ZAVRTIMO SKUPAJ!

16. januar 2012 | številka 107 

ZAVRTIMO SKUPAJ! 

2 Predbožični 

dobrodelni koncert 

4 Zadnja seja Mestnega sveta v 

letu 2011 

6 Evropska prestolnica kulture 

Maribor 2012 

8 Županov tradicionalni ponovoletni 

sprejem 

10 Naj prostovoljci v Mestni občini 

Murska Sobota 

16 Praznične prireditve v 

krajevnih skupnostih 

21 Nova dvojna številka 

muzejskega zbornika 

23 Soboške košarkarice 

v prvi državni ligi 

25 Dobrodelna produkcija 

plesnega kluba Zeko

Predbožični dobrodelni koncert 

Mestna občina 

Murska Sobota je v 

predbožičnem času 

organizirala dobrodelni 

koncert v sodelovanju 

z Ekonomsko šolo 

Murska Sobota, 

Zavodom za kulturo, 

turizem in šport ter 

glasbeno skupino 

Art Music Orchestra 

Dijaki Ekonomske 

šole Murska Sobota so 

nastopili z muzikalom 

»Pariz ali jaz«. 

Godalni kvartet Rožmarinke je navdušil občinstvo. 

Foto: Tadej Kirinčič 

Nika Zorjan je nastopila pred svojim zaključnim nastopom v 

oddaji Misija Evrovizija. 

Regina je zapela ob spremljavi Romana Sarjaša, 

snovalca prireditve.

ŽUPANOV KOTIČEK 

Spoštovane občanke, 

spoštovani občani! 

Upam, da ste z odločnim in smelim korakom stopili v mlado leto. Na mestni občini smo 

še pred božično-novoletnimi prazniki začeli z usklajevanjem proračuna, da bomo lahko 

čim prej začeli z uresničevanjem zadanih načrtov. Zavedamo se težkih gospodarskih časov 

ter primanjkljaja v državni in občinskih blagajnah, vendar bomo skušali v kar največji meri 

uresničiti dolgoročne načrte, predvsem na področju pridobivanja okolju prijazne energije. 

K temu nas zavezuje zakonodaja, ki zahteva širjenje rabe obnovljive energije in energetsko 

učinkovitih tehnologij, kar bo pripomoglo tudi v boju proti podnebnim spremembam ter se 

v prihodnosti izkazalo kot množica okoljskih, ekonomskih in socialnih ugodnosti. Za izboljšano 

izkoriščanje obnovljivih energijskih virov in energetsko učinkovitost s prizadevanji in 

vlaganji skrbi tudi Mestna občina Murska Sobota. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 

smo za sofinanciranje energetskega dela Turističnega centra Fazanerija prejeli 2,2 milijona 

evrov, in naša naloga je, da ta sredstva izkoristimo in oplemenitimo v dobro občine. Pri tem 

bomo sami morali prispevati okrog 0,95 milijona evrov, kar se v tem trenutku zdi skoraj (pre) 

ogromen zalogaj, a pri odločitvi morajo prevladati daljnosežni pozitivni učinki. V prihodnosti 

bo cena energije pomemben del družinskega proračuna, zato bo vsaka racionalizacija na tem 

področju dobrodošla. 

V prvi fazi projekta Fazanerija načrtujemo gradnjo nove geotermalne vrtine za izkoriščanje 

tople vode ter reinjekcijske vrtine za vračanje vode v zemljo. Veselim se tudi obnove obstoječe 

geotermalne vrtine SOB 1 na Mojstrski ulici in rekonstrukcije toplovoda od vrtine na 

Mojstrski do potoka Ledava, s katerim že dogrevamo približno 1600 kvadratnih metrov 

stanovanjskih površin, gledališko dvorano in celoten bazenski kompleks. Verjamem, da imate 

tudi sami podobno čudne občutke kot jaz, ko s Kopališke ulice opazujete, kako se voda, ki 

ima še zmeraj okrog 30 stopinj, zliva v Ledavo. To z ekološkega vidika sporno stanje bomo 

odpravili z novo reinjekcijsko vrtino, s katero bomo preostanek tople vode ponovno spuščali 

nazaj v plasti, iz katerih jo črpamo, predhodno pa jo uporabili še za ogrevanje rastlinjakov. 

Postopoma bomo začeli še z energetsko obnovo vrtcev v mestu ter obnovili kotlovnico pri prvi 

osnovni šoli, kot smo to v minulem letu že storili pri tretji osnovni šoli (toplotne črpalke) in s 

tem prihranili pri stroških za energijo. V načrtu imamo še sanacijo kanalizacijskega omrežja, 

dograditev vodovodnega omrežja ter širitev daljinskega omrežja. Prav tako načrtujemo nadaljevanje 

izgradnje kogeneracijskih postrojenj, saj se zaradi državnih subvencij te investicije 

splačajo. Vse to pa lahko vpliva na ugodnejše cene energije za naše občane. 

Minuli konec tedna so v Mariboru dvignili zaveso in skupaj s Ptujem, Velenjem, Novim 

mestom in Slovenj Gradcem smo stopili pod bleščeče odrske luči celotne Evrope. V letu, ko 

skupaj nosimo laskavi naslov Evropske prestolnice kulture, se bodo v naših mestih zvrstili 

številni vrhunski kulturni dogodki in prireditve. Verjamem, da bo vse snovalce programov 

in obiskovalce ob tem prevevala »čista energija«, kar je bil naš začetni slogan, ko smo skupaj 

krenili na pot, ki ni bila zmeraj lahka. Morda bi brez pozitivne energije in vere v uspeh nekje 

na pol poti celo obstali. Vendar sem vesel, da smo vztrajali in smo danes zraven. 

Zato vam, drage občanke in občani, želim, da bo tudi za vas to leto leto čiste in pozitivne 

energije! 

Vaš župan 

3 januar 2012 |

MESTNI SVET 

Zadnja redna seja 

mestnega sveta v letu 2011 

Špela Horvat 

Na zadnji redni seji mestnega sveta 

v letu 2011 je bilo pred svetniki 

štirinajst točk dnevnega reda, med 

njimi tudi prva obravnava proračuna 

za leto 2012. Kot vsako sejo so tudi 

sejo 22. decembra 2011 začeli z 

ugotovitvijo sklepčnosti in določitvijo 

dnevnega reda, ki je bil sprejet z 

dopolnitvijo ob peti točki, in sicer s 

sklepom o prvi prerazporeditvi sredstev 

rebalansa proračuna mestne 

občine za leto 2011. Sledile so potrditve 

zapisnikov sedme redne, četrte 

dopisne in osme redne seje mestne 

občine. Svetniki so se pred nadaljevanjem 

seje z minuto molka spomnili 

preminulega Frančka Zvera, ki je kot 

svetnik Nove Slovenije v mestnem 

svetu deloval v dveh mandatih od 

leta 1994 do leta 2002. 

Predlog odloka o ureditvi cestnega 

prometa v mestni občini so 

mestni svetniki prvič obravnavali 

že na osmi redni seji, tokrat pa 

so sledila nadaljnja usklajevanja 

v drugi obravnavi, pri čemer 

elaborat o ureditvi mirujočega 

prometa 2011/2012 ni bil več 

predmet odloka. Pri oblikovanju 

odloka za drugo obravnavo so 

bili upoštevani pobude in predlogi, 

ki so jih svetniške skupine 

podale pisno in ki jih je sprejel 

in smiselno upošteval Svet za 

preventivo in vzgojo v cestnem 

prometu Mestne občine Murska 

Sobota; tako je bil odlok v drugi 

obravnavi soglasno sprejet. 

V četrti točki dnevnega reda 

so svetniki iskali soglasje o 

preoblikovanju zavoda RIS 

(Raziskovalno-izobraževalno 

središče Dvorec Rakičan) v javni 

zavod, uvodno obrazložitev 

pa je podala njegova direktorica 

Jožica Sekolovnik: »S spremembo 

se nam mudi, saj sta odprta 

dva razpisa, kjer bi radi kandidirali, 

rok za oddajo celotne dokumentacije 

pa je 3. januar.« Poleg 

veljave odloka že naslednji in ne 

osmi dan po objavi v Uradnem 

listu je Iztok Zrinski (LDS) s 

trinajstimi sopodpisniki podal 

amandmaje, ki so se nanašali na 

pristojnosti sveta zavoda, potrebna 

dodatna lingvistična znanja 

direktorja zavoda, imenovanje 

novega sveta in ostalih organov 

zavoda. V amandmajih je zajeto 

tudi, da svet zavoda najkasneje v 

treh mesecih po ustanovitvi pripravi 

in izvede razpis za novega 

direktorja. »Amandmajev ne 

podpiram, saj predstavljajo nadaljevanje 

kadrovskega cunamija,« 

je povedal župan Anton Štihec. 

V predlaganih amandmajih ima 

namreč svet zavoda pristojnost 

sklepanja pogodbe o zaposlitvi 

z direktorjem brez predhodnega 

soglasja župana. Pravna služba 

mestne občine je ob tem podala 

nekaj komentarjev o predlaganih 

amandmajih, predvsem o trajanju 

oz. zaključevanju mandata 

trenutne direktorice. »Župan 

ima še vedno pristojnosti, da 

se na nepravilnosti formalno 

odzove,« pa je v razlagi svojega 

glasu povedal Marko Martinuzzi 

(SDS). Mitja Slavinec (LDS) je 

v razpravi opozoril na smiselnost 

ustanovitve raziskovalne enote 

znotraj izobraževalnega središča. 

Predlog odloka o preoblikovanju 

zavoda RIS v javni zavod je bil s 

predlaganimi amandmaji sprejet 

s 16 glasovi za in 9 proti. 

V peti točki dnevnega reda 

so se mestni svetniki že ozrli v 

prihodnje leto, saj je bila pred 

njimi prva obravnava predloga 

odloka o 19-milijonskem proračunu 

za leto 2012. Ocenjena 

vrednost proračuna je nižja zaradi 

manjšega višanja dohodnine, 

zmanjšanja kapitalskih prihodkov 

iz naslova prodaje zemljišča 

(SOIC) in ostalih prihodkovnih 

sredstev s strani države. Slavko 

Domjan iz Oddelka za proračun 

in finance je tako vse porabnike 

proračunskih sredstev ponovno 

pozval, naj se pri svojih zahtevah 

omejijo. V predlogu proračuna 

dodatne dolgoročne zadolžitve 

niso načrtovane, sta pa v načrtu 

dva enkratna prihodka od prodaje 

delnic v vrednosti 454.063 

evrov, ki jih ima mestna občina 

v Cestnem podjetju Murska 

Sobota, ter prihodek oplemenitenega 

ustanovitvenega kapitala 

v družbi Sobota Center, ki je v 

postopku prenehanja delovanja 

na osnovi sklepa mestnega sveta 

27. oktober 2011 – pri tem gre 

za načrtovan prihodek v višini 

230.000 evrov. »Ob izteku leta 

2011 je stanje neodplačanih 

anuitet, dolgoročnih kreditov 

5.873.882 evrov,« je ocenil 

Domjan. Umestitev projekta 

Fazanerija Energetika v proračun 

je podrobneje predstavil direktor 

občinske uprave Bojan Petrijan: 

»V juliju smo s SVLR-jem podpisali 

pogodbo o financiranju 

investicije projekta. Gre za investicijo 

v višini 3,15 milijona 

evrov, v kateri sredstva v višini 

2,2 milijona evrov predstavljajo 

nepovratna sredstva, razliko v 

višini 951.000 evrov pa je treba 

zagotoviti iz lastnih virov proračuna 

občine. Javno naročilo je 

izvedeno, po pravnomočnosti 

sklepa o izbiri bi lahko podpisali 

pogodbo.« Z navedeno investicijo 

bi izgradili novo vrtino Sobota 

3g, »reinjekcijsko« vrtino Sobota 

4g, sanirali leta 1987 nastalo vrtino 

Sobota 1 ter zamenjali že 

amortiziran toplovod iz vrtine 

Sobota 1 do potoka Ledava. Od 

tega bi lastna sredstva zagotovili 

z dolgoročnim kreditom v višini 

500 tisoč evrov in prodajo prostih 

zemljišč pri tehnološkem 

parku v višini dobrih 400 tisoč 

evrov. 

»Nagibam se k temu, da bi s tem 

denarjem gradili in investirali v 

omrežje ter bili lastnik omrežja. 

Da iščemo zunanji kapital, zasebne 

investitorje za vire energije 

in da je veliko smotrnejše ustvariti 

omrežje in potem zunanje 

vire priklopiti na omrežje,« je o 

projektu Fazanerija Energetika 

povedal Robert Celec (SDS), 

ki mu je župan takoj odgovoril, 

da bo treba omrežje 100-odstotno 

financirati iz proračuna, pri 

tem projektu pa sta na voljo dve 

tretjini nepovratnih sredstev. 

»Pravite, da geotermija nič ne 

prinaša. A dogrevamo 16 tisoč 

| januar 2012 

4

MESTNI SVET 

kvadratnih metrov stanovanjskih 

površin. Vsi ti stanovalci imajo 

koristi. Če ne bomo sanirali obstoječe 

vrtine Sob-1, te koristi v 

prihodnosti morda ne bodo več 

imeli,« je pojasnil Anton Štihec. 

Osnutek odloka o proračunu je 

bil v prvi obravnavi sprejet, glede 

na številne pripombe in predloge 

pristojnih odborov, svetniških 

skupin in posameznih svetnikov 

pa jih v nadaljnjih obravnavah 

čaka še veliko usklajevanj. 

