Letnik XXI/4 - Ministrstvo za obrambo

vojakov dnevnik
uspešno nad izzive
V Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli je bila 14. marca 1. konferenca podčastniškega
zbora Slovenske vojske, udeležili pa so se je ključni enotovni podčastniki
iz poveljstev in enot Slovenske vojske. Na tokratni konferenci je bil poudarek na
predstavitvi predloga osebnega kartona pripadnika SV, predloga nove bojne uniforme
SV in rezultatov delovno projektne skupine za nadgradnjo razvoja in delovanja
podčastniškega zbora SV.
Besedilo: Nataša Oblak
Dnevnik vojaka
Tomaža s Kosova
Čas neumorno mineva. Prav tako mineva še en dan tukaj v
bazi Villaggio na Kosovu, kjer opravljam svoje naloge kot
pripadnik čete India na šestmesečni misiji Kforja 26.
Čudna tišina vlada v sobi, ko počivam na svoji skromni vojaški postelji,
strmim v strop in razmišljam. Po okenski šipi polzijo debele dežne
kaplje, prav tako pa se sliši šumenje dežja po kovinski strehi našega
doma. Kje je trenutno moj sostanovalec te sobe, niti ne vem točno. Kar
nili v času našega delovanja v Kforju 26. Koliko vsega se je vsem nam
zgodilo v času, odkar smo zapustili svojo domovino in svoje najbližje.
Že ob prihodu smo se ponovno vselili v nam vsem dobro znane »kontejnerje«,
ki so, lahko rečem, zdaj že skoraj resnično odslužili svoje poslanstvo
v tej bazi. Včasih zvečer z neumnim izrazom na obrazu ugotoviš,
da ne bo nič s tuširanjem, ker je preprosto odpovedal bojler,
spet drugič si »neverjetno navdušen«, ko si ravno vzameš svoj večerni
trenutek za pogovor s svojo drago prek skypa, pa zmanjka elektrike.
Čeprav pa me, priznam, zabava misel, ko se spomnim, kako naš četni
podčastnik zavzeto dela na svojem službenem računalniku in ravno
takrat zmanjka elektrike. No, takrat se sliši pa tudi kaka »močna«
na hodnik, kot na primer »porkamad... spet štrom«, iz njegovega delovnega
prostora.
Kakorkoli, tudi s hrano smo se nekako sprijaznili tukaj v našem drugem
domu. Sicer ne vem kako, pa vendarle se tudi z italijansko hrano
lahko preživi, čeprav tukaj res ni kaj hvaliti, saj nam zajtrk predstavljajo
same sladkarije, kosilo pa je tako in tako navadno sestavljeno bolj
ali manj iz špagetov pa kakšnega kosa mesa, katerega pa si kot nepoznavalec
resnično ne upam vedno privoščiti. Drži pa dejstvo, da
Višji štabni vodnik Klemen Jaunig in štabni
vodnik Teni Luskovec sta predstavila predlog
poenostavitve procesov glede spremljanja
pripadnikov v enotah. Delovna skupina
je pripravila predlog osebnega kartona, ki
bo omogočal poveljnikom ravni oddelka in
vodov voditi evidenco izobraževanj, usposabljanj,
opravljenih individualnih veščin ter
preizkusa gibalnih sposobnosti pripadnika.
Tako si želijo doseči uporabno vrednost zapisovanja
podatkov in spremljanje organizacije
po vseh uporabnih kazalnikih delovanja.
Zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev in
težnje v svetu po univerzalnem vzorcu bojnih
uniform se je v Slovenski vojski oblikovala
delovna skupina za bojno uniformo. Imela
je nalogo zagotoviti univerzalno oziroma
enotno uniformo za vse rodove Slovenske
vojske, ki bo učinkovita na vseh področjih,
poleg tega je morala skupina izločiti izdelke,
ki so se med uporabo pokazali kot neuporabni.
Kot sta povedala člana delovne skupine
štabni vodnik Janez Vidic in štabni vodnik
Igor Pajk, je bilo glavno vodilo kakovost, s
predlogom nove bojne uniforme pa jim je
uspelo zmanjšati tudi stroške za uniformo.
Višji štabni vodnik Dane Kovač in višji praporščak
Janez Šmid sta ob koncu konference
predstavila status nalog delovno projektne
skupine za nadgradnjo razvoja in delovanja
podčastniškega zbora, sestavljalo pa jo je 19
članov. Letos podčastniški zbor namreč čaka
prevzem poveljevanja veščinskega centra SV
in Šole za podčastnike. Veščinski center, ki
ga bo vodil podčastnik, bo namenjen kandidatom
za pripadnike SV, lahko bi mu rekli
tudi prva faza preobrazbe civilista v vojaka.
V drugi fazi bodo nadaljevali usposabljanje
za VED strelec, saj bodo tako zagotovili, da
ko vojak pride v enoto, ga lahko njegov poveljnik
razporedi na dolžnosti.
Podčastniški zbor čaka še kar nekaj nalog,
predvsem poenotiti standarde s Šolo za častnike,
prenoviti tečaj za desetnike in tečaj za
poveljnike oddelka ter vzpostaviti novo kadrovsko
strukturo Šole za podčastnike.
