You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Sweigard, New York). Atletski strokovnjak<br />
Jože Šturm prav tako poudarja lahkotnost,<br />
posebej pa še sproščenost v gibanju rok. Stopala<br />
naj bodo ves čas vzporedna, na tla postavimo<br />
najprej peto, nato se prožno odrivamo<br />
preko prstov. Težišče telesa se med<br />
hojo le neznatno zvišuje, približno do 14 milimetrov<br />
(Schmidt).<br />
Kaj pa je pri tehniki hoje napačno? Napačno<br />
je, če so stopala obrnjena na ven ali na<br />
notri, če ne premikamo nog naravnost naprej,<br />
če kakor koli opletamo, če se preveč<br />
pozibavamo, in sploh, če delamo odvečne gibe.<br />
Korak naj ne bo niti prekratek niti predolg.<br />
Za navajanje na pravilno športno hojo pa je<br />
vsekakor bolje, če hodimo kolikor toliko z<br />
zanosom in delamo za spoznanje daljši korak.<br />
Delo zamašne noge in odrivne pride tako<br />
bolje do izraza. Tudi z vidika telesne vzgoje<br />
je daljši korak učinkovitejši. Pri tem pa je<br />
treba paziti, da so stopala zares vzporedna<br />
in da je gibanje nog točno v smeri naprej.<br />
Pomemben je tudi tempo hoje. Najprej seje<br />
treba ogreti, pospešiti krvni obtok in sprožiti<br />
procese termoregulacije. Sele nato se človek<br />
zares dobro počuti in hodi z lahkoto, z užitkom.<br />
Ce gre za dolgo pot, na primer za izlet<br />
na visoko goro, tedaj velja pravilo, da je<br />
»počasen tempo najboljši« (Joža Cop). Ce pa<br />
gre za vsakdanjo hojo po opravkih, je bolje<br />
malo pospešiti tempo, da bo v fiziološkem<br />
pogledu bolj zaleglo. Navado imam, da hodim<br />
v službo hitro in z dolgimi koraki, ker<br />
je tako bolje za mišice, za sklepe, za krvni<br />
obtok in za dihanje.<br />
Konec koncev pa o hoji ni nujno potrebno<br />
veliko premišljevati, ni nujno potrebno vse<br />
vedeti — glavno je veliko hoditi, in če le mogoče<br />
po prožnem svetu. Ce smo se navadili<br />
na pravilno (vzporedno) postavljanje stopal<br />
in na primerno dolg korak, nam bo s časom<br />
obilna vadba sama obrusila tehniko hoje. Vsi<br />
gorniki so se navadili ekonomične hoje s<br />
prakso. Dejansko se tudi v moderni teoriji<br />
telesne vzgoje zavzemamo za tako imenovano<br />
naravno hojo.<br />
Ce so gibi odmerjeni, noga v kolenu v hipu,<br />
ko je težišče nad stopalom iztegnjena, drza<br />
telesa vzravnana, če ni nobenega pretiravanja,<br />
imamo dejansko vtis lepega gibanja.<br />
Estetika uči. da so elementi lepote v neoporečnosti<br />
izvedbe, v igrivi lahkotnosti, poletu<br />
in ritmu. Naj zmogljivejši tekači slovijo kot<br />
ljudje, ki imajo elegantno hojo. O olimpijski<br />
zmagovalki v hitrem teku Wilmi Rudolfovi<br />
beremo, da je presenečala po lepoti stila gibanja<br />
ne glede na to, če je po stadionu hodila<br />
ali tekla. L. N. Tolstoj piše o Ani Karenini,<br />
da se je držala neobičajno ravno in<br />
hvali njeno gibanje »z lahkotnimi koraki, po<br />
katerih se je njena hoja razlikovala od hoje<br />
drugih svetskih dam«.<br />
Takole sodimo o tehniki hoje: to, kar je z<br />
biomehaničnega aspekta pravilno, je hkrati<br />
tudi smotrno ali ekonomično, pa tudi v estetskem<br />
oziru zadovoljivo. Seveda mislimo pri<br />