Marko Martinuzzi je svetnikom 

predlagal tudi sklep o tem, da bi 

mestna občina v proračunu za 

leto 2012 zagotovila sredstva za 

pokritje izgube dveh javnih podjetij, 

in sicer bi Javnemu podjetju 

Komunala, d. o. o., pokrila 

izgubo iz poslovanja v letu 2011 

v skupni vrednosti več kot 440 

tisoč evrov ter Javnemu podjetju 

Vodovod izgubo iz poslovanja v 

letu 2011 v vrednosti 432 tisoč 

evrov. Župan sklepa ni dal na 

glasovanje, saj poslovno leto še ni 

zaključeno, hkrati pa z omenjenima 

podjetjema potekajo dogovarjanja 

o realni višini izgube. 

Mestni svetniki so sprejeli tudi 

prerazporeditev sredstev iz rebalansa 

proračuna za leto 2011 in 

predlog odloka o denarni socialni 

pomoči v mestni občini, s 

katerim se določajo upravičenci, 

kriteriji za določitev višine denarne 

socialne pomoči in postopki 

dodeljevanja denarne socialne 

pomoči. Sprejet je bil tudi dopolnjen 

odlok o ustanovitvi javnega 

vzgojno-izobraževalnega 

zavoda Osnovna šola III Murska 

Sobota, v katerega sestavo po 

novem sodi tudi bolnišnični oddelek. 

Osnovna šola III namreč 

že vrsto let izvaja osnovnošolsko 

izobraževanje tudi v bolnišničnem 

oddelku Splošne bolnišnice 

Murska Sobota, za katerega ima 

sistematizirano eno delovno mesto 

učitelja razrednega pouka. 

Mestni svetniki so sprejeli tudi 

sklep, da vrednost točke za izračun 

nadomestila za uporabo 

stavbnega zemljišča na območju 

mestne občine za leto 2012 znaša 

0,00060715 evra/m. Podali 

so tudi soglasje k določitvi cene 

storitve pomoči družini na domu 

in določili subvencioniranje 

cene storitve pomoči družini na 

domu, po sprejetju sklepa o ukinitvi 

statusa javnega dobra pa so 

se sprejeli tudi enajsto točko, in 

sicer obvezno razlago poslovnika 

mestnega sveta v delu, ki določa 

rok podaje mnenja župana na 

akt, ki ga mestnemu svetu predloži 

mestni svetnik. Komisija za 

statutarna vprašanja je ugotovila, 

da mora biti mnenje župana 

podano v pisni obliki najkasneje 

v roku 20 dni od prejema predloga 

akta. Če župan mnenja v 

tem roku ne poda, se šteje, da je 

mnenje brez pridržka in se akt 

lahko uvrsti na dnevni red seje. 

V zaključnem delu večurne seje 

so sledile kadrovske zadeve, v 

sklopu katerih so podali soglasje 

Edit Žižek Sapač k imenovanju 

za direktorico Javnega zavoda 

Zdravstveni dom Murska Sobota. 

Pozitivno mnenje so podali tudi 

mag. Romanu Činču, mag. 

Mateju Forjanu in mag. Sonji 

Žilavec Nemec pri kandidaturi 

za ravnatelja oz. ravnateljico 

Gimnazije Murska Sobota, imenovan 

pa je bil tudi nov upravni 

odbor Otroškega počitniškega 

doma Murska Sobota v Baški v 

sestavi Zoran Kos, Suzana Varga 

in Ivan Tibaut. Članica strateškega 

sveta svetovalnega središča 

Murska Sobota kot predstavnica 

mestne občine je postala Angela 

Novak, v svet Območne izpostave 

Javnega sklada za kulturne 

dejavnosti pa so bili izglasovani 

Roman Balažic, Gabriela Bratina 

in Jožek Horvat Muc. 

Avtoplin od sedaj tudi 

na bencinskih servisih: 

Celje - AC Lopata 

Slovenska Bistrica - Ljubljanska (krožišče) 

Gornja Radgona - Mele 

Murska Sobota - Tišinska 

Že 52 bencinskih servisov 

Petrol z avtoplinom v Sloveniji. 

Oglas Soboske novine 205x142_5.indd 1 

5 januar 2012 | 

12/19/2011 11:44:45 AM

AKTUALNO 

Evropska prestolnica kulture 

Maribor 2012 

Mojca Breščak 

Ta konec tedna je v Mariboru potekal 

uvod v Evropsko prestolnico kulture. 

Petek, 13. januar, je ponudil otvoritev 

projekta Kulturne ambasade s 

prvima gostoma Finsko in Estonijo. 

V soboto je sledila osrednja otvoritvena 

slovesnost na Trgu Leona 

Štuklja. Na osrednjem dogodku so 

spregovorili župan Mestne občine 

Maribor Franc Kangler, generalna 

direktorica Zavoda Maribor 2012 

dr. Suzana Žilić Fišer, programski 

direktor Evropske prestolnice kulture 

Mitja Čander, evropska komisarka 

za izobrazbo, kulturo, večjezičnost, 

mladino in šport Androulla Vassiliou 

ter predsednik Republike Slovenije 

dr. Danilo Türk. V nedeljo zvečer je 

v sklopu otvoritvenega vikenda potekala 

še svečana premiera opere 

Marija Kogoja Črne maske v Veliki 

dvorani Slovenskega narodnega gledališča 

v Mariboru. Otvoritve bodo 

tudi v vseh partnerskih mestih. 

4. februarja 2012 ob 19.00 

v Murski Soboti 

Slovesna otvoritev se bo odvila 

v Gledališču Park. V dvanajstih 

video portretih bodo predstavljeni 

nosilci 21 projektov, ki jih bo 

v letu 2012 moč videti, slišati in 

doživeti na različnih lokacijah 

našega mesta. Svojevrsten pečat 

bo slovesnosti vtisnil nastop 

Simboličnega orkestra. Gre za 

enega najzanimivejših sodobnih 

glasbenih fenomenov v slovenskem 

prostoru, ki se je prvič pojavil 

leta 2003. Ustanovil ga je 

Bojan Cvetrežnik, takratni član 

mednarodno uspešne zasedbe 

Terrafolk. Orkester sestavljajo vrhunski 

klasični izvajalci in skladatelji, 

ki gojijo radovednost do 

raznolikega bogastva človeškega 

glasbenega izraza. Simbolični 

orkester izvaja evropsko glasbo 

brez zgodovinskih, geografskih 

in ideoloških predsodkov. Tako 

se v njihovih skladbah na izviren, 

duhovit in navdihujoč način srečuje 

klasična glasba s tradicionalno, 

preteklost s sedanjostjo, jug 

s severom in vzhod z zahodom. 

Na slovesnosti v Murski Soboti 

bo izveden glasbeni projekt katerega 

umetniška vodja sta Bojan 

Cvetrežnik in Klemen Bračko, 

ob godalih bosta prav za našo 

slovesnost v orkester vključena 

še oboiska Eva Jurgec in in tubist 

Luka Einfalt. Simbolični orkester 

bo na odru Gledališča Park prvič 

izvedel nekaj skladb, ki so bile 

ustvarjene prav za to priložnost. 

V sklepnem delu slovesnosti 

bodo podeljene nagrade Mestne 

občine Murska sobota ustvarjalcem 

na področju kulture. Želja 

je, da bi dogodek v Gledališču 

Park neposredno prenašali lokalni 

televiziji. 

Nosilec otvoritve je Zavod za 

kulturo, turizem in šport Murska 

Sobota. Scenarij in režija slovesnosti: 

Duša Škof. Video portreti: 

Matej Kolmanko in Simon 

Poldauf. 

20. januarja 2012 ob 19.00 

v Slovenj Gradcu 

Slovenj Gradec bo z otvoritvenim 

glasbeno-vizualnim spektaklom 

vstopil v tok kulturnih 

dogodkov, ki mu bodo sledili. 

Slovesnost bodo odprli akterji 

celoletnega dogajanja – v scensko 

postavitev v Koroški galeriji likovnih 

umetnosti ter na glavnem 

prizorišču otvoritve se vključijo 

koroški umetniki. Otvoritveni 

dogodek se bo začel v Kulturnem 

domu Slovenj Gradec s filmskimi 

in lutkovnimi predstavami za 

mlade in izven. 

21. januarja 2012 od 10.00 

v Velenju 

Ob 10. uri bo na prizorišču potekal 

tolkalni projekt zasedbe 

STOP; ob 11. uri promenadni 

koncert Pihalnega orkestra 

Premogovnika Velenje; ob 12. 

uri predstavitev lastne produkcije 

dveh največjih producentov – 

Festivala Velenje in Mladinskega 

centra Velenje. Večerna prireditev 

je zamišljena kot kolaž velenjskih 

dogajanj v okviru EPK oziroma 

predstavitev vrhuncev kulturnih 

utrinkov producentov, ki pripravljajo 

program za leto 2012 (tako 

se bosta na odru srečali Pika 

Nogavička in Kunigunda – osrednja 

lika velenjskega Pikinega festivala 

in festivala mladih kultur 

Kunigunda, predstavili se bodo 

člani Šaleškega študentskega okteta, 

uprizorjen bo delček nastajajoče 

plesne predstave, ki nastaja 

v produkciji Festivala Velenje, 

predstavili bomo del Črne magije 

in bele tehnike, nekatere vsebine 

bodo uprizorjene z multimedijskimi 

predstavitvami). 

Z dogajanji na prostem želijo informirati, 

animirati in v projekt 

vključiti kar najširši krog občank, 

občanov in obiskovalcev mesta, 

ki bodo imeli v dopoldanskem 

delu tudi možnost soustvarjati 

z ustvarjalci potrjenih programov 

(npr. veziljami, ki oktobra 

pripravljajo festival vezenja, z 

likovniki, ki so v projekt EPK 

vključeni s projektom Velika 

forma – človeška podoba). 

Večerna prireditev je zamišljena 

kot 45-minutni dogodek, ki se 

bo zaključil z džezovskim koncertom 

pred velenjskim kulturnim 

domom, kjer bodo lahko 

obiskovalci ob soju bakel še poklepetali 

o dogodkih, ki prihajajo, 

in se skupaj veselili pričetka 

dogajanj ob Evropski prestolnici 

kulture 2012. 

| januar 2012 

6

AKTUALNO 

28. januarja 2012 

v Novem mestu 

V Kulturnem centru Janeza 

Trdine bo ob 17.00 otvoritev 

za otroke in odrasle z glasbeno- 

-plesno pravljico Sneguljčica ter 

koncertom ob 20. uri v Športni 

dvorani Marof za mlade in vse 

ljubitelje skupine Dan D in njihovih 

gostov. 

Ker so pri pripravi prvotne 

Sneguljčice sodelovali ustvarjalci 

različnih umetnostnih zvrsti, 

tudi ponovna uprizoritev združuje 

kulturne ustvarjalce (kulturna 

društva in posameznike) in 

zavode na področju kulture ter 

povezuje njihove interpretacije 

nekdanjega materiala v sodobno 

celoto. 

Glasbeno-plesna pravljica za 

otroke Sneguljčica je reinterpretacija 

uspešne gledališke igre, 

podprte z elementi muzikala, 

ki so jo leta 1953 po predlogi 

znane Grimmove pravljice avtorsko 

obdelali in na novomeški 

gledališki oder postavili domači 

novomeški avtorji in izvajalci, 

združeni v prodornem Kulturnoprosvetnem 

društvu Dušan 

Jereb. Predstava je namenjena 

predvsem otrokom, primerna 

pa je tudi za vse ostale starostne 

skupine. 

Skoraj vsi sodelujoči prihajajo iz 

vrst društvene kulture ali pa so 

se v njej kalili in danes delujejo 

kot profesionalni ustvarjalci – s 

tem se projekt poklanja prvotni 

ljubiteljski zasedbi. Projekt 

ne le obuja kulturno in družbeno 

dediščino Novega mesta 

ter promovira delo kulturnih 

ustvarjalcev nekdanjega in današnjega 

časa, temveč je hkrati 

prvi tovrsten primer sodelovanja 

med kulturnimi društvi, zavodi 

in posamezniki. 

10. februarja 2012 in ponovitev 

11. februarja 2012 na Ptuju 

Otvoritev Evropske prestolnice 

kulture 2012 na Ptuju združujejo 

z otvoritvijo njihovega največjega 

sklopa dogodkov v okviru EPK 

2012, Festivala umetnosti in dediščine. 

Festival pričenjajo z največjim 

umetniškim dogodkom, 

glasbeno-gledališkim spektaklom 

KORANTOVA SVATBA, uprizoritvijo 

zgodbe, vezane na devet 

tradicionalnih pustnih likov in 

etnografsko izročilo tega okolja. 

Gre za prvo glasbeno predstavo 

na temo tradicionalnih mask, 

kjer bodo združili moči priznani 

umetniki s področja glasbe, 

gledališča in plesa, književnosti, 

kostumografije in scenografije. 

Med nastopajočimi bodo 

Boštjan Gombač, Janez Dovč, 

Žiga Golob, Sergej Randjelovič, 

godalni kvartet, solisti: Vesna 

Zornik, Bilby, Tinkara Kovač, 

Primož Vidovič, Ana Delin, 

Kvinton, plesalci društva slovenskih 

baletnikov, in mnogi drugi. 

Dogodek, ki je vezan na tradicijo 

okolja, se v tovrstni obliki v 

Sloveniji še ni zgodil. Predstavlja 

čisti umetniški presežek, tudi 

kot edino verodostojno nadaljevanje 

otvoritvenega dogodka 

v Mariboru. Z zgodbo mladega 

para pred poroko bodo ob bogati 

scenografiji in kostumografiji ter 

avtorski glasbi predstavljeni vsi 

tradicionalni pustni liki iz našega 

okolja. 

