Letnik XXI/4 - Ministrstvo za obrambo

NAPISALI STE
ste vedeli?
Delovna skupina
za nova
postrojitvena
pravila
V Vojašnici Edvarda Peperka pripadniki delovne skupine pripravljajo
nova postrojitvena pravila SV. Na podlagi Ukaza
načelnika GŠSV brigadirja Dobrana Božiča je bila namreč 9.
januarja oblikovana delovna skupina za pripravo novih postrojitvenih
pravil SV.
Besedilo: praporščak Andrej Jurjevič
Fotografije: Bruno Toič
Preoblikovanje in nova pravila
Namera načelnika GŠSV je, da se skladno s preoblikovanjem SV posodobijo
tudi nova postrojitvena pravila. V preteklih 22 letih je SV naredila
velik korak v razvoju, predvsem pa se je dokazala v sposobnosti
prilagoditi se vsem sodobnim izzivom tako v domovini kot tudi v
zavezništvu. Na nekaterih temeljnih področjih je nujno in zadnji čas,
da se uvedejo spremembe ter se prilagodi razmeram. Prav postrojitvena
pravila so tisto področje, ki je bilo v preteklih letih zapostavljeno.
Preoblikovanje in transformacija SV sta priložnost, da to popravimo
ter določimo nova pravila, ki bodo izražala in predstavila SV kot
urejeno organizacijo, disciplinirano, strumno in predvsem poenoteno
tudi na področju postrojitvenih pravil.
Čas, ki ga živimo, je po svoje zelo težek in poseben, vendar je to priložnost,
da se med transformacijo in preoblikovanjem SV obrnemo k
ljudem, našim pripadnikom. Glavni cilj delovne skupine je, da napiše
nova postrojitvena pravila, ki bodo sledila novi strukturi SV in jasno
utrdila ter poudarila urejenost, discipliniranost, strumnost in kohezivnost
v vseh PE SV.
Ob tem nam je pomembno, da izpolnimo pričakovanja, da bodo
nova postrojitvena pravila jasno poudarila ponos vsakega pripadnika
SV in našo vojaško tradicijo, temelječo na zgodovini slovenskega
naroda.
Zaslužni posamezniki
Delovno skupino sestavlja deset članov, ki so razdeljeni v štiri
podskupine.
Prva podskupina ima nalogo, da na novo napiše in opredeli vse glede
individualnih in skupinskih postrojitvenih pravil:
– vodja podskupine je praporščak Andrej Jurjevič;
– štabni vodnik Matevž Scheicher je namestnik in koordinator med
podskupinami (Šola za podčastnike);
– višji vodnik Benjamin Prelog je član (CU Vipava – PSVR Bohinjska
Bela);
– višji vodnik Ludvik Baloh je član (vojaška zdravstvena enota).
Druga delovna podskupina pripravlja individualna postrojila z orožjem,
njena naloga pa je, da pripravi in napiše na novo vsa postrojila
z orožjem (AP F 2000S, Pi beretta 92 FS, LPM minimi para – H,
FN mag):
– vodja podskupine je štabni vodnik Aleš Ivančič Plevnik (14. inženirski
bataljon);
– štabni vodnik Jurij Primšar je član (10. MOTB);
– višji vodnik Klemen Kotnik je član (20. MOTB);
– višji vodnik Benjamin Prelog je član (CU Vipava – PSVR Bohinjska
Bela).
Tretja delovna podskupina mora pripraviti vse glede protokolarnega
dela novega postrojitvenega pravilnika:
– vodja podskupine je višji štabni vodnik Damjan Hribar (enota za
protokol);
– višji štabni vodnik Andrej Vrviščar je član (Kabinet načelnika
GŠSV);
– višji štabni vodnik Andrej Blatnik je član (enota za protokol);
– štabni vodnik Matevž Scheicher je član (Šola za podčastnike).
V vse faze nastajanja novega postrojitvenega pravilnika so aktivno
vključeni tudi strokovni sodelavci. Predloge podskupin skupaj pregledamo,
uskladimo in dopolnimo ali tudi spremenimo.
Posebej želim poudariti, da nam veliko pomagajo poveljnik enote za
protokol major Marko Hlastec, nadporočnik Dušan Pavli in poročnica
Viktorija Virag iz enote za protokol.
Fotografije za nova postrojitvena pravila SV so delo fotografa na MO
Bruna Toiča.