tem na naravno hojo in ne na tako imenovano<br />
korakanje.<br />
O gimnastiki med hojo<br />
O gimnastiki ali telovadbi vlada še dandanes<br />
marsikje napačno naziranje. Nekateri mislijo,<br />
da je smoter redne vadbe v izraziti hipertrofiji<br />
mišičja, v pretirani gibljivosti sklepov in<br />
sploh v takih vajah, ki sodijo k artistiki ali<br />
akrobatiki. Dejansko pa gre samo za skladno<br />
in normalno krepitev mišic, za ohranjevanje<br />
normalne gibljivosti sklepov, za pravilno držo<br />
telesa, za poživitev delovanja notranjih organov<br />
in za izpopolnjevanje na področju gibalne<br />
spretnosti. Zdelo se mi je potrebno<br />
tudi o tem spregovoriti, da ne bi podcenjevali<br />
hoje zaradi tega, ker ni atraktivna.<br />
Dobro pa je, da izkoriščamo priložnost, ko<br />
hodimo npr. po samotnih gozdnih stezah, za<br />
nekatere dodatne aktivnosti. Ko smo se dobro<br />
ogreli, je čas, da »potegnemo«, da pospešimo<br />
in podaljšamo korak. Čutili bomo polnost gibanja<br />
in nekak zanos, spremljava z rokami<br />
bo izrazitejša, dihanje poglobljeno.<br />
Ce gre pot navzdol, vidim v tem ugodno priložnost<br />
za lahkoten tek. Koraki so lahko<br />
povsem kratki, vendar sproščeni. Seveda se<br />
človek ne sme siliti, le toliko naj teče, kolikor<br />
mu pri j a. Dokler tečeš kdaj pa kdaj za<br />
šport, ker te taka aktivnost veseli, se lahko<br />
prištevaš med mlade; ko končno vel javno prenehaš<br />
teči, se začneš starati.<br />
Priporočljivo je tudi temeljito izdihavanje in<br />
maksimalno vdihavanje med hojo. Šest, sedem,<br />
osem korakov izdihujemo, nato spet<br />
širimo koš in ga napolnimo s svežim zrakom.<br />
Pri tem gre zlasti za ohranjevanje gibljivosti<br />
reber, to je za prožnost prsnega koša. Seveda<br />
je prav, da mislimo kdaj pa kdaj tudi na<br />
vzravnano držo. V ta namen prehodimo kakih<br />
100 m tako, da se držimo pokonci, lopatice<br />
pa pritegnemo skupaj. Tako dobimo raven<br />
hrbet in izbočen prsni koš, kar je vsekakor<br />
koristna lepodržna vaja.<br />
O ljudeh, ki so se preveč zredili, je znano, da<br />
imajo težave s stopali. Mišičje je za dodatno<br />
obremenitev prešibko, stopalni lok začne popuščati,<br />
pojavlja se bolj ali manj plosko stopalo.<br />
Da bi nevšečnost preprečili, priporočam<br />
med sprehodom kdaj pa kdaj kako minuto<br />
hoje po prstih.<br />
Ko sem v starosti 57 let hodil dva meseca<br />
dolgo vsak dan na Rožnik, da bi s štoperico<br />
v rokah in z drugimi pripomočki dobil izkušnje<br />
o vplivu hoje na srce, na pljučno kapaciteto,<br />
telesno težo in podobno, sem se prepričal,<br />
da je vredno v ta namen žrtvovati uro<br />
časa na dan. Vsi pokazatelji: znižanje frekvence<br />
pulsa, povečanje pljučne kapacitete, izgubljanje<br />
odvečne teže in drugi pozitivni<br />
znaki treniranosti govorijo za to, da čas, ki<br />
ga žrtvujemo za hojo in za dodatne aktivnosti,<br />
ni izgubljen.<br />
Škodljivci zdravih nog in lahkotne hoje<br />
Cesto se zgodi, da se z leti hoja pokvai-i. Poznamo<br />
sedemdesetletnike, ki še vedno hodijo<br />
živahno in vztrajno, poznamo pa tudi štiridesetletnike,<br />
ki imajo že počasen in kratek
Change language