Celoten program je objavljen v 

brezplačni publikaciji »EPK na 

dotik« in objavljen na spletni 

strani: www.maribor2012.eu. 

7 januar 2012 |

AKTUALNO 

Županov tradicionalni 

ponovoletni sprejem 

Vida Lukač 

Župan Anton Štihec je tudi letos prvi 

petek v delovnem tednu pripravil 

ponovoletni sprejem, kamor je povabil 

politike, gospodarstvenike, predstavnike 

javnih zavodov, verskih, 

izobraževalnih in kulturnih institucij, 

predstavnike društev in organizacij, 

predstavnike medijskih hiš, občinske 

nagrajence ter ostale posameznike, 

ki so povezani z mestno občino. 

Župan je goste pozdravil z besedami: 

»Vsi zbrani ste pomembni, 

saj vsak s svojim prispevkom 

tvori živ organizem občine.« 

Župan se je gostom zahvalil za 

dobro sodelovanje v minulem 

letu in jim izrekel dobre želje v 

novem na vseh področjih njihovega 

delovanja. Na kratko je 

izpostavil še načrte za leto 2012, 

med katerimi so najpomembnejši 

povezani s pridobivanjem geotermalne 

energije in z energetsko 

obnovo nekaterih občinskih 

zgradb. Zaključil je z največjim 

projektom s področja kulture v 

tem letu, ki je povezan s »čisto 

energijo« – to je bil namreč začetni 

slogan projekta Evropska 

prestolnica kulture 2012, pri katerem 

Murska Sobota sodeluje 

kot partnersko mesto. 

V krajšem programu je pred 

svojim finalnim nastopom v 

oddaji Misija Evrovizija nastopila 

Nika Zorjan, zaplesali pa so 

tudi uspešni plesalci Plesne šole 

Zeko. Srečanje je bilo obarvano z 

dobrodelno noto, saj so na njem 

zbirali prostovoljne prispevke za 

Mihaelo Abazagič in njenega 

bolnega sina Ademirja. 

Dobrodelna akcija 

za družino Abazagič iz Murske Sobote 

Matjaž Kranjec je pred kratkim v Nedeljskem dnevniku tako opisal 

zgodbo Mihaele Abazagič: 

»Stiska ima tisoč oblik in tisoč oči. Za vsakega, ki se v njej znajde, 

pa je njegova, povsem razumljivo, najhujša in najbolj črna, brez 

prave prihodnosti in brez prave rešitve. 

Nekje na pol te poti med iskanjem pomoči in obupom je Mihaela 

Abazagič, samohranilka, ki s svojim petnajstletnim sinom 

Ademirjem živi v majhnem pritličnem stanovanju sredi Murske 

Sobote. In ravno v tem je največja težava. Ademir je namreč avtističen 

otrok s hudo motnjo in okvaro malih možganov. Ob vsem 

tem je zelo hiperaktiven. Zaradi bolezni potrebuje stalno navzočnost 

nekoga, da si ne bi morda celo sam kaj naredil. Vedno je v 

gibanju, majhen prostor ga utesnjuje, zanj je to tako rekoč smrt. 

Moti ga hrup, motijo ga ljudje, ki jih ni vajen. 

Mihaela – opazi se, da je na robu obupa – je zelo navezana na 

svojega sina. Oporo ji nudi otrokova osebna zdravnica, ki skupaj 

z materjo skuša posredovati pri ustanovah, da bi prisluhnili stiski 

družine. Rešitev vidi v naravi, na deželi, kjer bi fant imel svoje 

mirno življenje brez stresa. A kako priti do tega?« 

Po številnih iskanjih pravih rešitev so se pred božičnimi prazniki 

na pobudo župana Antona Štihca sestali predstavniki Centra za 

socialno delo, Ademirjeva otroška zdravnica in urednik Murskega 

vala ter se dogovorili, da s skupnimi močmi izvedejo niz dobrodelnih 

akcij za zbiranje sredstev za nakup hiške na deželi, kjer bosta 

Mihaela in Ademir lahko zaživela lažje in mirnejše življenje. V ta 

namen je konec decembra mestna občina skupaj z Ekonomsko šolo, 

Zavodom za kulturo, turizem in šport ter Art Music Orchestra 

organizirala dobrodelni koncert, prav tako so del sredstev namenili 

mestni svetniki in gosti županovega tradicionalnega ponovoletnega 

sprejema. Skupno je bilo doslej zbranih 1250,50 EUR. Akcija se 

nadaljuje, saj je župan k sodelovanju povabil tudi različna podjetja 

in institucije, da pomagajo po svojih močeh. Akciji se pridružujejo 

še Nedeljski dnevnik in Podjetje za informiranje, ki bosta pozvala 

k zbiranju sredstev. 

S pomočjo Centra za socialno delo Murska Sobota je bil v ta namen 

odprt solidarnostni račun za Ademirja Abazagiča, na katerega 

lahko darujete vsi, ki vam je zgodba segla v srce. Številka računa 

je: 02340 – 1759906594. 

| januar 2012 

8

Predbožični 

dobrodelni koncert 

AKTUALNO 

Vida Lukač 

Polno dvorano Gledališča Park so 

obiskovalci nekaj dni pred božičem 

po skoraj dvournem dogodku 

zapuščali s prijetnim občutkom in 

navdušeni: prvi razlog je bil ta, da so 

doživeli nepozaben glasbeni večer v 

družbi odličnih glasbenic in glasbenikov. 

Drugi pa ta, da so z nakupom 

vstopnice prispevali za plemenit 

namen. Izkupiček dobrodelnega 

koncerta je bil namreč namenjen 

družini Abazagič za nakup hiške na 

deželi daleč od mestnega hrupa, saj 

ta slabo vpliva na zdravstveno stanje 

težko bolnega sina. 

Na dobrodelnem koncertu, ki ga 

je Mestna občina Murska Sobota 

organizirala skupaj z Ekonomsko 

šolo Murska Sobota, Zavodom 

za kulturo, turizem in šport ter 

glasbeno skupino Art Music 

Orchestra, so se najprej predstavili 

dijaki z muzikalom »Pariz ali 

jaz«. Snov za zgodbo je vzeta iz 

vsakdanjega življenja najstnikov 

in skuša odgovoriti na vprašanje, 

čemu dati prednost – ljubezni ali 

želji po izobrazbi, oziroma kako 

to dvoje uskladiti. Besedila pesmi 

je napisal znan pesnik in pisatelj 

Feri Lainšček, uglasbil jih je 

Roman Sarjaš, scenarij je delo 

dijakinje Anje Micevski, režija 

je bila zaupana Rajku Stuparju, 

koreografija Mirici Marič, za sceno 

pa je poskrbel profesor likovne 

umetnosti Zlatko Jakovljevič. 

V muzikalu so nastopili dijaki 

Ekonomske šole Murska Sobota: 

Klavdija Vrečič, Goran Sarjaš, 

Damjana Njivar, Anja Micevski, 

Miran Horvat, Mark Tivadar, 

Nastja Utroša, Samo Kazar, Deja 

Vrečič in Laura Sobočan. 

Sledil je nastop godalnega kvarteta 

Rožmarinke. Sodobne skladbe 

v klasični izvedbi so izpod godal 

Tine, Monike, Maše in Petre 

zvenele čudovito in občinstvo je 

bilo nad njihovim izvajanjem 

navdušeno. 

Glasbena skupina Art Music 

Orchestra je nastopila z avtorsko 

skladbo »Secret Passion« skladatelja 

Romana Sarjaša, ki je prireditev 

spremljal za klavirjem, ob 

skladbi je zaplesala plesalka Mira 

Marič. Člani zasedbe so pred 

kratkim v Gledališču Park posneli 

videospot za skladbo »Kot 

metulj«, ki so jo predstavili tudi 

na dobrodelnem koncertu. 

Kot posebna gostja je nastopila 

obetavna pevka Nika Zorjan, ki 

se je prav takrat pripravljala na 

izbor v oddaji Misija Evrovizija. 

Napovedana Tinkara Kovač je žal 

zaradi bolezni svoj nastop odpovedala. 

Povabilu na sodelovanje 

se je v zadnjem trenutku prijazno 

odzvala odlična pevka in naša 

rojakinja Regina, ki je skupaj s 

snovalcem programa Romanom 

Sarjašem zaključila nepozaben 

glasbeni večer. 

Na prireditvi so bila ob sklepajočem 

se mednarodnem letu 

prostovoljstva podeljena tudi 

županova priznanja na področju 

prostovoljstva vsem tistim, ki so s 

svojim udejstvovanjem in prostovoljnim 

delom v mestni občini 

naredili največ. Več o podelitvi 

pišemo v posebnem prispevku na 

naslednji strani. 

Izkupiček od prodanih vstopnic 

in prostovoljnih prispevkov obiskovalcev 

dobrodelnega koncerta 

je bil 1078 evrov. Namenjen je 

za družino Abazagič iz Murske 

Sobote. 

Ob tem naj izpostavimo podjetja 

Tiskarna Klar, Komunala, Hotel 

Diana, Podjetje za informiranje, 

Marof in Metlika, ki so prispevala 

k organizaciji dogodka, kakor 

tudi Pomgrad, BTC, GMT 

ter Splošno bolnišnico Murska 

Sobota, ki so z nakupom vstopnic 

prispevali v dobrodelni namen 

in uspeh dogodka. 

Dobrodelni akciji so se pridružili 

tudi mestni svetniki, ki so po 

svoji zadnji seji v minulem letu 

zbrali 98,83 EUR. 

9 januar 2012 |

AKTUALNO 

Naj prostovoljci 

v Mestni občini Murska Sobota 

Rofina Bernjak 

Mestna občina prostovoljstvo že 

vrsto let podpira na vseh področjih 

in veseli nas, da temu v občini sledijo 

številni posamezniki, društva in 

organizacije. Zato je bil delček pozornosti 

na dobrodelni prireditvi 21. 

decembra v dvorani Park namenjen 

samo prostovoljcem. 

Minulo leto je bilo proglašeno 

za mednarodno leto prostovoljstva. 

Prostovoljske dejavnosti 

prinašajo bogato učno izkušnjo 

ter omogočajo razvoj družbenih 

veščin in kompetenc. 

Delo, ki ga opravljajo prostovoljci 

vseh starosti, je ključno 

za razvoj demokracije in medgeneracijske 

solidarnosti. Prav 

prostovoljstvo lahko posamezniku 

prinese marsikaj novega, 

od tega, da pomaga tistim, ki 

pomoč potrebujejo, do občutka 

zadovoljstva, pridobivanja novih 

izkušenj, spoznavanja novih 

ljudi in predvsem občutka, da 

ob dajanju tudi prejemamo in 

osebno rastemo. Župan Anton 

Štihec je z javnim pozivom zbral 

predloge za podelitev naziva za 

naj prostovoljca v Mestni občini 

Murska Sobota v naslednjih 

kategorijah: naj prostovoljec/ 

prostovoljka (posameznik), naj 

prostovoljno društvo, naj prostovoljna 

organizacija ter naj 

Tatjana Fras 

Marija Horvat 

| januar 2012 

10

AKTUALNO 

prostovoljni dogodek. 

Županovo priznanje za naj 

prostovoljko je prejela Tatjana 

Fras, prostovoljka v Hiši Sadeži 

družbe. Tatjana Fras v njej sodeluje 

že od vsega začetka, je 

mentorica mladih prostovoljcev, 

ki jih spodbuja in motivira 

k prostovoljstvu, sodeluje pa 

tudi v programskem svetu Hiše. 

Aktivno se vključuje v izvedbo 

posameznih delavnic – njena je 

idejna zasnova za izvedbo počitniških 

delavnic za otroke z 

naslovom »Medeni teden«. Z 

njenim delom je dosežen eden 

pomembnih ciljev: aktivno 

vključevanje osnovnošolskih 

otrok v prostovoljstvo. 

Županovo priznanje za naj 

prostovoljno društvo 2011 je 

prejela komisija za socialno varstvo 

in aktiv prostovoljcev pri 

Društvu upokojencev Murska 

Sobota. 

V močno spremenjenih demografskih 

okoliščinah zadnjih 

dvajsetih let, ko se je življenjska 

doba podaljšala in vse več 

starejših ljudi ostaja samih, ima 

prostovoljstvo še posebej pomembno 

vlogo. Takega stanja 

so se pri Društvu upokojencev 

Murska Sobota zavedali že zelo 

dolgo, zato so zasnovali poseben 

program »Starejši za starejše«. 

Prostovoljke so tako od leta 

2004 do leta 2011 obiskale več 

kot 2300 oseb, starejših od 69 

let, ter izpolnile anketne liste, s 

katerimi so v društvu pridobili 

potrebne podatke o potrebah 

starejših. Opravile so na tisoče 

prostovoljnih ur. Na podlagi 

opravljenih analiz so se tako v 

društvu upokojencev povezovali 

s strokovnimi institucijami 

in drugimi humanitarnimi 

organizacijami. Upoštevajoč te 

rezultate je Slovenska filantropija 

v Murski Soboti odprla prvo 

medgeneracijsko Hišo Sadeži 

družbe, kjer izvajajo številne 

projekte, ki starejše in mlade 

združujejo v medgeneracijski 

povezanosti. 

Priznanje je prevzela predsednica 

komisije Marija Horvat; 

Katica Čontala, Helena Senčur, 

Erika Hertl, Vera Kalamar, 

Irena Morčič, Sidonija Žižek, 

Marija Šiplič in Vera Horvat 

pa so prejele posebno županovo 

zahvalo, saj so s prostovoljnim 

delom mnogim pomagale, 

mnoge razumele in tolažile ter 

dajale veliko sebe ljudem, ki so 

jih potrebovali. 