Potek dela
Vse, kar podskupine napišejo, višji vodnik Ludvik Baloh iz vojaške
zdravstvene enote tehnično obdela in uredi, vključno s fotografijami.
Delo v vseh štirih podskupinah je natančno načrtovano in vodeno.
Ko je posamezno poglavje napisano, pregledano in usklajeno, se sestane
četrta podskupina za pregled in potrjevanje končnega predloga
po posameznih poglavjih:
– vodja četrte podskupine je praporščak Andrej Jurjevič;
– višji štabni vodnik Andrej Vrviščar je namestnik (Kabinet načelnika
GŠSV);
– višji štabni vodnik Damjan Hribar je član (enota za protokol);
– štabni vodnik Matevž Scheicher je član in koordinator (Šola za
podčastnike).
Zelo pomembno poglavje v novih postrojitvenih pravilih je vloga in
odgovornost enotovnih podčastnikov pri izvajanju postrojil. Zaradi razvoja
podčastniškega zbora SV in njegove vedno pomembnejše vloge
v domovini kot tudi primerljivosti z drugimi vojskami v zavezništvu
je nujno, da se predpiše ter v praksi izvaja ena izmed temeljnih nalog
enotovnega podčastnika.
Želimo si predvsem, da bodo nova postrojitvena pravila dobra podlaga
za usposabljanje in urjenje pripadnikov SV. To je tudi naše glavno
vodilo pri delu vseh članov delovne skupine. Rok za pripravo končnega
predloga novih postrojitvenih pravil SV je 5. april 2013.
Kaj so bili alpski
izvidniški vodi
Teritorialne
obrambe?
Alpski izvidniški vodi so bili v 80. letih prejšnjega stoletja v
strukturi slovenske Teritorialne obrambe posebnost zaradi izbranosti
moštva in izurjenosti za delovanje v posebno zahtevnih
razmerah, s svojo vojaško učinkovitostjo pa so naznanjali
vizijo razvoja slovenske TO, ki se je pozneje dokazala v
vojni za samostojnost Slovenije leta 1991.
Besedilo: Blaž Torkar
Častni znaki
svobode
odlikovanja v sv
Častni znak svobode Republike Slovenije je bil ustanovljen leta
1992 z Zakonom o odlikovanju častni znak svobode Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92) in se še danes podeljuje
kot najvišje odlikovanje Republike Slovenije za zasluge
pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike
Slovenije oziroma le v zvezi z navedenimi dejanji, ki so povezana
z osamosvojitvijo. Častni znaki svobode Republike Slovenije
se delijo na zlati častni znak svobode Republike Slovenije
(111 podeljenih znakov), srebrni častni znak svobode
Republike Slovenije (164 podeljenih znakov) in častni znak
svobode Republike Slovenije (546 podeljenih znakov).
Besedilo: Klemen Vidmar, dipl. var.
Odlikovanje ima obliko spiralnega,
nabrazdanega traku, ki se od
oboda proti sredini rahlo vzpenja.
Premer odlikovanja je 40 mm, širina
traku pa 2,5 mm. V sredini je izbočena
okrogla emajlirana ploščica
v barvah slovenske zastave.
Zlati častni znak svobode je izdelan
iz pozlačene kovine in emajla.
Srebrni častni znak svobode
je izdelan iz posrebrene kovine,
srednja ploščica je pozlačena, z
emajlom. Častni znak svobode je
izdelan iz posrebrene kovine in
emajla.