Podčastnike je na začetku konference pozdravil
poveljnik 132. GORB major Anže
Rode, ki je v svojem nagovoru poudaril dosežke
podčastnikov Slovenske vojske v domačem
in mednarodnem okolju.
Podčastniški zbor SV
postaja vodilni v regiji
Na povabilo glavnega podčastnika SV štabnega praporščaka Igorja Tomašiča je
11. marca dvodnevni obisk v SV končal glavni podčastnik ameriške vojske v Evropi
štabni praporščak (Command Sergeant Major) David S. Davenport, ki so ga gostili
v 1. brigadi, 17. BVP, Šoli za podčastnike in v Centru za usposabljanje.
Besedilo: Nataša Oblak
Med obiskom v SV je glavni podčastnik ameriške
vojske v Evropi štabni praporščak Davenport
spoznal razvoj podčastniškega zbora
SV in najnovejše dosežke pri prevzemanju
vodenja institucij vojaškega izobraževanja
in usposabljanja vojakov ter podčastnikov.
Kot je povedal, ima ob opravljanju svoje dolžnosti
glavnega podčastnika ameriške vojske
priložnost spoznavati podčastniške zbore
vojsk držav Evrope in spremljati njihov razvoj.
»Moram povedati, da podčastniški
zbor SV postavlja določene standarde v regiji
in predstavlja model, ki bi mu morali slediti
vsa jadranska regija ter Srednja Evropa.
Pozitivno me je presenetilo dobro sodelovanje
s sosednjimi državami, saj je to bistveno
za razvoj nacionalnih podčastniških zborov.
Le to omogoča našim partnerskim narodom,
da izkoristijo možnost izkušenj sosedskih
držav pri usposabljanju in skrbi za pripadnike
vojsk.«
S transformacijo Slovenske vojske tudi med
podčastniki prihaja do sprememb, ena izmed
njih pa je prevzem vodenja veščinskega centra
SV in Šole za podčastnike SV. Glavni podčastnik
ameriške vojske za Evropo štabni
praporščak Davenport je to ocenil kot velik
korak v smislu prevzemanja tako visokih
funkcij starejših višjih podčastnikov. »To
kaže, da so se podčastniki SV skozi leta delovanja
in visoke profesionalnosti ob svojem
delu izkazali kot zanesljiv partner ter ustvarili
zaupanje pri visokih častnikih Slovenske
vojske.« Ob koncu obiska je dejal, da se
je med slovensko, ameriško in partnerskimi
vojskami Nata v tem času vzpostavilo dobro
sodelovanje, novi izzivi, ki jih prinaša prihodnost,
pa bodo priložnost za še boljše vezi
med njimi. »Slovenska vojska je pripravljena
za povezljivost tako z ameriško vojsko kot
vojskami članic Nata na vseh ravneh, vključno
z njenim podčastniškim zborom.«
nekako čudno mi je, saj navadno zmeraj kakšno reče, kot na primer:
»Ej, Tomaž, veš, skočim na kavo, so me povabili še iz sosednje sobe,«
se nasmehne in že ga več ni. »Včasih pa vendarle paše malo zasebnosti
in samote, ko lahko v miru zapišem nekatere misli in razmišljanja
v svoj dnevnik,« si polglasno rečem, medtem ko mi misli begajo skozi
glavo. »Hahaha, kaj bodo nekoč rekli moji otroci, ko bodo brali moje
občutke, zapisane v dnevniku v času mojega službovanja na Kosovu,«
premišljujem in se namuznem ob misli in razpotegnem usta v rahel nasmeh.
»V času, ko nam je teh nekaj kvadratnih metrov in včasih tečni soborec
v sobi zamenjevalo našo družino in dom, daleč od naših domačih
in domovine.« Premaknem se in postelja čudno zaškriplje. No, saj
ni čudno, da skoraj vsako noč zbudim sostanovalca v sobi, si mislim,
medtem ko nehote preštevam črte, zarisane na stropu svoje sobe. Misli
pa odtavajo nazaj … nazaj v pretekle dneve, tedne, mesece, ki so mine
poznam vseh vrst mesa. Osebno še najbolj zaupam naši dobri stari
domači svinji.
Pa saj naši poveljujoči to razumejo in se tudi zgodi, da nas spustijo na
kakšno »strokovno ekskurzijo« v Prištino ali bazo Bondstell, kjer pa si
lahko privoščimo tudi kakšen puding ali sladoled. Navsezadnje pa
tudi prišleki z dopustov prispevajo kakšno juho ali domačo suho klobaso,
skrito v kakem skritem kotičku nahrbtnika.
Iz razmišljanja me predrami smeh na hodniku. Mislim, da slišim moje
soborce, ki so navadno vedno dobre volje. Ni kaj, dobra ekipa smo
in lepo je slišati sovojake nasmejane in dobre volje, predvsem po toliko
preživetih dnevih, tednih in mesecih tukaj na nekaj kvadratnih metrih
naših sobic. Mislim, da so se ravnokar vrnili s patrulje. Patrulje po
kosovskih vaseh, kjer se pravzaprav resnično vidi napredek, saj je veliko
novograjenih hiš pa tudi cestna in druga infrastruktura se izboljšuje-
18 SV
SV 19