Županovo priznanje za naj prostovoljno 

organizacijo v Mestni 

občini Murska Sobota je prejela 

Hiša Sadeži družbe Murska 

Sobota, v njenem imenu pa 

Tereza Novak, predsednica 

Slovenske filantropije. 

V Mestni občini Murska Sobota 

je bila v sklopu Slovenske filantropije 

odprta prva t. i. Hiša 

Sadeži družbe, katere namen je 

medgeneracijsko povezovanje 

med starejšimi in mladimi. V 

ustanovi izvajajo različne projekte, 

ki vključujejo starejše in 

mlade, ki s skupnimi aktivnostmi, 

delavnicami, predavanji, 

tečaji in podobnim prenašajo 

izkušnje ter s skupnim delom 

skrbijo za socialno vključenost 

starejše in mlajše generacije. 

Pri izvajanju projektov ima 

prav prostovoljstvo še poseben 

pomen. Tako je kriterij pri izvajanju 

projektov na področju 

socialnega varstva in zdravstva 

tudi število prostovoljcev, ki so 

vključeni v projekt. 

V kategoriji naj prostovoljni 

dogodek je župan izbral prireditev 

»Zaigrajmo in zapojmo 

po domače«, ki je potekala 

18. novembra 2011 v nabito 

polni športni dvorani OŠ III. 

Organizator Geza Farkaš je takratno, 

sicer zelo dobro poznano 

in zmeraj številčno obiskano 

prireditev, organiziral brez vstopnine 

in s tem dal možnost obiska 

vsem, ki si zaradi težkih razmer 

vstopnic ne morejo kupiti. 

Prostovoljni prispevki mnogih 

obiskovalcev so bili namenjeni 

nakupu mamografa za murskosoboško 

bolnišnico. Zbranih je 

bilo 4128,50 EUR. Taka gesta 

je zagotovo vredna posnemanja 

in pohvale. 

Tereza Novak 

Geza Farkaš 

11 januar 2012 |

| januar 2012 

12

Oskrunjen 

spomenik zmage 

AKTUALNO 

Sabina Gutalj 

Med prazniki, natančneje 30. decembra 

2011 v nočnih urah, so neznanci 

na eno najprepoznavnejših 

znamenitosti v našem mestu, spomenik 

zmage, narisali velik grafit. 

Zahodna stran spomenika, tista proti 

parku, je bila popisana z velikim grafitom 

»Weed!« (kar v dobesednem 

prevodu pomeni plevel, v prenesenem 

pa marihuana) s podpisom 

neznanca. Pristojni pri Mestni občini 

Murska Sobota so vložili predlog 

za pregon kaznivega dejanja zoper 

neznano osebo. 

Po obvestilu veleposlaništvu 

Ruske federacije, si je spomenik 

ogledal tudi njihov vojaški ataše 

Mihail Glagazin. Ocenjena škoda 

in čiščenje po zbranih ponudbah 

pri različnih izvajalcih znašata 

okrog 700 evrov, prostovoljno 

pa se je na sedežu mestne občine 

oglasil podjetnik Matej Gomboc, 

ki je minuli teden nastalo škodo 

odpravil brezplačno. Kot pravi, si 

s svojo dejavnostjo prizadeva, da 

so stavbe in spomeniki urejeni, 

zato ga je napis na spomeniku 

zmage zelo zmotil in ga je v duhu 

prostovoljstva s svojimi sodelavci 

odstranil brezplačno. Gotovo 

si podjetje zasluži pohvalo vseh 

meščank in meščanov kakor tudi 

občank in občanov za svoje okolju 

in družbi odgovorno ravnanje. 

Tovrstna dejanja pisanja grafitov 

na zgodovinske spomenike 

državnega pomena vsekakor ne 

mečejo dobre luči na prebivalce 

naše občine. 

Razmišljanje: 

Najprej v roke pamet, šele nato sprej 

Murska Sobota je v prednovoletnem času dobila »darilo,« in sicer 

grafit na Trgu zmage. A Božiček oziroma dedek Mraz sta v tem 

primeru svoje delo opravila zelo slabo. Grafit je namreč podpovprečen, 

brez sporočilne vrednosti, umeščen na neprimerno mesto 

in škoduje kreativnemu delu grafitarske scene v Murski Soboti. 

Grafit je podpovprečen oziroma grd. Ni zaznati (niti poizkusa) 

nobenega umetniškega sloga. Bolj spominja na ponesrečen napis 

na srednješolski torbi. Ob njem bi se križali celo postmodernisti. 

Postmodernizem v primerjavi z modernizmom sicer relativira 

odgovor na vprašanje, kaj je lepo in kaj grdo. No, v tem primeru 

debate ne bi bilo. 

Grafit nima nobene sporočilne vrednosti. Napis »weed« oziroma 

»trava« na tem mestu in na tak način s svojo prostaško kraco 

dela tej rastlini več škode kot koristi. Če se preprosto vprašamo, 

kaj nam želi avtor z grafitom povedati, pametnega odgovora ne 

dobimo. 

Grafit je umeščen na popolnoma neprimerno mesto. Celo v grafitarski 

prestolnici Berlinu, kjer so mesto oziroma vsaj nekateri 

predeli v celoti odeti v grafitarske umetnije, so stavbe, kot so cerkve, 

muzeji, spomeniki in drugi kulturni hrami, nedotaknjene. 

Simbolna moč grafita v osnovi, razen redkih izjem, ne temelji 

na javnem zgražanju, temveč na moči sporočila, pikrosti, pronicljivosti, 

estetski domiselnosti. Grafite si razlagam kot olepšavo 

turobnega videza zidu in mesta. Spomenik zmage tega ne potrebuje, 

sploh pa ne v takšni obliki in v takšnem kontekstu. 

Grafit škoduje celotnemu kreativnemu delu grafitarske scene v 

Murski Soboti in širše. V Prekmurju imamo kar nekaj umetnikov, 

ki so sposobni s spreji pustemu zidu in stavbi dodati novo 

vrednost, mimoidočemu pa po čutilih v glavo poslati impulz 

za razmislek. Zaradi takšnih izpadov trpi celotna scena in vsi 

ustvarjalni posamezniki, ki se z grafitarstvom ukvarjajo premišljeno 

in z občutkom. Javnost bo neupravičeno ene in druge 

strpala v isti koš. 

V mestni občini se v bodoče obetajo površine, namenjene prav 

grafitom. To je dobro, čeprav prihajajo z večletno zamudo. Kljub 

temu se moramo zavedati, da imajo grafiti mesto tudi zunaj 

zakonsko določenih površin. Bit grafitarstva je namreč tudi hoja 

po robu zakona, subverzivnost, ki znotraj sistemskega okvirja (zakonsko 

določenih površin) izgubi svojo moč in potencial. Grafit 

je lahko močno orodje, ki lahko posamezniku in širši družbi da 

določeno mero (samo)refleksije. A ta grafit, s tem sporočilom, na 

tem mestu tega ne dosega. Zato naslednjič najprej v roke pamet, 

šele nato sprej! 

Matej Ficko 

13 januar 2012 |

AKTUALNO 

Saubermacher-Komunala 

Razstava in nov certifikat 

Geza Grabar 

Leto 2011 je bilo jubilejno, saj je minilo 

dvajset let, odkar je na področju 

organiziranega zbiranja in ravnanja 

z odpadki začelo delovati podjetje 

Saubermacher-Komunala. 

V niz prireditev, ki so se zvrstile 

lansko leto, sodi tudi razstava 

»Podjetje Saubermacher- 

Komunala skozi čas«, ki jo je 

jubilant pripravil v avli knjižnice. 

V sliki in besedi sta ujeta 

rast in razvoj podjetja; razstava 

je na ogled do 3. februarja letos. 

Konec lanskega leta se je družba 

Saubermacher-Komunala pridružila 

skupini podjetij, ki so se 

od leta 2006 uspešno vključila 

v postopek pridobitve certifikata 

za družini prijazno podjetje. 

Saubermacher-Komunala je s 

pridobitvijo certifikata postalo 

prvo prekmursko podjetje, ki se 

lahko z njim pohvali. Kot pravijo 

ponosni lastniki novega certifikata, 

ima pridobitev v družbi 

zlasti dolgoročne učinke, ki jih je 

mogoče opaziti na različnih ravneh, 

a v prvi vrsti pri zaposlenih. 

S certifikatom namreč podjetje 

zaposlenim sporoča, da jim ni 

vseeno zanje in za njihovo počutje 

na delu. Posledično se poveča 

zadovoljstvo zaposlenih, z njim pa 

je povezana pripadnost podjetju. 

Najpomembnejše je, da zaposleni 

lahko občutijo, da so soustvarjalci 

uspeha. Lažje usklajevanje poklicnega 

in zasebnega življenja 

prinese delo brez dodatnih skrbi 

in stresa, ki poveča motivacijo in 

produktivnost zaposlenih. 

Pridobitev certifikata in implementacija 

ukrepov imata pozitivne 

ekonomske učinke na samo 

podjetje: poveča se namreč produktivnost, 

saj so zaposleni bolj 

mirni in zbrani na delovnem mestu, 

če so opravili in poskrbeli za 

vse družinske obveznosti. Zaradi 

tega je med njimi manj odsotnosti 

z dela, boljša je organizacija dela, 

zmanjšajo se stroški, povezani s 

fluktuacijo zaposlenih, podjetje 

pa pridobi tudi na ugledu. 

Energetska sanacija in notranja prenova 

Doma starejših Rakičan 

Geza Grabar 

V dveh letih naj bi bil matični objekt 

Doma starejših Rakičan, v katerem 

izvajajo institucionalno varstvo starejših 

zadnjih 32 let, temeljito prenovljen. 

Samo v energetsko sanacijo 

največje in najstarejše stavbe med 

osmimi tovrstnimi zavodi v Pomurju 

naj bi vložili 1.828.191,51 evra. 

Zoran Hoblaj, novi direktor Doma 

starejših, ki je vodenje doma prevzel 

1. decembra lani, je vesel, da so 

od predvidene vrednosti investicije 

kar 90 odstotkov sredstev pridobili 

na razpisu kohezijskega sklada EU 

oziroma Ministrstva za delo, družino 

in socialne zadeve, z 200 tisoč 

evri pa bodo pri investiciji sodelovali 

z lastnim vložkom. 

Kot pravi, se bo temeljita energetska 

sanacija največjega in najstarejšega 

objekta v okviru javnega 

zavoda DSO Rakičan – pod njegovim 

okriljem že pet let deluje tudi 

enota Elizabeta pri Sv. Juriju na 

Goričkem (35 postelj) in od konca 

leta 2010 enota Center za starejše v 

Murski Soboti (66 postelj), izvajala 

etapno, in sicer letos in prihodnje 

leto. Sanirali naj bi streho, obnovili 

fasado s toplotno izolacijo, v 

celoti zamenjali stavbno pohištvo 

(okna in vrata), namestili sončne 

kolektorje za ogrevanje sanitarne 

vode, posodobili kotlovnico, 

ogrevanje in prezračevanje ter zamenjali 

sedanja svetila z varčnimi. 

»Investicija bo pozitivno vplivala 

na porabo energije, predvidevamo, 

da je bomo porabili tretjino manj,« 

ocenjuje končni rezultat investicije. 

Sočasno potekajo priprave na notranjo 

prenovo objekta. V prvi 

fazi naj bi v pritličju z izhodom 

na parkovne površine uredili nov 

oddelek z dvema stanovanjskima 

skupnostma za starostnike z 

demenco. Vrednost te investicije 

je ocenjena na dobrih 370 tisoč 

evrov; predvideno je, da naj bi 

88,64 odstotka zneska prav tako 

zagotovilo ministrstvo, razliko pa 

sami. Notranja prenova doma naj 

bi se nadaljevala po posameznih 

delih stavbe. S tem ambicioznim 

načrtom, vrednim nadaljnjih nekaj 

milijonov evrov, naj bi v celoti 

zaključili do leta 2021, ko bo začel 

veljati nov pravilnik o standardih 

bivanja v domovih za starejše. 

Začetki institucionalnega varstva 

starejših v Rakičanu, ki so se do 

danes izvajali pod različnimi imeni, 

segajo v leto 1951, ko so v prostorih 

lovskega dvorca grofa Batyanija, 

bolj poznanega kot grada, uredili 

prve prostore za bivanje starejših. 

Zmogljivost teh prostorov se je s 

120 postelj povečala na 160. Prve 

stanovalce je matični dom starejših 

v Rakičanu sprejel konec leta 1979; 

sedanjo podobo in zmogljivost 269 

postelj je dom dobil leta 1983. 

| januar 2012 

14

AKTUALNO 

STRATEŠKI SVET POMURSKEGA RAZVOJNEGA INŠTITUTA 

O ENERGETSKI IZRABI REKE MURE NA PODROČJU 

HRASTJE – MOTA TOKRAT V RAZŠIRJENI SESTAVI 

Strateški svet Pomurskega razvojnega inštituta Murska Sobota 

se je sestal prvič v letošnjem letu. Člani so se v nekoliko razširjeni 

sestavi, pridružili so jim tudi nekateri župani občin ob Muri ter 

poslanci, seznanili z aktualnim stanjem projekta trajnostne energetske 

izrabe reke Mure. Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor 

so jim natančneje predstavili postopek pobude za državni prostorski 

načrt (DPN) za HE Hrastje -Mota ter vsebino same pobude, 

ki so jo strokovnjaki izdelali pod njihovim okriljem ter jo skupaj 

s potrebno dokumentacijo predali odgovornemu ministrstvu s 

ciljem, da prične z uradnimi postopki priprave DPN. V skladu s 

predano dokumentacijo in v skladu s predlogom Nacionalnega 

energetskega programa (NEP) Republike Slovenije se elektrarne 

tako umeščajo tja, kjer je njihov vpliv na trajnostni razvoj 

pozitiven, njihov vpliv na naravno okolje pa obvladljiv. Ob tem 

so v DEM izpostavili, da bodo vsaj tako pomembne tudi vse 

usmeritve, ki jih bodo podale lokalne skupnosti in vse omejitve, 

ki izhajajo iz naravnega okolja ter strogih predpisov, ki jih bo 

moral investitor dosledno spoštovali. Vzporedno s tem pa se že 

pripravlja finančni program, ki bo obravnaval ne le obveznosti 

investitorja na vplivnih območjih, temveč tudi vse možne vire 

financiranja. 

