| januar 2012 12
Oskrunjen spomenik zmage AKTUALNO Sabina Gutalj Med prazniki, natančneje 30. decembra 2011 v nočnih urah, so neznanci na eno najprepoznavnejših znamenitosti v našem mestu, spomenik zmage, narisali velik grafit. Zahodna stran spomenika, tista proti parku, je bila popisana z velikim grafitom »Weed!« (kar v dobesednem prevodu pomeni plevel, v prenesenem pa marihuana) s podpisom neznanca. Pristojni pri Mestni občini Murska Sobota so vložili predlog za pregon kaznivega dejanja zoper neznano osebo. Po obvestilu veleposlaništvu Ruske federacije, si je spomenik ogledal tudi njihov vojaški ataše Mihail Glagazin. Ocenjena škoda in čiščenje po zbranih ponudbah pri različnih izvajalcih znašata okrog 700 evrov, prostovoljno pa se je na sedežu mestne občine oglasil podjetnik Matej Gomboc, ki je minuli teden nastalo škodo odpravil brezplačno. Kot pravi, si s svojo dejavnostjo prizadeva, da so stavbe in spomeniki urejeni, zato ga je napis na spomeniku zmage zelo zmotil in ga je v duhu prostovoljstva s svojimi sodelavci odstranil brezplačno. Gotovo si podjetje zasluži pohvalo vseh meščank in meščanov kakor tudi občank in občanov za svoje okolju in družbi odgovorno ravnanje. Tovrstna dejanja pisanja grafitov na zgodovinske spomenike državnega pomena vsekakor ne mečejo dobre luči na prebivalce naše občine. Razmišljanje: Najprej v roke pamet, šele nato sprej Murska Sobota je v prednovoletnem času dobila »darilo,« in sicer grafit na Trgu zmage. A Božiček oziroma dedek Mraz sta v tem primeru svoje delo opravila zelo slabo. Grafit je namreč podpovprečen, brez sporočilne vrednosti, umeščen na neprimerno mesto in škoduje kreativnemu delu grafitarske scene v Murski Soboti. Grafit je podpovprečen oziroma grd. Ni zaznati (niti poizkusa) nobenega umetniškega sloga. Bolj spominja na ponesrečen napis na srednješolski torbi. Ob njem bi se križali celo postmodernisti. Postmodernizem v primerjavi z modernizmom sicer relativira odgovor na vprašanje, kaj je lepo in kaj grdo. No, v tem primeru debate ne bi bilo. Grafit nima nobene sporočilne vrednosti. Napis »weed« oziroma »trava« na tem mestu in na tak način s svojo prostaško kraco dela tej rastlini več škode kot koristi. Če se preprosto vprašamo, kaj nam želi avtor z grafitom povedati, pametnega odgovora ne dobimo. Grafit je umeščen na popolnoma neprimerno mesto. Celo v grafitarski prestolnici Berlinu, kjer so mesto oziroma vsaj nekateri predeli v celoti odeti v grafitarske umetnije, so stavbe, kot so cerkve, muzeji, spomeniki in drugi kulturni hrami, nedotaknjene. Simbolna moč grafita v osnovi, razen redkih izjem, ne temelji na javnem zgražanju, temveč na moči sporočila, pikrosti, pronicljivosti, estetski domiselnosti. Grafite si razlagam kot olepšavo turobnega videza zidu in mesta. Spomenik zmage tega ne potrebuje, sploh pa ne v takšni obliki in v takšnem kontekstu. Grafit škoduje celotnemu kreativnemu delu grafitarske scene v Murski Soboti in širše. V Prekmurju imamo kar nekaj umetnikov, ki so sposobni s spreji pustemu zidu in stavbi dodati novo vrednost, mimoidočemu pa po čutilih v glavo poslati impulz za razmislek. Zaradi takšnih izpadov trpi celotna scena in vsi ustvarjalni posamezniki, ki se z grafitarstvom ukvarjajo premišljeno in z občutkom. Javnost bo neupravičeno ene in druge strpala v isti koš. V mestni občini se v bodoče obetajo površine, namenjene prav grafitom. To je dobro, čeprav prihajajo z večletno zamudo. Kljub temu se moramo zavedati, da imajo grafiti mesto tudi zunaj zakonsko določenih površin. Bit grafitarstva je namreč tudi hoja po robu zakona, subverzivnost, ki znotraj sistemskega okvirja (zakonsko določenih površin) izgubi svojo moč in potencial. Grafit je lahko močno orodje, ki lahko posamezniku in širši družbi da določeno mero (samo)refleksije. A ta grafit, s tem sporočilom, na tem mestu tega ne dosega. Zato naslednjič najprej v roke pamet, šele nato sprej! Matej Ficko 13 januar 2012 |