Intenzivna prizadevanja za ustanovitev alpskih izvidniških enot so se
pri nekaterih poveljnikih slovenske TO stopnjevala že konec 70. let prejšnjega
stoletja. TO je bila namreč predimenzionirana in organizacijsko,
ne pa tudi po opremi in oborožitvi neprimerna za delovanje na fronti,
posebno ne za delovanje na začasno zasedenem ozemlju. V letih od
1980 do 1990 je TO opravila tako imenovano tretjo fazo razvoja, in
sicer v letih 1983 in 1984 je bila opravljena analiza organizacijskomobilizacijskega
razvoja, na njeni podlagi pa je bil predsedstvu Socialistične
republike Slovenije (SRS) v obravnavo in sprejetje predlagan
nov načrt organizacijsko-mobilizacijskega razvoja, ki je bil predhodno
usklajen s smernicami in merili razvoja TO Slovenije. Eden izmed ciljev
je bil tudi zmanjšanje števila pripadnikov TO, predvsem manevrske komponente,
in s tem povečanje prostorskih sil, pri tem pa so se zmanjševale
predvsem manevrske enote, ki so popolnjevale JLA. Ustanovili bi
nove enote, ki bi bolj ustrezale bojnim in prostorskim razmeram ob začasni
zasedenosti ozemlja. Po novem mobilizacijskem razvoju so bili
leta 1986 v Sloveniji oblikovani alpski izvidniški vodi, in sicer 21. ALPIV
Jesenice, 22. ALPIV Radovljica, 23. ALPIV Tržič, 24. ALPIV Ravne na Koroškem,
25. ALPIV Tolmin ter 26. ALPIV Bovec. Poleg teh vodov so nastali
še alpski izvidniški vodi v Kranju in Kamniku. Z izbiro moštva (vrhunski
gorniki, alpinisti, smučarji in gorski reševalci), sodobno opremo
(alpinistično, smučarsko in reševalno), lahko pehotno oborožitvijo (avtomatsko
in ostrostrelsko), urjenjem za posebno delovanje (velika gibljivost,
samozadostnost in preživetje) ter s taktičnim bojnim delovanjem
so postavili temelje konceptu oblikovanja, razvoja, urjenja ter uporabe
gorskih enot Slovenske vojske oziroma delovanja in uporabe enot
SV na težko prehodnem terenu ter v skrajnih vremenskih razmerah.
Nadomestni znaki so kovinski pravokotniki v velikosti 4 x 36 mm. Na
sredini so trije emajlirani kvadratki v velikosti 3 x 3 mm v barvah slovenske
zastave. Nadomestni zlati častni znak svobode je izdelan iz
pozlačene kovine in emajla. Nadomestni srebrni častni znak svobode
je izdelan iz posrebrene kovine in emajla, srednji del (14 mm) je
pozlačen. Nadomestni častni znak svobode je izdelan iz posrebrene
kovine in emajla.
Avtor odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije je Kostja
Gatnik, ki se je za spiralno obliko odlikovanja odločil zaradi simboličnih
pomenov spirale.
Zlati častni znak svobode visi na svilenem traku. Trak je vzdolžno razdeljen
na tri enako široka polja. Srednji trak je razdeljen še na tri polja
v barvah klasične slovenske trobojnice, zunanja dva sta pa modra.
Simbolično to predstavlja Slovenijo v Evropi.
Nosilci zlatega, srebrnega in častnega znaka svobode Republike Slovenije
nosijo nadomestni trakec pred vsemi priznanji Ministrstva za
obrambo Republike Slovenije, priznanji načelnika GŠSV, bojnimi spominskimi
in spominskimi priznanji oziroma znaki. Pri teh odlikovanjih
oziroma znakih je nadomestni trak povsem drugačen od standardnih
v SV, in sicer dolžina, višina in videz, zato je Švajncer, ki je tudi avtor
prvih odlikovanj SV, naročil pri uradnem dobavitelju odlikovanj SV
Aurei Celje, da se za potrebe vojske izdela nov trakec. Izbral je rdečo
barvo, ki je simbolična za najvišja odlikovanja po svetu, v sredini
pa je pustil kvadrate v barvah zastave. Glede na stopnjo se prilagodi
tudi barva notranje aplikacije.
V Slovarju simbolov (Dictionnaire des symboles, Jean Chevalier &
Alain Gheerbrant, 1969, Editons Robert Laffont S. A.) predstavijo tudi
spiralo:
1. Spirala, ki je pogosta naravna oblika, evocira razvoj neke sile, nekega
stanja.
2. V vseh kulturah je ta lik nosilec simboličnih pomenov. To je odprt in
optimističen motiv.
3. Spirala orisuje pojav krožnega gibanja. Podpira in nadaljuje to gibanje
do neskončnosti. Spirala hkrati simbolizira izžarevanje, širjenje,
razvoj, krožno kontinuiteto napredovanja in rotacijo nastanka.
4. Zimski solsticij je simboličen, ničelni trenutek v majevski kozmologiji
in njegov simbol je spirala. To je kritični trenutek, ko je treba zagotoviti
ponovni začetek letnega ciklusa.
5. Spirala s pravilno izbrazdanimi zavoji označuje gibanje človeškega
življenja, ki izmenično potuje skozi dobro in zlo.
32 SV SV 33