Posebej bo zato po njihovem mnenju pomembno še tesnejše 

sodelovanje s tistimi deležniki, ki delujejo v lokalnih skupnostih 

vplivnega območja ter samo lokalno skupnostjo. Izredno ostre 

zahteve naravnega okolja so hkrati tudi eden najpomembnejših 

razlogov, da je od decembra 2005 

podeljene koncesije za energetsko izrabo Mure pa 

do pobude za DPN minilo že toliko časa. Čeprav se 

vsi strinjajo, da Slovenija in Evropa potrebujeta obnovljive 

vire in da so obnovljivi viri viri prihodnosti, 

pa je umeščanje izjemno zahtevno. Prav zato so 

v Dravskih elektrarnah Maribor razvili program, ki 

temelji na trajnostnem razvoju. Izhodišče programa, 

in prvi korak umestitve HE v prostor, je bila tako 

preveritev živega sveta, nato preveritev trajnostnega 

razvoja območja, ter na podlagi pogojev narave, 

prostora in trajnostnega razvoja določitev obsega 

možne energetske izrabe in opredelitev optimalnih 

lokacij HE. Investitor in Pomurje tako danes razpolagata 

z osnovnim vpogledom vpliva investicije HE 

na Muri na razvojne kazalce Pomurja. Hkrati s tem 

sistematično nastaja tudi nabor ukrepov za vzpostavitev želenega 

stanja. 

Direktor Dravskih elektrarn Maribor, mag. Viljem Pozeb je ob 

predstavitvi povedal: »Bolj kot projekt dobiva jasnejšo podobo, 

večji bodo izzivi pred nami. Tudi ovire. Ne le pred investitorjem. 

Potrebno bo namreč dokazati in pokazati, da tako investicijo 

želimo in kar je vsaj tako pomembno, da smo jo sposobni tudi 

izvesti. Seznam energetskih projektov, ki iščejo svoj prostor v nacionalnem 

okolju je namreč dolg in zelo konkurenčen. Potreben bo 

širok lokalni konsenz in sodelovanje, da bomo uspeli pokazati, da 

je prav naš projekt najboljši. Tudi in predvsem za razvoj Pomurja 

in ljudi ob reki Muri!« 

Direktor Pomurskega razvojnega inštituta, dr. Darko Anželj: 

»Predstavitev je bila vsebinsko res bogata. Prepričan sem, da je 

prav, da se s projektom seznanjamo na tak način in v tako široki 

zasedbi. Predstavitev je pokazala, da bo potrebno razmisliti o 

tem, kako sestavo članov strateškega sveta PRI aktualizirati. Cilj 

pri tem bo, da se bo slišal predvsem glas tistih ljudi, na katere bo 

imel projekt Hrastje-Mota največje učinke.« 

Dodatne informacije: 

Pomurski razvojni inštitut, dr. Darko Anželj, direktor 

Slovenska ulica 43, Murska Sobota/telefon: 02/300 57 72 

15 januar 2012 |

AKTUALNO 

Veseli december 

v Černelavcih 

Aleksandra Grah 

V Černelavcih so si nedeljske decembrske 

večere krajšali z obiskom 

prazničnih dogodkov, ki so 

jih organizirali v kulturno-turističnem 

društvu. 

Kulturno-turistično društvo 

Černelavci je v sodelovanju s 

krajevno skupnostjo Černelavci 

letos ponovno organiziralo različne 

prireditve ob t. i. veselem 

decembru. Kakor prejšnja leta so 

se tudi letos krajni Černelavcev 

zbirali v središču vasi, kjer so že 

tradicionalno prižigali sveče na 

adventnem venčku. Ob prižigu 

sveč so prisluhnili različnim 

koncertom vokalne zborovske in 

sakralne glasbe, nato pa preostanek 

večera namenili druženju s 

sovaščani in prijatelji. Na zadnji 

decembrski prireditvi, ko so prižgali 

četrto svečo, sta nastopila 

pevski zbor Zarja iz Puconcev 

in glasbena skupina iz Avstrije. 

Nastopajoči so obiskovalcem s 

petjem in glasbenim izvajanjem 

božičnih pesmi pričarali čarobno 

predpraznično vzdušje. V 

okviru prireditve so organizirali 

tudi božični bazar in pogostitev 

za vse obiskovalce. Sicer pa je 

Černelavčane 30. decembra zabaval 

pihalni orkester iz Murske 

Sobote, na silvestrovo pa so 

organizirali tudi silvestrovanje 

na prostem in v vaškem domu. 

Veseli december je tako minil v 

znamenju številnih prireditev in 

predprazničnega druženja. 

Na Pušči žive jaslice na prostem 

Geza Grabar 

Vsestranska aktivnost krajanov 

romskega naselja Pušča, ki so lani 

počastili stoto obletnico naselja ter 

pripravili vrsto drugih prireditev, se 

je potrdila tik pred koncem leta. 

Pri vaškem domu, ki je neformalno 

središče vsega družabnega 

dogajanja kraja, so namreč skupaj 

z ostalimi župljani murskosoboške 

župnije pripravili in uprizorili 

prve žive jaslice na prostem. 

Scensko zasnovo za posebno duhovno 

doživetje božiča kot enega 

največjih krščanskih praznikov je 

pripravila Anica Pušnik, v veliko 

pomoč pri izvedbi živih jaslic pa 

sta ji bila župnik Goran Kuhar 

in kaplan Goran Merica. V uprizoritvi 

živih jaslic v obliki igre je 

sodelovalo čez 30 igralcev vseh 

starosti, od tega nekaj več kot 14 

pastirčkov in ostalih likov z živimi 

živalmi. Povezovanje živih jaslic na 

prostem je vodil Marjan Horvat iz 

Pušče, velikodušno pa so pri realizaciji 

projekta, ki naj bi postal tradicionalen, 

pomagali tudi številni 

domačini iz romskega naselja. 

Jaslice tudi v Satahovcih 

Geza Grabar 

Predbožični čas je bil v središču 

kraja, pri poldrugo stoletje starem 

deblu znamenitega belega kostanja, 

tudi letos v znamenju božičnih jaslic. 

Za postavitev jaslic so letos 

ponovno poskrbeli vrli člani 

Kulturno-turističnega društva 

Goska, ki so v lično sceno postavili 

svetopisemske like, narejene 

iz okrog 70 cm visokih mavčnih 

odlitkov. Ker so bile figurice 

| januar 2012 

oblečene v obleke iz tekstila, so 

pritegnile še posebej veliko zanimanje 

domačinov in drugih 

obiskovalcev. 

V bližini jaslic so postavili adventni 

venec s štirimi svečkami, tam 

pa je stalo še okrašeno božično 

drevo. Novost letošnjih jaslic je 

bila nočna osvetlitev, ki je lični 

postavitvi dala prav poseben čar. 

16

Skrb za starejše 

v predbožičnem času 

AKTUALNO 

Geza Grabar 

Predstavniki Mestne občine Murska 

Sobota ob koncu leta obiščejo občane 

v treh enotah, kjer na območju 

občine izvajajo institucionalno 

varstvo ali pa so jim namenjene 

posebne namestitvene zmogljivosti. 

Predstavnika občinske uprave, 

direktor Bojan Petrijan in mag. 

Rofina Bernjak, višja svetovalka 

za zdravstveno in socialno varstvo, 

sta tik pred koncem leta obiskala 

občane v Domu starejših Rakičan, 

njegovi enoti v Murski Soboti ter 

v sosednji zgradbi, v oskrbovanih 

stanovanjih. 

Gosta, ki sta občane mestne občine 

v teh zavodih tudi letos obdarila, 

so povsod zelo lepo sprejeli. V 

Rakičanu jesen življenja preživlja 

kar 86 občanov, v murskosoboški 

enoti jih je 48, 23 pa jih živi v 

oskrbovanih stanovanjih. 

V oskrbovanih stanovanjih so 

ob tej priložnosti pripravili prisrčen 

kulturni program, ki mu 

je sledila še skromna pogostitev. 

Vse niti pri pripravi in vodenju 

programa je imela v rokah stanovalka, 

sicer še vedno zelo aktivna 

Otilija Kreft, v programu pa so 

sodelovali tudi drugi stanovalci 

oskrbovanih stanovanj – harmonikar 

Franc Ferenčič, z recitalom 

Ferdo Doma, s petjem in recitacijo 

pesmi pa tudi zunanja pomoč 

Suzana Lebar. 

Z vodilom, da sreča ni v času, 

temveč v nas in izključno v drobnih 

stvareh, sta prijetno skupinico 

nagovorila tudi gosta. Direktor 

Petrijan je obljubil, da bo mestna 

občina v tem letu kljub zaostrenim 

ekonomskim razmeram 

poskrbela za ureditev okolice na 

drugi strani objekta z varovanimi 

stanovanji. Ob tem je izrazil prepričanje, 

da je uspešna samo tista 

občinska uprava, ki ima vez z okoljem, 

na območju katerega deluje. 

Tega si ustvari in ga krepi tudi z 

obiski med starejšimi občani, kjer 

poskušajo s poslušanjem dobiti 

čim več koristnih in dobronamernih 

nasvetov ter povratnih informacij. 

Bernjakova je bila prepričana, 

da moramo vsi ljudje, tudi 

tisti, ki so vključeni v domsko 

varstvo ali pa živijo v skupnosti 

v okviru oskrbovanih stanovanj, 

gledati na življenje s pozitivne 

strani in iz danih razmer izluščiti 

kar največ dobrega. Na prireditvi 

se je gostoma pridružila tudi 

predsednica Društva upokojencev 

Murska Sobota Angela Novak, ki 

se je v imenu društva stanovalcem 

zahvalila za različne oblike 

sodelovanja, v katere je vpetih vse 

več starejših tudi iz tega okolja. 

Izrazila je upanje, da bodo lepe 

misli in dobre želje rodile bogate 

sadove. V pripravo skromne pogostitve 

sta bili vključeni Terezija 

Prelog iz župnijske Karitas, sicer 

v mestni občni članica Odbora 

za starejše, in Marija Kosednar iz 

škofijske Dobrodelnosti. 

Dedek Mraz 

je prišel med nas 

Matejka Pavličič Pukšič 

V sredo, 21. decembra, je v telovadnico 

osnovne šole v Bakovcih 

prišel dobri stari mož dedek Mraz. 

Težko smo ga že pričakovali otroci v 

vrtcu in učenci v šoli, saj s sabo vozi 

snežinke in kup daril. Po čudoviti 

pesmici, ki jo je zapela učiteljica 

Nataša Trobentar Majcen, smo glasno 

priklicali dobrega starega dedka. 

Otroci iz vrtca Krtek so z vzgojiteljem 

in vzgojiteljicami zaigrali 

igrico »Dva snežaka«, ki nas je 

preselila v snežno deželo. 

Učenci od prvega do četrtega razreda 

iz Bakovcev in podružnice 

v Dokležovju so veselo zapeli in 

zaplesali ter dedku Mrazu zagotovili, 

da so bili pridni. Končno 

je napočil težko pričakovani trenutek, 

ko je dobri mož obdaril 

pridne otroke. 

Po obdaritvi in veselem rajanju 

smo se od dedka Mraza poslovili, 

nato je voditeljica programa 

Nuša Grah zbrane povabila na čaj 

in piškote, ki so jih spekli učenci. 

V imenu zaposlenih v vrtcu, 

osnovni šoli ter v krajevnih skupnostih 

Bakovci in Dokležovje 

je vsem zbranim zaželela lepe 

praznike in veliko sreče v letu 

2012. Upamo, da bomo tudi v 

novem letu dobro sodelovali in 

skupaj pričakali dobrega moža iz 

daljnih krajev. 

17 januar 2012 |

AKTUALNO 

Planinski krožek 

na OŠ III Murska Sobota 

Geza Grabar 

Na pobudo vzgojiteljice Brigite Čeh 

je tudi na tej šoli že minulo šolsko 

leto začel delovati planinski krožek. 

Vanj je trenutno vključenih dvanajst 

učencev četrtega razreda in razredov 

prve triade. Zelo pohvalno je, da 

se njihovo število povečuje. 

Z vodenjem 

krožka nadaljuje 

učiteljica Ksenija 

Halas, ki je ob pomoči 

staršev pripravila 

in izvedla 

že nekaj pohodov. 

Nekateri, kot denimo 

odkrivanje 

lepot Pohorja, 

okolice Maribora 

in doline Tamar, 

so bili v lastni 

režiji oziroma ob 

pomoči staršev, 

ki so vključeni v 

murskosoboško planinsko društvo 

Matica; mladi ljubitelji hoje 

pa so se ob izdatnem sodelovanju 

s starši – otroci se namreč na pohode 

vselej podajo v njihovem 

spremstvu, udeležili številnih 

pohodov in športno-rekreacijskih 

dogodkov, nazadnje novembrskega 

Martinovega pohoda 

od Martjancev čez Moravske 

Toplice do Suhega Vrha. 

