ZAVRTIMO SKUPAJ!

MESTNI SVET
Zadnja redna seja
mestnega sveta v letu 2011
Špela Horvat
Na zadnji redni seji mestnega sveta
v letu 2011 je bilo pred svetniki
štirinajst točk dnevnega reda, med
njimi tudi prva obravnava proračuna
za leto 2012. Kot vsako sejo so tudi
sejo 22. decembra 2011 začeli z
ugotovitvijo sklepčnosti in določitvijo
dnevnega reda, ki je bil sprejet z
dopolnitvijo ob peti točki, in sicer s
sklepom o prvi prerazporeditvi sredstev
rebalansa proračuna mestne
občine za leto 2011. Sledile so potrditve
zapisnikov sedme redne, četrte
dopisne in osme redne seje mestne
občine. Svetniki so se pred nadaljevanjem
seje z minuto molka spomnili
preminulega Frančka Zvera, ki je kot
svetnik Nove Slovenije v mestnem
svetu deloval v dveh mandatih od
leta 1994 do leta 2002.
Predlog odloka o ureditvi cestnega
prometa v mestni občini so
mestni svetniki prvič obravnavali
že na osmi redni seji, tokrat pa
so sledila nadaljnja usklajevanja
v drugi obravnavi, pri čemer
elaborat o ureditvi mirujočega
prometa 2011/2012 ni bil več
predmet odloka. Pri oblikovanju
odloka za drugo obravnavo so
bili upoštevani pobude in predlogi,
ki so jih svetniške skupine
podale pisno in ki jih je sprejel
in smiselno upošteval Svet za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu Mestne občine Murska
Sobota; tako je bil odlok v drugi
obravnavi soglasno sprejet.
V četrti točki dnevnega reda
so svetniki iskali soglasje o
preoblikovanju zavoda RIS
(Raziskovalno-izobraževalno
središče Dvorec Rakičan) v javni
zavod, uvodno obrazložitev
pa je podala njegova direktorica
Jožica Sekolovnik: »S spremembo
se nam mudi, saj sta odprta
dva razpisa, kjer bi radi kandidirali,
rok za oddajo celotne dokumentacije
pa je 3. januar.« Poleg
veljave odloka že naslednji in ne
osmi dan po objavi v Uradnem
listu je Iztok Zrinski (LDS) s
trinajstimi sopodpisniki podal
amandmaje, ki so se nanašali na
pristojnosti sveta zavoda, potrebna
dodatna lingvistična znanja
direktorja zavoda, imenovanje
novega sveta in ostalih organov
zavoda. V amandmajih je zajeto
tudi, da svet zavoda najkasneje v
treh mesecih po ustanovitvi pripravi
in izvede razpis za novega
direktorja. »Amandmajev ne
podpiram, saj predstavljajo nadaljevanje
kadrovskega cunamija,«
je povedal župan Anton Štihec.
V predlaganih amandmajih ima
namreč svet zavoda pristojnost
sklepanja pogodbe o zaposlitvi
z direktorjem brez predhodnega
soglasja župana. Pravna služba
mestne občine je ob tem podala
nekaj komentarjev o predlaganih
amandmajih, predvsem o trajanju
oz. zaključevanju mandata
trenutne direktorice. »Župan
ima še vedno pristojnosti, da
se na nepravilnosti formalno
odzove,« pa je v razlagi svojega
glasu povedal Marko Martinuzzi
(SDS). Mitja Slavinec (LDS) je
v razpravi opozoril na smiselnost
ustanovitve raziskovalne enote
znotraj izobraževalnega središča.
Predlog odloka o preoblikovanju
zavoda RIS v javni zavod je bil s
predlaganimi amandmaji sprejet
s 16 glasovi za in 9 proti.
V peti točki dnevnega reda
so se mestni svetniki že ozrli v
prihodnje leto, saj je bila pred
njimi prva obravnava predloga
odloka o 19-milijonskem proračunu
za leto 2012. Ocenjena
vrednost proračuna je nižja zaradi
manjšega višanja dohodnine,
zmanjšanja kapitalskih prihodkov
iz naslova prodaje zemljišča
(SOIC) in ostalih prihodkovnih
sredstev s strani države. Slavko
Domjan iz Oddelka za proračun
in finance je tako vse porabnike
proračunskih sredstev ponovno
pozval, naj se pri svojih zahtevah
omejijo. V predlogu proračuna
dodatne dolgoročne zadolžitve
niso načrtovane, sta pa v načrtu
dva enkratna prihodka od prodaje
delnic v vrednosti 454.063
evrov, ki jih ima mestna občina
v Cestnem podjetju Murska
Sobota, ter prihodek oplemenitenega
ustanovitvenega kapitala
v družbi Sobota Center, ki je v
postopku prenehanja delovanja
na osnovi sklepa mestnega sveta
27. oktober 2011 – pri tem gre
za načrtovan prihodek v višini
230.000 evrov. »Ob izteku leta
2011 je stanje neodplačanih
anuitet, dolgoročnih kreditov
5.873.882 evrov,« je ocenil
Domjan. Umestitev projekta
Fazanerija Energetika v proračun
je podrobneje predstavil direktor
občinske uprave Bojan Petrijan:
»V juliju smo s SVLR-jem podpisali
pogodbo o financiranju
investicije projekta. Gre za investicijo
v višini 3,15 milijona
evrov, v kateri sredstva v višini
2,2 milijona evrov predstavljajo
nepovratna sredstva, razliko v
višini 951.000 evrov pa je treba
zagotoviti iz lastnih virov proračuna
občine. Javno naročilo je
izvedeno, po pravnomočnosti
sklepa o izbiri bi lahko podpisali
pogodbo.« Z navedeno investicijo
bi izgradili novo vrtino Sobota
3g, »reinjekcijsko« vrtino Sobota
4g, sanirali leta 1987 nastalo vrtino
Sobota 1 ter zamenjali že
amortiziran toplovod iz vrtine
Sobota 1 do potoka Ledava. Od
tega bi lastna sredstva zagotovili
z dolgoročnim kreditom v višini
500 tisoč evrov in prodajo prostih
zemljišč pri tehnološkem
parku v višini dobrih 400 tisoč
evrov.
»Nagibam se k temu, da bi s tem
denarjem gradili in investirali v
omrežje ter bili lastnik omrežja.
Da iščemo zunanji kapital, zasebne
investitorje za vire energije
in da je veliko smotrnejše ustvariti
omrežje in potem zunanje
vire priklopiti na omrežje,« je o
projektu Fazanerija Energetika
povedal Robert Celec (SDS),
ki mu je župan takoj odgovoril,
da bo treba omrežje 100-odstotno
financirati iz proračuna, pri
tem projektu pa sta na voljo dve
tretjini nepovratnih sredstev.
»Pravite, da geotermija nič ne
prinaša. A dogrevamo 16 tisoč
| januar 2012
4