Janez Jeram - Planinski Vestnik

Švica 32, Avstrija 35, Francija 6, Italija 2, Z. Nemčija
8, J. Tirolska o.
Z zadovoljstvom pa lahko ugotovimo, da ni bilo
nesreč v smučarskih šolah, tečajih in med ljudmi,
ki se ravnajo po opozorilih.
Videti je. da preprečevanje nesreč počasi uspeva.
5. Napotki za zdravnike reševalce so v pripravi.
6. Letalska reševalna služba v Švici je osvojila
najenostavnejši kodeks za sporazumevanje med'letalom
in zemljo.
— Reševalec na zemlji: stoji, roki vzročen!: rabimo
pomoč, da
— reševalec na zemlji: stoji, eno roko vzročeno,
drugo odročeno ob nogi: ne rabimo pomoči, ne.
Predlagamo, da to sprejmemo tudi mi, kadar bo
v akciji letalska reševalna služba.
7. Organizacijska vprašanja I. K. A. R.
I. K. A. R. je bila prvotno ena izmed komisij
UIAA, sčasoma pa se je precej osamila. Sedaj je
to dokaj samostojna enota s posvetovalno pristojnostjo.
Predstavniki v I. K. A. R. predstavljajo države
clanice m so lahko delegati svoje organizacije,
vendar to ni nujno, ker I. K. A. R. nima izvršilne
pravice. Spričo predvidene reorganizacije U. I. A A
je dr. Campell predlagal, da naj člani do prihodnjega
leta razmislimo o morebitnih spremembah
Splošno mnenje je bilo, da reorganizacija I. K. A. R
m potrebna, pač pa je treba poslušati pri delegiranju
članov I. K. A. R. voljo organizacij, iz
katerih predstavniki izhajajo.
Dodatno je obveljalo še mnenje, da naj bi v bodoče
I. K. A. R. poleg podkomisij za plazove in opremo
postavil še podkomisijo za zdravnike in za letalsko
reševalno službo.
Organizacijske razprave je bilo za tem konec, med
volitvami smo za predsednika ponovno izvolili
Campella.
Spričo predsednikovih let (71) in njegove lastne
zelje smo navzoči sklenili, da bo treba misliti na
namestnika. Enoglasno mnenje vseh je bilo, da
naj bo predsednik I. K. A. R. Švicar — seveda
tak, ki so mu problemi in naloge I. K. A. R.
poznani.
II. Delo in naloge podkomisije za plazove
1. Tečaj I. K. A. R. za inštruktorje reševanja iz
plazov bo januarja 1905. Sodelujeta SAC in I. V. R.
kot pokrovitelj.
— Udeležba na stroške sodelujočih številčno neomejena.
— Zahteva se solidno osnovno znanje tečaj bo
obravnaval nauk o snegu in okoliščinah, ki so
važne za nastanek plazu, tehniko reševanja in organizacijo
reševalne postaje (po vzorcu Parsenn
Rettungsdiensta).
— Podrobnejši program pripravi M. Schild do
junija.
Inštruktorji so dobrodošli od vsepovsod, kot pripomoček
bo verjetno služila že knjiga o tehniki
reševanja iz plazov izpod peresa evropskega in
svetovnega strokovnjaka M. Schilda.
Udeleženci bodo dobili o udeležbi in opravljenem
tečaju izkaz.
2. Konferenco o nesrečah v plazovih (po vzorcu
konference I. V. R. iz Ztiricha oktobra 1963) prirede
letos pod pokroviteljstvom I. K. A. R. v Innsbrucku
Avstrijci, verjetno v prvi polovici novembra.
Sodelovati morajo aktivno vsi člani podkomisije.
Organizacijo bo vodil A. Gayl, avstrijski strokovnjak
za plazove.
3. Letos bo podkomisija za plazove zasedala v Sloveniji,
verjetno konec oktobra ali novembra.
4. Na tečaju lavinskih psov je avstrijsko filmsko
podjetje Benesch Film posnelo film. Na to podjetje
se naj obrne tudi komisija za GRS pri PZS,
če želi film uporabiti za svojo preventivno službo.
5. Natisnjeno je bilo končno poročilo »simpozija
ustanove v. Eigenmann« o sredstvih in metodah
reševanja iz plazov.