Načrtov imajo veliko. Tako naj 

bi spomladi hodili tudi na pohodniški 

prireditvi na Hodošu in 

konec avgusta še v Ivanovcih. Ker 

pohod za zvedave šolske otroke 

ni le rekreativna in družabna prireditev, 

pač pa tudi spoznavanje 

narave in okolice okrog sebe, po 

drugi strani pa tudi odlična priložnost 

za utrjevanje vezi med 

otroci in njihovimi starši, bodo 

pripravili še poučne ture. 

| januar 2012 

18

Zlata poroka v Bakovcih 

Terezija in Anton Pintarič 

AKTUALNO 

Geza Grabar 

Konec lanskega leta je minilo pol stoletja, 

odkar sta svojo življenjsko pot 

v cerkvi sv. Nikolaja združila Terezija 

in Anton Pintarič iz Bakovcev. 

Anton se je leta 1934 rodil v 

Melincih, izučil se je za mesarja 

in delal v tovarni mesnih 

izdelkov Pomurka. Je navdušen 

športni ribič in član Ribiške 

družine Murska Sobota. Bil je 

tudi poverjenik pri Društvu 

upokojencev Bakovci, katerega 

član je še danes. V prostem času 

rad balina na balinarskem igrišču 

v Bakovcih, v roke pa rad 

vzame tudi dobro knjigo. 

Žena Terezija, dekliško Granfol, 

je bila rojena leta 1937 v 

Bakovcih. Izučila se je za šiviljo 

in je bila do upokojitve zaposlena 

v tovarni Mura. Njena konjička 

sta poleg šivanja še vzgoja 

rož in delo na vrtu. Kljub letom 

še vedno rada sede za šivalni 

stroj, kajti hčerka Danica ima 

obrt modnega šiviljstva. 

V zakonu se jima je rodila hčerka 

Danica, danes pa jima krajša 

čas vnukinja Maja, ki živi s 

svojo družino v Murski Soboti, 

v veliko veselje pa jima je tudi 

pravnukinja Maša. 

Drugič sta se slavljenca poročila 

v domači župnijski cerkvi 

v Bakovcih, kjer je obred zlate 

poroke opravil domači župnik 

Franc Zorc. Praznovanje zlate 

poroke je potekalo v družinskem 

krogu. 

24. razstava 

pasemskih malih živali 

Geza Grabar 

Društvo gojiteljev pasemskih malih 

živali Murska Sobota je v prostorih 

prve osnovne šole sredi novembra 

pripravilo tradicionalno društveno 

razstavo. 

V dveh dneh si je bogato razstavo 

več kot 500 živali v šestih različnih 

skupinah – kunci, golobi, perutnina, 

fazani, morski prašički 

in južnoameriške činčile, ogledalo 

nekaj tisoč ljudi, v spremstvu 

staršev in starih staršev so prevladovali 

mladi. 

Po zagotovilih Milana Marina, 

od marca letos novega predsednika 

društva, se je 29 rednih 

članov, devet naraščajnikov ter 

petnajst podpornih članov na 

zahtevno predstavitev z ocenjevanjem 

živali temeljito pripravilo, 

saj ta ne nazadnje vsako leto 

pomeni najbolj popolno letno 

izložbo najlepših živali, ki jih 

premorejo člani. Društvo, ki s 

priložnostnimi razstavami živali 

med letom odlično sodeluje z 

vrtci v Murski Soboti, Moravskih 

Toplicah, Rogašovcih, Lendavi 

in na Tišini, je tudi na letošnji 

poseben prostor namenilo t. i. 

otroškemu kotičku. Na temo 

živali so ga (so)oblikovali malčki 

iz skorajda vseh enot Vrtcev 

Murska Sobota. 

S svojimi živalmi so letos avgusta 

sodelovali tudi na kmečkem dnevu 

v Gornjih Slavečih, na državni 

razstavi v Celju, v teh dneh pa 

jih čaka še super pokal za kunce 

na Jesenicah, kjer ekipno branijo 

velik prehodni pokal. 

19 januar 2012 |

AKTUALNO 

Krvodajalstvo – 

ljudje plemenitih dejanj 

Prostovoljno in brezplačno krvodajalstvo 

v organizaciji Rdečega križa 

Slovenije ima dolgoletno tradicijo 

in je del družbene zavesti. Pri darovanju 

krvi sta temeljnega pomena 

medčloveški odnos in solidarnost 

med ljudmi. Krvodajalec daruje kri 

neznancu, z darovanjem rešuje življenja 

in za to ne zahteva plačila. 

Prostovoljno in anonimno se odziva 

na klic po pomoči in ne pričakuje 

hvaležnosti, vendar smo mu hvaležni 

organizatorji, predvsem pa prejemniki 

krvi. 

Marija Gerič iz Murske Sobote je 

septembra letos dopolnila 60 let 

in ravno na dan svojega rojstnega 

dne je 60-ič darovala kri. Marija 

je želela postati krvodajalka že leta 

1970, vendar je bila njena telesna 

teža takrat prenizka. Vsak krvodajalec 

mora namreč ob darovanju 

krvi tehtati najmanj 50 kg. Od 

leta 1989 naprej je Marija bila 

redna krvodajalka, saj je kri redno 

darovala vsake štiri mesece, 

in to vse do danes. Takrat je bila 

še zaposlena na Ljubljanski banki, 

kjer so jih z avtobusom vozili na 

redne krvodajalske akcije v bolnišnico 

v Rakičan, v službi pa so 

dobili tudi dva prosta dneva. Tudi 

po upokojitvi leta 2004 je ostala 

zvesta krvodajalka in kri redno 

daruje, če ji to le dovoljuje zdravje. 

H krvodajalstvu je pritegnila 

tudi svojega sina. V zasebnem 

življenju je Marija upokojena po 

35 letih delovne dobe. Trenutno 

ima šest vnukov, v prostem času 

pa zelo rada poskrbi za svoje bližnje, 

ki so potrebni njene pomoči 

in nege. Marija je tudi prostovoljka 

pri organizaciji Rdečega 

križa Murska Sobota in vodi 

krajevno organizacijo Partizan v 

Murski Soboti. Je članica ekipe 

Rdečega križa za prvo pomoč in 

ima opravljen tečaj za nego bolnika 

na domu. Aktivna je tudi pri 

Medobčinskem društvu invalidov, 

pri Društvu upokojencev Murska 

Sobota ter pri Prekmurskem osteološkem 

društvu. Ob njenem 60. 

rojstnem dnevu ji čestitamo in se 

jih zahvaljujemo za 60-krat darovano 

kri ter ji želimo, da bi še 

mnogo let ostala zdrava in srečna 

v krogu vseh, ki jo tudi zaradi njenih 

dobrih del imamo radi in jo 

spoštujemo. 

RKS, 

Območno združenje 

Murska Sobota 

GLEDALIŠČE PARK 

MURSKA SOBOTA 

sreda, 18. 1. 2012 

ob 19.00 

| januar 2012 

20

Nova dvojna številka 

muzejskega zbornika 

KULTURA 


V prostorih Pomurskega muzeja so 

v četrtek, 8. decembra, predstavili 

novo dvojno številko zbornika, ki ga 

Pomurski muzej izdaja že od leta 

1990. 

Dvojno številko zbornika 

Pomurskega muzeja sta predstavila 

direktorica Metka Fujs 

in urednik Franc Kuzmič, ki sta 

predstavila tudi nekatere projekte, 

ki jih bodo v muzeju izpeljali 

naslednje leto. V Pomurskem 

muzeju si močno prizadevajo 

za izvedbo različnih projektov, 

ki služijo ohranjanju kulturne 

dediščine. Eden takšnih je gotovo 

muzejski zbornik, v katerem 

z razpravami, članki in bibliografijami 

vsako leto sodeluje več 

avtorjev, ki za svoje prispevke ne 

zahtevajo avtorskih honorarjev. 

V novem zborniku, ki je izšel v 

500 izvodih, so zbrali razmišljanja 

kar 17 avtorjev, nekaj pa jih 

bodo namenili tudi za evropsko 

izmenjavo v druge države. Med 

številnimi avtorji so Metka Fujs, 

Branko Kerman, Janez Balažic, 

Borut Brumen, Darja Kerec, 

Anja Benko, Zinka Zorko, Irma 

Brodnjak, Katica Mladenovič, 

Mark Krenn, Jelka Pšajt in drugi, 

urednik zbornika pa je Franc 

Kuzmič. Vsebinsko je zbornik 

razdeljen v štiri sklope: na razprave 

in članke, gradivo, poročila 

in ocene ter bibliografijo Bele 

Severja. Zbornik obsega številna 

pestra raziskovalna področja, in 

sicer zgodovino Prekmurja, jezikoslovje, 

etnologijo, muzeologijo, 

gasilstvo, fotografijo ipd. 

Sicer je Pomurski muzej v minulem 

letu pripravil več projektov, 

med katerimi najbolj izstopata 

razstavi v okviru projekta 

Evropske prestolnice kulture, in 

sicer »Čist moraš s tega sveta« 

in »Tü mo«, v naslednjem letu 

pa nameravajo pripraviti še dve. 

Prav tako je že v pripravi naslednji 

zbornik, ki je vsako leto 

kakovostnejši in ki, po besedah 

Metke Fujs, »postavlja prekmursko 

zgodovino v stičišče, kajti 

prekmurska zgodovina že dolgo 

ni več siva lisa v slovenskem prostoru«. 

K temu gotovo prispevajo 

vsi projekti, ki jih vsako leto izvedejo 

v Pomurskem muzeju. Niti 

letos jih ne bo manjkalo. 

6. tradicionalni koncert 

ob svetovnem dnevu zborovskega petja 


Mešani pevski zbor Štefan Kovač, 

ki deluje pod vodstvom Alenke 

Brulc-Šiplič, je letos že šestič 

zapored organiziral koncert ob 

svetovnem dnevu zborovskega 

petja, ki ga praznujemo od leta 

1990. Pevci so z ubranim petjem 

nastopili v murskosoboški stolni 

cerkvi sv. Nikolaja. Poslušalcem 

so se predstavili z različnimi 

zborovskimi skladbami, med 

drugim so zapeli »Večerni ave«, 

»Ave Maria«, »Abendlied«, »Pod 

jasnim soncem rdeča roža«. Na 

šestem koncertu ob svetovnem 

dnevu zborovskega petja so poleg 

pevcev Mešanega pevskega zbora 

Štefan Kovač nastopili še gostje 

iz Velenja – Mešani pevski zbor 

Gorenje, ki so decembrski večer 

popestrili z ubranim petjem. 

21 januar 2012 |

KULTURA 

V Robinu na ogled 

Mesaričeve skice in osnutki 


V murskosoboški Galeriji Robin so 

decembra odprli zadnjo razstavo, 

na kateri je svoja dela razstavil akademski 

slikar Franc Mesarič. 

Okrog deset del za razstavo, gre 

predvsem za osnutke in skice 

manjšega formata, je zbral in 

uredil kar avtor sam. Razstavljena 

dela so nastajala v daljšem časovnem 

razponu v akrilni tehniki na 

platnu in klasični obliki dvodimenzionalne 

površine, pokrite z 

barvo. Po besedah Franca Obala 

je Mesaričev likovni izraz koncipiran 

na ekspresionističnih elementih 

s poudarjenim racionalnim in 

konstruktivnim pristopom, v katerem 

ohranja spontanost in inteligentnost 

ter ju zna izraziti. Obal 

to zaznava skozi Mesaričeve premišljene 

prehode med klasičnimi 

zvrstmi likovne umetnosti, tako 

iz risbe v slikarstvo, ki vključujejo 

v sebi objekte, ti pa sestavljajo 

skulpture ter oblikujejo nove duhovne 

in čutne prostore. Motivi 

in teme zadnje decembrske razstave 

so predvsem narava, predmeti 

in figure. Mesarič pri svojem delu 

uporablja tudi fotografijo. In kot 

je povedal na odprtju razstave, ga 

za slikanje motivirata predvsem 

čudež in občudovanje življenja. 

»Prej emocionalna kot racionalna 

doživetja – občudujem realnost, 

ki je globlja in realnejša od realnosti,« 

še doda Mesarič. 

| januar 2012 

22

V prvi državni ligi 

košarkarice ŽKK Pomurje veliko obetajo 

ŠPORT 

Geza Grabar 

Leto 2011 je bilo za žensko košarko 

v Pomurju zgodovinsko, saj se 

je po osmih letih v Mursko Soboto 

in Pomurje vrnila najelitnejša ženska 

članska košarka. Uspeh je plod 

načrtnega in požrtvovalnega dela 

košarkarskih zanesenjakov, ki so 

verjeli v uspeh, in številnih podpornikov, 

saj so s ponovnim obujanjem 

ženske košarke začeli pri najmlajši 

selekciji, z mlajšimi pionirkami. Lani, 

ko je prekaljena košarkarska vrsta 

iz Murske Sobote pod imenom ŽKK 

Rašica začela tekmovanje v najelitnejši 

prvi slovenski košarkarski ligi, 

je na povsem enako pot stopila ekipa 

mlajših pionirk, starih do deset let. 

Dolgoletno ime kluba – Košarkarski 

klub Pomurje Skiny – pa se je takrat 

spremenilo v Ženski košarkarski 

klub Pomurje. 

Članska vrsta, ki jo vodi trener 

Primož Slavič, njegov pomočnik 

pa je Davorin Pok, se je v prvoligaški 

druščini v sezoni 2011/2012 

solidno znašla, saj je po desetih 

odigranih krogih zabeležila tri 

zmage in se trenutno nahaja na 

sedmem mestu. 

