Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
dica; res izgovarjajo v Baski grapi ali še dlje<br />
samoglasnik -g- še bolj goitniško oz. skoro<br />
nadahnjeno blizu -h-) je na bohinjski strani<br />
Rodica, medtem ko je tam poznana npr. le<br />
Podrta gora, na Tolminskem pa le Škrbina,<br />
čisto po zunanjem videzu te raztreskane gore,<br />
četudi ne gre prav točno za isti vrh.<br />
Partizani so se namreč morali izogibati dna<br />
tesne doline, koder drži prastara cesta iz<br />
škofjeloške doline, iz Železnikov, od koder<br />
so tovorili železnino čez Petrovo brdo do Tolmina<br />
in skozi Kobarid in Nadiško dolino v<br />
Čedad. Ali pa po odcepu iz Tolmina—Mosta<br />
na Soči v Gorico. Posebno pa je bila grapa<br />
zastražena zaradi podbrško-bohinjske železnice,<br />
ki tod teče že skoro 60 let.<br />
Dolina teče vedno sporedno pod Pečmi, globoko<br />
zajedena med predgorje Peči, na vzhodu<br />
pa pod strmimi pobočji Porezna—Kojce (to je<br />
domovina Franceta Bevka, ki jo je lahko prepoznati<br />
iz neštetih njegovih povesti, črtic).<br />
Podaljšek teh vrhov pa je prelepa Sentviškogorska<br />
planota, ki upade ob pritoku rečice<br />
Bače v Idrijco pri Mostu ob Soči. Je pa tako<br />
stisnjena, posebno od Petrovega brda do Grahovega—Koritnice,<br />
da res zasluži ime<br />
»Grape«; v sredi jo lepo označuje ime vasice<br />
— Hudajužine. Do Kneže se še enkrat<br />
stisne, nato pa razširi v prijetno in sončno<br />
podmelško dolino, z vasicami Podmelec (stari<br />
Melci—Mevci), Kneža in ob železniški postaji<br />
Klavže, na gričku, prav na sredi dolinice pa<br />
Ilovica na razglednem, vetrnem brdu z velikim<br />
poslopjem osnovne šole za vso dolino.<br />
Prav nad Ilovico, na še bolj razgledni točki<br />
je malo naselje Podrobi, kjer je bil rojen pisatelj<br />
dr. Ivo Šorli. V njegove naturalistične,<br />
in kakor se čudno sliši, romantično nadahnjene<br />
pripovesti le prepogosto sega ta pokrajina,<br />
— večkrat z značilnimi romantičnimi<br />
osebnostmi. Tak je bil npr. Štefan Zaplotnik,<br />
junak ene zadnjih njegovih povesti. V njem<br />
ni težko prepoznati zagonetne podobe starega<br />
sivobradega »Manjča« iz Klavž. S slamo<br />
krita domačija mu je pogorela med prvo svetovno<br />
vojno oz. mu je bila razstreljena zaradi<br />
municijskega skladišča na skednju. Z njo je<br />
pogorelo tudi staro znamenje z rezljanim<br />
kipcem iz lipovega lesa, menda samega<br />
boga-očeta, ki je pa tako nerodno sedel ali<br />
bolje čepel, kot na nekaki posodi, da je prešel<br />
v še sedaj znano rečenico, »se držiš kot Manjčev<br />
bog«.<br />
Sončna, zapadna stran se takoj strmo dvigne<br />
v vrh Zivic, ki se onstran širokega, položnega<br />
sedla, kjer je prostora za polja in vasico<br />
Sela, takoj vzpne po silno strmih pobočjih<br />
naravnost na vrh — Jalovnika (1479 m) —<br />
Kobilje glave, kakor ga imenujejo s soške<br />
strani.<br />
Kdor še ni bil na vrhu, naj si prečita o njem<br />
navdušen opis Julija Kugyja v knjigi »Iz življenja<br />
planinca«. Ne toliko zai-adi razgleda<br />
po Soški dolini do morja pri izlivu Soče in<br />
do Kobarida, — tik pred teboj se tu odpre<br />
ves sivo bleščeči greben Peči, v loku od Črne<br />
prsti mimo Gredice, Sije, Vogla, Škrbine, Bogatinov,<br />
tja v Krn in Kaninove bele gmote.<br />
Vrh sam je obraščen s travo prav do vrha<br />
na južni in jugozapadni strani, na severno<br />
vzhodni pa z gozdom oz. že pritlikavim drevjem<br />
in grmovjem, greben pa je v maju-juniju<br />
pravi Zlatoi-ogov cvetnik, ena sama velika<br />
dehteča greda rdečega sleča, rododendrona.<br />
Božanstven okvir za bele planine v neposrednem<br />
ozadju. Tam nekje za vrhom je med<br />
jelševim grmovjem skalnat prag, več metrov<br />
visok. Tu se je še takrat, v moji mladosti, in<br />
daleč kasneje skrival največji zaklad naših<br />
planin — ruša očnic, ki sem jih tu prvič v<br />
življenju videl v živi rasti, menda s sedmimi<br />
leti, — in me zaklele za vse življenje.<br />
Iz doline ni dobro vidna vsa veličastnost gore,<br />
vendar je za vso dolino najbolj zanimiva<br />
gora, bolj kot daleč višja Gredica, sicer vidna<br />
na Kneži z mosta čez potok Knežo ali pa<br />
višje gori v dolini, Porezen. — Za vso Grapo<br />
je znanilec vremena. Prve meglice ali zastave,<br />
ki se vlove za vrh, ko je najlepše<br />
vreme, naznanjajo spremembo vremena. Po<br />
prvem jesenskem dežju, po septembru, si že<br />
marsikdaj pobeli teme s snegom, ki seveda<br />
kmalu skopni, razen na severni strani, vendar<br />
že opominja na zgodnjo zimo. Seveda je bil<br />
posebno v preteklosti važen za kmečko gospodarstvo<br />
spodaj ležečih vasi, Podmelca, Huma,<br />
Borovnice, Sel. Vsak pomembnejši gospodar<br />
je tu imel svojo senožet v strminah nad prepadnimi<br />
stenami nad Humom in Borovnico,<br />
ki se je vlekla vzporedno z drugimi v ozki<br />
progi do vrha Jalovnika. Senožet je pomenila<br />
nekoč seveda dragoceno povečanje števila<br />
goved v hlevu.<br />
Najbrž zaradi vsega tega, in morda tudi iz<br />
starejših razlogov, ki so vrh obdajali z nekakim<br />
nimbom skrivnosti, je vsak mladenič<br />
ali dekle daleč naokrog želel, da napravi<br />
čimprej svoj prvi obisk vrhu Jalovnika.<br />
Morda pa je imelo tudi društveno-prosvetno<br />
življenje kak vpliv na razširjenost te navade.
Change language