujemo, mu damo vsebino in smisel ter ga primerno praznujemo,
saj prazniki v sebi nosijo zelo veliko simboličnosti in občutja ljudi.
Če se odločimo praznovati z obdarovanjem, lahko to storimo tudi
s tako imenovanim osebnim darilom. To vključuje predvsem drobna,
osebna darila, ki izražajo vašo osebno noto.
Obdarovanje je po drugi strani postalo nekakšna stalnica in praksa
ob protokolarnih dogodkih, v diplomatskih odnosih ter ob srečanjih
državnih in poslovnih svetov. Tovrstna tradicija obdarovanj se je razvijala
v različnih kulturah že skozi stoletja in je tako postala ne le obred,
temveč tudi znak medsebojnega spoštovanja ter izražanja. Srečanja
državnikov, predstavnikov držav, diplomatskega zbora in poslovnežev
so priložnosti, ko se podari tako imenovano protokolarno darilo.
Protokolarna darila, ki jih podarimo gostu, naj bi izražala slovensko
kulturno dediščino. Izročila iz naše zgodovine, etnografije, arhitekture,
domače obrti in podobno so del tovrstnih daril. S sporočilom o nečem
našem, slovenskem, obogatenim z raznolikostjo in ustvarjalnostjo
izdelkov slovenskih umetnikov in oblikovalcev, poskušamo predstaviti
vsaj delček Slovenije in tako izraziti svojo kulturo ter narodno zavest.
Ob izbiri protokolarnega darila je pomembno tudi poznati kulturno
posebnost obdarovanca, njegove interese in želje. Izbira ustreznega
protokolarnega darila naj bi tako izražala ne le izdelek, temveč tudi
naš trud in naše vrednote, ki jih izkazujemo s podarjenim izdelkom.
Ob tem moramo biti pozorni na cenovne razrede posameznih daril
glede na priložnosti in funkcijo oziroma položaj obdarovanca kot
tudi tistega, ki darilo podari. V večini držav zakoni in predpisi urejajo
področje vrednosti protokolarnih daril. V Sloveniji to določata odlok
v Uradnem listu RS, št. 36/94 ter Uredba o omejitvah in dolžnostih
javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št.
58/03). Ne pozabimo, da je manj več in da draga darila pri obdarovancu
vzbudijo prej nelagodje kot veselje in navdušenje.
Na koncu ne pozabimo, da ko smo izbrali ustrezno protokolarno darilo,
primernega cenovnega razreda, in ga damo obdarjencu, da ga
tudi ustrezno izročimo, torej z nasmehom, stiskom roke in toplimi besedami.
protokolarno darilo ...
Medgeneracijske skupine za
kakovostno staranje MO
Začetek usposabljanja voditeljev in nastanek
medgeneracijskih skupin sega v leto 2009,
ko je predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka
dr. Jože Ramovš usposobil šestnajst voditeljev,
ki so v paru ustanovili sedem medgeneracijskih
skupin. Nanos v Vipavi, Dolenjski bršljan
v Novem mestu, Žarek in Rekreativci v Ljubljani,
Lubnik v Škofji Loki, Aljaž v Kranju in Stara
trta v Mariboru pričajo o kraju ustanovitve ali
dejavnosti skupine.
Želje po druženju med nekdanjimi pripadniki
in po prostovoljnem delu posameznikov iz
vseh struktur ministrstva so napovedovale novo
usposabljanje v šolskem letu 2011/2012, ko
je z ustanovitvijo skupine diplomiralo sedemnajst
voditeljev. Tako je mreža pridobila nove
skupine, in sicer Vrtnica na Ajševici, Vandrovce
v Ljubljani, Belo brezo v Črnomlju, Veroniko
v Kamniku, Most na Ptuju, Korotan v Slovenj
Gradcu in klub za preprečevanje padcev
v starosti, ki deluje v Ajdovščini.
Skupine sestavljajo naključno izbrani nekdanji
pripadniki in njihovi svojci. Temeljna dejav-
34 SV SV 35