V klubu pravijo, da je vsaka zmaga 

neprecenljive vrednosti, saj za njihove 

vrste igrajo izključno domače 

košarkarice. Kot najmlajša ekipa v 

ligi si v prvi sezoni ne postavljajo 

visokih ciljev, saj želijo po svojih 

najboljših močeh zastopati barve 

kluba in pri tem pridobivati prepotrebne 

izkušnje za naslednje sezone. 

V klub so se vrnile Marina 

Grmič, Anita Horvat, Martina 

Orban, Tadeja Tanacek, Maja 

Smodiš in kapetanka Simona 

Kuzma. Slednja je s povprečjem 

18,8 točke na tekmo tudi najboljša 

strelka v 1. SKL. 

Člansko ekipo, ki ji poznavalci 

košarke zaradi njihove mladosti, 

zavzetega dela in zlasti poletne igre 

napovedujejo lepo prihodnost, sestavljajo 

tudi mlade perspektivne 

igralke kadetskega in mladinskega 

pogona, na katere so v klubu, ki ga 

kot predsednik zadnja štiri leta in 

pol uspešno vodi Darko Kerčmar, 

še posebej ponosni. Tembolj, ker 

nekatere igralke igrajo kar za 

tri selekcije. Med temi so Tina 

Štihec, Urška Juteršnik, Patricija 

Vogrinčič, Viktorija Slivnjek, Pia 

Horvat in Natalija 

Rebrica. Za mladinsko 

in člansko 

ekipo pa igrajo 

Alja Samec, Tina 

Kerčmar, Maja 

Hajdinjak, Laura 

Jug in Eva Dora. 

Da v klubu nekatere 

mlade članice 

izstopajo, pove podatek, 

da imajo v 

svojih vrstah kar tri 

državne reprezentantke: 

Alja Samec 

se je doslej udeležila 

po dveh evropskih prvenstev za 

kadetinje in za mladinke, enako v 

tej kategoriji tudi svetovnega prvenstva. 

Tina Kerčmar je zaigrala 

za državno reprezentanco na dveh 

evropskih prvenstvih za kadetinje, 

Urška Juteršnik je kot državna kadetska 

reprezentantka zaigrala na 

evropskem kadetskem prvenstvu. 

Da bi si v klubu pridobili čim 

širši nabor igralk, na vseh treh 

murskosoboških devetletkah ter 

pri OŠ Tišina in Lendava delujejo 

košarkarske šole. 

Predsednik Kerčmar, ki je ob 

materialni podpori MO Murska 

Sobota ter sponzorjev BTC Cityja, 

Skupine Panvita, Zavarovalnice 

Triglav, Telekoma Slovenije in 

drugih omenil tudi željo po pridobitvi 

generalnega pokrovitelja 

kluba, je poudaril dobro sodelovanje 

z moškim košarkarskim 

klubom Radenska Creativ. Zanj 

je posebej vesel, da so se vrnili v II. 

SKL, saj njihov uspeh pomeni več 

gledalcev tudi na ženskih tekmah 

in obratno, zaključuje Kerčmar. 

23 januar 2012 |

ŠPORT 

Plesni klub Zeko 

iz Hrvaške s štirimi medaljami 

Geza Grabar 

Konec lanskega decembra so plesalci 

Plesnega kluba Zeko iz Veščice 

sodelovali na evropskem prvenstvu v 

street dance showu, sočasno s tem 

tekmovanjem pa je potekal tudi svetovni 

pokal v breakdanceu, electric 

boogieju in hip hopu. 

33 plesalcev tega 

tekmovalno zelo 

uspešnega plesnega 

kluba se je domov 

vrnilo s štirimi 

odličji, tudi 

z zlatim. Naslov 

stare celice je v 

street showu osvojila 

velika skupina 

člani 2, imenovana 

»Boks«, velika 

skupina pionirjev 

pod imenom 

»Poštarji« pa je 

bila v isti plesni 

točki četrta. 

V tekmovanju za svetovni pokal 

je bila skupina članov v plesu breakdance 

prva, enako prvi je bil v 

breakdanceu med posamezniki 

pri članih Aleš Ivanuša, v plesu 

electric boogie pa sta bila med 

članskimi pari Denis Vrbanec in 

Dejan Zečević druga. Med posameznimi 

člani je bil v enakem 

plesu Dejan Zečević peti. 

»Za nami je še zadnja velika 

tekma dolge in naporne sezone. 

Vesel sem, da se je odlično končala, 

čeprav smo imeli v nekaterih 

kategorijah malce smole, a tudi 

smola je del športa. Sedaj sledi 

analiza, nato pa znova delo, saj se 

je sezona 2012 že začela,« je bila 

sklepna ocena Dejana Zečevića. 

| januar 2012 

24

Zekovi plesalci na dobrodelni produkciji 

zbrali 1300 evrov 

ŠPORT 

Smiljan Kuhar 

Tretja zimska dobrodelna produkcija 

Plesne šole Zeko se je izkazala za 

uspešno. S prodajo srečk so razdelili 

170 nagrad, ob tem pa v dobrodelne 

namene zbrali 1300 evrov. 

Dvorana prve osnovne šole je 

8. decembra gostila tretjo dobrodelno 

zimsko produkcijo 

Plesne šole Zeko. Tokrat se je 

v nabito polni dvorani predstavilo 

kar 317 plesalcev, kar je 

največ doslej, ki so z različnimi 

točkami poželi navdušenje občinstva 

in predstavili koreografije, 

s katerimi nastopajo tudi na 

največjih evropskih in svetovnih 

tekmovanjih. 

Kot kaže, je ta dan bil dan rekordov, 

saj je padel še en. V 

dobrodelnem srečelovu so namreč 

zbrali kar 1300 evrov. 

Denar je romal v roke družini 

iz Beltincev, ki je v nedavnem 

požaru ostala brez premoženja. 

Modra skupina 

skorajda zagotovljena 

Smiljan Kuhar 

Odbojkarji Panvite Galexa so si z dobrimi 

igrami v zadnjih prvenstvenih 

srečanjih dodobra izboljšali položaj 

na lestvici. Trenutno si s Triglavom 

delijo četrto mesto. 

Panvita Galex nadaljuje z letošnjim 

državnim prvenstvom, 

v katerem trenutno skupaj z 

Astecom Triglavom zaseda četrto 

mesto. Uvrstitev bi po 14. krogu 

lahko bila še nekoliko višja, saj so 

se v neposrednem dvoboju za tretje 

mesto pomerili s Salonitom, 

goste imeli že skorajda na kolenih, 

a nato nerazumljivo popustili 

in ponujeno izpustili iz rok. 

Gostje iz Kanala so namreč po 

zaostanku z 0 : 2 dobili naslednje 

tri nize in se veselili zmage. 

Pred srečanjem s Salonitom so 

varovanci Dejana Fujsa nanizali 

kar nekaj dobrih rezultatov. Pred 

novim letom so vknjižili tri prvenstvene 

zmage. Najprej so na 

domačem terenu porazili Astec 

Triglav, nato pa sta sledili še dve 

zmagi na gostovanjih. Najprej je 

padel Maribor, kasneje pa še drugi 

Calcit. Po končanem prvem 

delu prvenstva, se pravi pred zadnjim 

prvenstvenim obračunom, 

je Dejan Fujs ocenil dosedanji 

potek. 

»Za nami je prvi del sezone, 

ki je prinesel precej težav, toda 

pomembno je, da smo še vedno 

med živimi in v igri za najvišja 

mesta. Lansko leto smo glede na 

težave, ki so nas spremljale, končali 

na solidnem četrtem mestu, 

ki smo si ga prigarali s trdim delom 

in požrtvovalnostjo na vsakem 

treningu in tekmi. Mislim, 

da lahko v nadaljevanju sezone to 

uvrstitev še izboljšamo,« je optimističen 

trener murskosoboških 

odbojkarjev. 

Trenerja Fujsa lahko veseli tudi 

dejstvo, da ima v članski ekipi 

dva mlada reprezentanta. Z dobrim 

delom in uspešnimi igrami 

sta namreč nase opozorila Blaž 

Ajlec in Urban Drvarič, ki so ju 

poklicali v mladinsko in kadetsko 

reprezentanco. »Vesel sem, 

da imamo v mlajših selekcijah 

po dolgem času spet dva reprezentanta. 

To je dokaz, da se klub 

razvija v pravo smer in da dobro 

delamo z mladimi. Tako na Blaža 

kot na Urbana v prihodnosti resno 

računamo, seveda pa bosta 

morala oba vložiti še ogromno 

truda, da bo njuna igra konstantno 

dobra. Na tak način bosta 

lahko postala dobra prvoligaška 

igralca,« zaključuje Fujs. 

25 januar 2012 |

ŠPORT 

Priznanji za Maria Čepa 

in Andreja Perhavca 

Geza Grabar 

Gostitelj letos že 24. mednarodnega 

dvodnevnega posveta športnih pedagogov 

Slovenije je bilo Društvo 

športnih pedagogov Pomurja. To je 

bil že peti tovrstni posvet v Murski 

Soboti. Po letni skupščini Zveze društev 

športnih pedagogov Slovenije 

kot krovne organizacije je zveza ob 

formalnem odprtju posveta podelila 

tudi priznanja za dolgoletno strokovno, 

pedagoško in organizacijsko delo 

na področju športa otrok in mladine. 

Med osmimi nagrajenci sta bila 

tudi Mario Čep, športni pedagog 

na OŠ III v Murski Soboti, 

in njegov kolega Andrej Perhavec 

z OŠ I. 

Kot je bilo zapisano v obrazložitvi, 

je Čep kot športni pedagog 

s strokovnim nazivom svetovalec, 

ki prav v tem šolskem letu 

zaokrožuje 30 let svojega pedagoškega 

dela, poklicno pot začel 

na Goričkem; ko je po vojaščini 

prišel na OŠ III, se je z velikim 

zanosom lotil reorganizacije dela 

v šolskem športnem društvu, 

tako da se je šola že v nekaj letih 

prebila v sam vrh uspešnosti in 

sprejela zlato plaketo centra ŠŠD 

Slovenije. S postavitvijo nove 

večnamenske športne dvorane, 

kjer je tudi strokovno sodeloval, 

so bili postavljeni novi temelji za 

še kakovostnejšo športno vzgojo, 

kot mentor pa je sodeloval s številnimi 

študenti Pedagoške akademije 

Maribor in s pripravniki 

obeh fakultet. S šolskimi ekipami 

je posegel po številnih odmevnih 

uspehih, največje pa kot košarkarski 

entuziast zabeležil prav v 

tem športu. Starejše deklice so leta 

1996 pod njegovim vodstvom 

postale državne prvakinje, dečki 

so bili leta 2007 osnovnošolski 

podprvaki. Kot trener v Ženskem 

košarkarskem klubu Pomurje je 

vzgojil veliko kakovostnih igralk, 

ki so v različnih selekcijah oblekle 

tudi majice z državnim grbom. 

Aktivno, kot organizator in moderator, 

je vpet v akcijo »Veter v 

laseh«, v zadnjih letih veliko pozornosti 

posveča športni vzgoji 

na razredni stopnji. Njegov velik 

cilj ostaja dokončanje atletskega 

stadiona pri OŠ III. 

Andrej Perhavec, ki je v šolstvu 

zaposlen že 32. leto, ob svojem 

rednem pedagoškem delu veliko 

energije usmerja v plavalno pismenost 

mladih ter rekreativno 

in tekmovalno plavanje. Kot velik 

ljubitelj plavalnega športa je 

bil predsednik plavalnega kluba 

v Murski Soboti, skorajda vso 

svojo aktivno pedagoško pot pa 

vodi akcijo »Naučimo se plavati«. 

Je mentor šolskih ekip v atletiki, 

plavanju, nogometu in odbojki, 

športov, v katerih je z različnimi 

starostnimi skupinami osvojil odmevne 

uvrstitve na regijskih, področnih 

in državnih prvenstvih. 

Ob atletiki, za katero imajo z 

atletskim stadionom v neposredni 

soseščini dobre pogoje za vadbo, 

uspehe niza tudi v plavanju. Na 

ekipnih šolskih prvenstvih v plavanju 

so se na državnem finalu 

uvrstili na tretje mesto, na posamičnih 

finalih državnega prvenstva 

v tem športu pa so njegovi 

učenci osvojili po dve prvi in dve 

tretji mesti. Morda sta največ 

vredna uspeha v nogometu, saj 

je z ekipo dečkov (leta 1986) 

in deklet (2010) osvojil naslov 

državnih prvakov. Z najboljšim 

letnim programom v športu za 

osnovne šole, ki ga razpiše mestna 

občina, se tudi po njegovi zaslugi, 

kakor ostalih športnih pedagogov 

in vodstva šole, OŠ I praviloma 

uvršča na prvo mesto. S tem programom 

se je v minulem šolskem 

letu njegova šola na državni ravni 

med 50 prijavljenimi šolami uvrstila 

na zelo visoko šesto mesto. 

| januar 2012 

26

27 januar 2012 |

ŠPORT 

Gomboc in Mazouzijeva 

med najboljšimi judoisti 

Smiljan Kuhar 

Judo zveza Slovenije je v Laškem 

pripravila slavnostno prireditev s 

podelitvijo priznanj najboljšim slovenskim 

judoistom in ekipam za rezultate 

v minulem tekmovalnem letu. 

Pomurski judo v zadnjih letih 

ponovno dobiva na veljavi, kar 

se je letos odrazilo tudi na državni 

ravni. V Laškem so namreč 

podelili priznanja najboljšim 

judoistkam in judoistom, med 

katerimi so se znašli tudi trije 

pomurski predstavniki. 

