ZAVRTIMO SKUPAJ!

Oskrunjen
spomenik zmage
AKTUALNO
Sabina Gutalj
Med prazniki, natančneje 30. decembra
2011 v nočnih urah, so neznanci
na eno najprepoznavnejših
znamenitosti v našem mestu, spomenik
zmage, narisali velik grafit.
Zahodna stran spomenika, tista proti
parku, je bila popisana z velikim grafitom
»Weed!« (kar v dobesednem
prevodu pomeni plevel, v prenesenem
pa marihuana) s podpisom
neznanca. Pristojni pri Mestni občini
Murska Sobota so vložili predlog
za pregon kaznivega dejanja zoper
neznano osebo.
Po obvestilu veleposlaništvu
Ruske federacije, si je spomenik
ogledal tudi njihov vojaški ataše
Mihail Glagazin. Ocenjena škoda
in čiščenje po zbranih ponudbah
pri različnih izvajalcih znašata
okrog 700 evrov, prostovoljno
pa se je na sedežu mestne občine
oglasil podjetnik Matej Gomboc,
ki je minuli teden nastalo škodo
odpravil brezplačno. Kot pravi, si
s svojo dejavnostjo prizadeva, da
so stavbe in spomeniki urejeni,
zato ga je napis na spomeniku
zmage zelo zmotil in ga je v duhu
prostovoljstva s svojimi sodelavci
odstranil brezplačno. Gotovo
si podjetje zasluži pohvalo vseh
meščank in meščanov kakor tudi
občank in občanov za svoje okolju
in družbi odgovorno ravnanje.
Tovrstna dejanja pisanja grafitov
na zgodovinske spomenike
državnega pomena vsekakor ne
mečejo dobre luči na prebivalce
naše občine.
Razmišljanje:
Najprej v roke pamet, šele nato sprej
Murska Sobota je v prednovoletnem času dobila »darilo,« in sicer
grafit na Trgu zmage. A Božiček oziroma dedek Mraz sta v tem
primeru svoje delo opravila zelo slabo. Grafit je namreč podpovprečen,
brez sporočilne vrednosti, umeščen na neprimerno mesto
in škoduje kreativnemu delu grafitarske scene v Murski Soboti.
Grafit je podpovprečen oziroma grd. Ni zaznati (niti poizkusa)
nobenega umetniškega sloga. Bolj spominja na ponesrečen napis
na srednješolski torbi. Ob njem bi se križali celo postmodernisti.
Postmodernizem v primerjavi z modernizmom sicer relativira
odgovor na vprašanje, kaj je lepo in kaj grdo. No, v tem primeru
debate ne bi bilo.
Grafit nima nobene sporočilne vrednosti. Napis »weed« oziroma
»trava« na tem mestu in na tak način s svojo prostaško kraco
dela tej rastlini več škode kot koristi. Če se preprosto vprašamo,
kaj nam želi avtor z grafitom povedati, pametnega odgovora ne
dobimo.
Grafit je umeščen na popolnoma neprimerno mesto. Celo v grafitarski
prestolnici Berlinu, kjer so mesto oziroma vsaj nekateri
predeli v celoti odeti v grafitarske umetnije, so stavbe, kot so cerkve,
muzeji, spomeniki in drugi kulturni hrami, nedotaknjene.
Simbolna moč grafita v osnovi, razen redkih izjem, ne temelji
na javnem zgražanju, temveč na moči sporočila, pikrosti, pronicljivosti,
estetski domiselnosti. Grafite si razlagam kot olepšavo
turobnega videza zidu in mesta. Spomenik zmage tega ne potrebuje,
sploh pa ne v takšni obliki in v takšnem kontekstu.
Grafit škoduje celotnemu kreativnemu delu grafitarske scene v
Murski Soboti in širše. V Prekmurju imamo kar nekaj umetnikov,
ki so sposobni s spreji pustemu zidu in stavbi dodati novo
vrednost, mimoidočemu pa po čutilih v glavo poslati impulz
za razmislek. Zaradi takšnih izpadov trpi celotna scena in vsi
ustvarjalni posamezniki, ki se z grafitarstvom ukvarjajo premišljeno
in z občutkom. Javnost bo neupravičeno ene in druge
strpala v isti koš.
V mestni občini se v bodoče obetajo površine, namenjene prav
grafitom. To je dobro, čeprav prihajajo z večletno zamudo. Kljub
temu se moramo zavedati, da imajo grafiti mesto tudi zunaj
zakonsko določenih površin. Bit grafitarstva je namreč tudi hoja
po robu zakona, subverzivnost, ki znotraj sistemskega okvirja (zakonsko
določenih površin) izgubi svojo moč in potencial. Grafit
je lahko močno orodje, ki lahko posamezniku in širši družbi da
določeno mero (samo)refleksije. A ta grafit, s tem sporočilom, na
tem mestu tega ne dosega. Zato naslednjič najprej v roke pamet,
šele nato sprej!
Matej Ficko
13 januar 2012 |