V kategoriji kadetov je priznanje 

za najboljšega prejel Adrian 

Gomboc, judoist iz Rakičana, ki 

sicer nastopa za najboljši slovenski 

judo klub »Z dežele Sankaku« 

iz Celja. Gomboc, ki je član slovenske 

kadetske reprezentance v 

judu, je lansko leto osvojil drugo 

mesto na olimpijadi mladih, 

zmagal je na vseh tekmah slovenskega 

pokala, prav tako pa je 

osvojil tretji mesti na svetovnem 

A-turnirju v Zagrebu in italijanskem 

Lignanu. 

Poleg njega je priznanje za najboljšo 

prejela tudi bakovska 

judoistka Hanna Mazouzi, ki 

nastopa za Judo klub Beltinci. 

Mazouzijeva, ki je slavila v kategoriji 

mlajših deklic, je poleg 

državnega prvenstva zmagala na 

vseh tekmah slovenskega pokala, 

osvojila pa je tudi srebro na 

evropskem C-turnirju v avstrijskem 

Frohnleitnu ter bron na 

evropskih turnirjih v Budimpešti 

in Lyonu. Priznanje Judo zveze 

Slovenije je romalo tudi v roke 

Aleksandra Ferenčaka iz Judo 

kluba Murska Sobota. 

Mura s pomočjo Italijanov 

do stabilizacije kluba? 

Smiljan Kuhar 

V Mursko Soboto naj bi se preselili 

italijanski vlagatelji, ki bodo klubu 

pomagali iz rdečih številk. Prav tako 

pa naj bi se črno-beli pred nadaljevanjem 

prvenstva okrepili vsaj s 

tremi novimi igralci. 

Na Fazaneriji je kljub zimskemu 

premoru zelo pestro. Za 

to ne skrbijo nogometaši, ampak 

ljudje iz vodstva kluba, ki 

si prizadevajo dobiti vlagatelje, 

ki bi Muri pomagali poravnati 

nastale dolgove. Kot vse kaže, 

so svojega rešitelja našli v Italiji, 

od koder prihajajo potencialni 

vlagatelji. Ti so si na decembrski 

seji upravnega odbora zagotovili 

večino v upravnem odboru, saj 

bodo imeli štiri člane, medtem 

ko bodo v njem od »domačih« 

ljudi ostali predsednik Miroslav 

Topič, Matej Puhan in Zlatko 

Škraban, ki bo predstavljal vez 

med klubom in občino. Več o 

italijanskih vlagateljih in podrobnostih 

sodelovanja bodo v 

klubu podali na posebni tiskovni 

konferenci, ki bi morala potekati 

takoj po novem letu, a je do zaključka 

redakcije Soboških novin 

še ni bilo. 

Do sprememb pa naj ne bi prišlo 

le v vodstvu kluba, ampak tudi 

v igralskem kadru. Muro naj bi 

tako pred nadaljevanjem prvenstva 

okrepili vsaj trije igralci. Prvi 

je Jure Travner, obrambni igralec, 

ki si je kruh nazadnje služil 

v Bolgariji, pred tem pa je igral 

tudi v angleškem Watfordu in 

škotskem St.Mirrnu. Poleg njega 

naj bi muraše okrepila še grški 

nogometaš sredine igrišča in 

temnopolti francoski napadalec. 

Kar se tiče odhodov v zimskem 

prestopnem roku je v Murski 

Soboti dokaj mirno, ekipo je 

zapustil le mariborski napadalec 

Armend Sprečo. Vodilni možje 

v klubu zagotavljajo, da bo prvi 

strelec Nusmir Fajić ostal v klubu, 

nekoliko bolj pa je negotova 

prihodnost hrvaškega napadalca 

Mateja Eterovića, ki ima ponudbe 

iz Kazahstana, Romunije in 

Madžarsko. V koliko bo kateri 

izmed klubov ustregel zahtevam 

črno-belim, se bo strelec šestih 

letošnjih prvenstvenih zadetkov 

preselil drugam. Mura bo sice 

priprave na nadaljevanje sezone 

pričela v ponedeljek, 16. decembra, 

ko se bodo vsi igralci ponovno 

zbrali na Fazaneriji. 

| januar 2012 

28

GZ Mestne občine Murska Sobota 

skrbi za pomladek 

GASILCI 

Geza Grabar 

Po uspešno izvedenem 50-urnem 

osnovnem teoretičnem tečaju za 

gasilca, ki je potekal minulo zimo, 

je skozi vso lansko leto v društvih, 

odkoder prihajajo tečajniki, potekalo 

še praktično usposabljanje z gasilsko 

opremo. 

V mesecu varstva pred požari 

so s tečajem zaključili in okrog 

30 mladim tečajnikom iz večine 

prostovoljnih gasilskih društev, 

ki so uspešno prestali tudi to 

usposabljanje, podelili potrdila. 

Že osnovni tečaj, ki je bil izveden 

v Černelavcih, se je odvijal pod 

strokovnim vodstvom poveljnika 

gasilske zveze MO Murska 

Sobota Franca Olaja, slednji pa je 

bdel tudi nad praktičnim usposabljanjem 

po društvih. Vsi tečajniki 

so pridobili dodatna znanja 

s področja organizacije gasilstva, 

gasilske operative in opreme ter 

njene uporabe ob nesrečah. Tako 

gasilska zveza v mestni občini 

nenehno skrbi za podmladek v 

svojih vrstah. Žal ni bilo nobenega 

tečajnika iz mesta Murska 

Sobota, kar je zelo zaskrbljujoče. 

29 januar 2012 |

NAGRADNA KRIŽANKA 

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: 

TOMO, PEPE, EGIPTOLOG, ORA, ALAMO, PRAZNIČNI, SEJEM NA, VO, TAM, 

ASTAT, TRI, ŠN, ALT, GOMILA PRI KOGU, SRNA, SLEPA PEGA, SEKEL, IW, 

MIŠEK, ČUD, TRENIRKA, VILA, EK, BRIKA, PEČ, DD, UDINE, CAZIN, OR, 

MILILITER, AROMA, AKTIV, STRAN, SREM, NARCIS, UKLETOST, TE, THOR, 

OKRAK, OLIVIER, ANSA, SREČA, PETORKA. 

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina 

MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota 

Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan 

Naslovnica: Murska Sobota, partnersko mesto EPK 2012, Matjaž Wenzel 

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ 

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ 

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. 

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. 

Naklada: 7000 izvodov 

SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, 

brezplačno. 

Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si 

Telefon: 02 525 16 19 

| januar 2012 

30 

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 

31. januarja 2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, 

Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko 

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, 

je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. 

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: 

Ema Kumin, 

Krog, Plečnikova 8, 9000 Murska Sobota 

Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Silvestrovanje na prostem v Murski Soboti 

Foto: Tadej Kirinčič 

MEDGENERACIJSKE DELAVNICE 

HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC JANUAR 

Ponedeljek, 16. 1. 2012 

ob 16.00 uri 

ob 17.30 uri 

Sreda, 18. 1. 2012 

ob 8.30 uri 

Četrtek, 19. 1. 2012 

ob 10.00 uri 

ob 16.00 uri 

Petek, 20. 1. 2012 

od 14. 00 do 15.30 ure 

ob 16.00 uri 


ob 16.00 uri 

ob 17.30 uri 

Sreda, 25. 1. 2012 

ob 8.30 uri 

Četrtek, 26. 1. 2012 

ob 16.00 uri 

Petek, 27. 1. 2012 

od 14. 00 do 15.30 ure 

ob 16.45 uri 

ob 16.00 uri 


ob 16.00 uri 

ob 17.30 uri 

ZAČETNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA V HIŠI SADEŽI DRUŽBE: obvezna 

predhodna prijava, saj je možno sprejeti 4 udeležence (T.Šeruga). 

JOGA SMEHA: udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje 

in sedenje (K. Zver) 

KROŽEK ROČNIH DEL (A. Mikolič, E. Šantavec) 

DELAVNICA TRADICIONALNIH PREKMURSKIH OBRTI – ŠIBJE: 

pletenje košar (K.Gomboc) 

USTVARJALNA DELAVNICA: izdelovanje rož iz nogavic (Ž.Hoblaj) 

Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami 

(Društvo za nenasilno komunikacijo ) 

PREDAVANJE: ZDRAVILNE GOBE (M. Kelhar) 





KROŽEK ROČNIH DEL ( A. Mikolič, E. Šantavec) 

POTOPISNO PREDAVANJE: 

EDINSTVENI ST. PETERSBURG (B. Bavčar) 

Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami 

(Društvo za nenasilno komunikacijo) 

MEDGENERACIJSKI TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA ( D. Kolmanič) 

ŠIVILJSKA DELAVNICA: na željo udeležencev bomo ponovili delavnico 

šivanja predpasnikov (M. Gomboc) 





Program 15. januar 2012 - 15. februar 2012 

torek, 17. 1. 2012 ob 19.00 

Gledališče Park Murska Sobota 

gledališka predstava Aleksander Nikolajevič Ostrovski: NEVIHTA - Mestno gledališče 

ljubljansko 

za abonma Drama/komedija 

petek, 20.1.2012 ob 18.00 


koncert za vso družino BiLBi & band: HVALA ZA VIJOLICE 

Vstopnice: v predprodaji: 12 € odrasli, 4 € otroci, na dan koncerta: 15 € odrasli, 6 € otroci 

Obiskovalci koncerta BiLBi vstopnic za koncert DŽEZZVA ne potrebujete 

petek, 20.1.2012 ob 19.30 predprostor Gledališča Park Murska Sobota 

Koncert DŽEZZVA 

Vstopnice: v predprodaji: 7 €, na dan koncerta: 10 € 

ponedeljek, 23.1.2012 ob 19.00 


Muzikal: MANJKA MI, MANJKA – Dreamart in SITI Teater BTC 

Abonma Komedija in izven. Vstopnice: 18 €, upokojenci, študenti, dijaki: 16 € 

sobota, 4. 2. 2012 ob 19.00 


OTVORITVENA SLOVESNOST EPK 2012 in PODELITEV NAGRAD OB KULTURNEM 

PRAZNIKU 

(rezervacija vstopnic) 

ponedeljek, 13. 2. 2012 ob 17.00 in 20.00 Gledališče Park Murska Sobota 

Alfred Hitchock, P. Barlow, J.Buchan: 39 STOPNIC 

Špas teater Mengeš; za abonma Drama/komedija, Komedija in izven 

Vstopnice: 18 €, upokojenci, študenti, dijaki: 16 € 

sreda, 15. 12. 2012 ob 8.30 in 11.00 

Aleš Šteger: KURENT – Mestno gledališče Ptuj in Lutkovno gledališče Maribor 

Vstopnice za dogodke lahko kupite: 

- na blagajni Gledališča Park za dogodke v obeh dvoranah: 

vsak delavnik od 14. do 17. ure ter uro pred večernimi dogodki v Gledališču Park. 

- na blagajni Grajske dvorane samo za dogodke v Grajski dvorani: 

uro pred dogodkom v Grajski dvorani. 

Vsak delavnik od 14. do 17. ure lahko po telefonu 521 43 81 dobite informacije o dogajanju v 

obeh dvoranah - Gledališču Park in Grajski dvorani.

PRIREDITVE IN KONCERTI 

torek, 17. 1. 2012 ob 19.00 

petek, 20.1.2012 ob 18.00 

petek, 20.1.2012 ob 19.30 

sobota, 21.1.2012 ob 21.00 

ponedeljek, 23.1.2012 ob 19.00 

sobota, 28.1.2012 ob 11.00 

sobota, 4. 2. 2012 ob 19.00 

ponedeljek, 13. 2. 2012 

ob 17.00 in 20.00 

sreda, 15. 12. 2012 

ob 8.30 in 11.00 

RAZSTAVE 

gledališka predstava 

Aleksander Nikolajevič Ostrovski: NEVIHTA 

Mestno gledališče ljubljansko 

koncert za vso družino 

BiLBi & band: HVALA ZA VIJOLICE 

Koncert 

DŽEZZVA 

večer stand up komedije 

LUCIJA ČIROVIČ 

Muzikal: 

MANJKA MI, MANJKA 

Dreamart in SITI Teater BTC 

Lutkovna predstava za otroke 

MAČEK MURI 

OTVORITVENA SLOVESNOST EPK 2012 in 

PODELITEV NAGRAD OB KULTURNEM PRAZNIKU 

Alfred Hitchock, P. Barlow, J.Buchan 

39 STOPNIC 

Špas teater Mengeš 

Aleš Šteger 

KURENT 

Mestno gledališče Ptuj in Lutkovno gledališče Maribor 



predprostor Gledališča Park 

Murska Sobota 

Partymax Murska Sobota 


Partymax Murska Sobota 

Zelena kinodvorana 




četrtek, 19. 1. 2012 ob 18.00 ČERVEK, MEDEN, MESARIČ, RAJNAR Galerija Murska Sobota 

petek, 20. 1. 2012 

PRETEKLO IN POZABLJENO 

Pomurski muzej Murska Sobota 

Mednarodna fotografska razstava, fotografa Branka Lenarta 

razstava bo na ogled 

TŰ MO 


do 31.5.2012 

Slovanska poselitev Prekmurja 

razstava bo na ogled 

od 8.2. - 29.2.2012 

MOBILNA RAZSTAVA ROKODELSKE AKADEMIJE 


ŠPORT 

nedelja 22.1.2012 ob 8.30 

nedelja 22.1.2012 ob 9.00 

ODBOJKA 

4 odprto vaško prvenstvo za mešane 5 članske ekipe 

ŠAH 

20 mednarodni tradicionalni turnir 

SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA, ZABAVA 

petek, 20.1.2012 

sreda, 25.1. 2012 

Seminar hitrega branja 

POWER READING 

Osnovna šola Bakovci 

Osnovna šola Bakovci 

Ljudska univerza Murska Sobota 

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net

ZAVRTIMO SKUPAJ!

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?