Vse članice I. K. A. R material lahko uporabljajo
in prevajajo. Ustanova V. Eigenmann prispeva del
sredstev za kritje stroškov.
V tem smislu bi kazalo, da komisija za GRS pripravi
delen prevod in ga kombinira z materialom,
ki ga je pripravil dr. A. Robič, v enotno brošuro
o reševanju iz plazov.
6. Ameriška firma »Varian« je prikazala novi model
sonde za iskanje v plazu. Je izboljšana izvedba
tiste, ki so jo demonstrirali pred leti, a našim zahtevam
ne ustreza. (Ponesrečenec mora še vedno
imeti pri sebi magnet!)
Podobno, vendar kvalitetnejšo sondo so izdelali že
tudi v Jugoslaviji, priredbo za reševanje v plazu
bomo preizkusili v prihodnji zimi.
7. O nesrečah o letošnji zimi smo že pisali. Vzrok
da so bile tako številne, je pripisati dejstvu, da se
sneg zavoljo hudega mraza ni mogel trdno vezati
na podlago. Zato so se že majhne količine sprožile
v plazove.
8. Akcijo »Šah smrti v plazu« je treba nadaljevati
z vsemi sredstvi, še bolj zajeti tisk, radio televizijo,
kino itd.
9. Priprave za celovečerni film o plazovih so v zaostanku,
tako da v sezoni 1964 65 nanj ni moč
rscunsti.
10. Vzdrževanje reda na smučiških progah in markiranje
prog zahteva pospešeno delo in enostavno
označevanje, Nujno je enotno mednarodno označevanje,
da se bodo smučarji spoznali vsepovsod
hI," 6 \ e n , a ?oračih smučiščih. Stvar je že tako
daleč, da Avstrijci ne nameravajo več čakati.
(Za naša smučarska področja bomo vse izkušnje
lahko uporabili, čim se bo pokazala potreba.)
»VJl b d e l a l i * s m o , š e v P raš anje statističnega prefi»*h«,
;e V plazo . vlh - organizacijsko varnostne
službe, pripravo poučnega materiala za šole (diapozitivi,
skice, slike, itd.), kazenske odgovornosti
(reprizo pred sodiščem bo doživel tudi primer Saluver
— Bud VVerner).
12. S področja metod reševanja in naprav za reševanje
po novih principih ni novic, pač pa smo
videli par zanimivih naprav.
J "g° sl o v ,ani smo poročali o žepni UKV postaji
UKPo, izdelku ISKRA-e. J
Demonstrirali jo bomo jeseni na sestanku podkomisije.
H
b) Oesterreichischer Bergrettungsdienst — OBRD
Ortsstelle Villach, Klagenfurterstrasse 2 proizvaja
zelo kvalitetne grelne vrečke: »Karntner Varmebeutel«
po ceni 30 šil. kos. Ena vrečka je za večkratno
uporabo in se dobro obnese. Priporočamo
naoavo poskusne količine 10 vrečk.
c) Avstrijska firma Schukra, Lienz proizvaja zložn
°sUnicoL ki jo je moč zviti in nositi kot
vrečo, v določenih ozirih zelo zanimiva rešitev,
novega* m C a s e v e d a n e Predstavlja ničesar
d) Na podoben način deluje tudi povsem zložljiva
lavinska sonda iste firme. Sestavljena je iz samih
obročkov, ki se tesno spoprimejo v togo palico,
ko pntezamo vijak na isti način kot pri naši domači
sondi. Sonda je zelo draga — 200 a. šil. Trenutno
za nas ni zanimiva, razen če bi jo proizvajali
sami, ker je škoda deviznih sredstev.
e) Član podkomisije, švicarski reševalec Friedli ie
konstruiral do 4 m dolgo sondo, ki jo je moč'sestaviti
z dveh 2 m palic iz anticorodala in členov
iz plastične mase. Obe polovici sonde hrani smučar
v smučarskih palicah. Cena bi bila 3 šfr, teža
komaj 30 g.
Uvesti obvezno rabo te praktične sonde pač ne bo
mogoče, je pa zelo prikladna za smučarje, tečaje,
alpiniste itd. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšna bi
bila cena smučarskih palic s tako sondo pri nas.
f) Reševalci iz Avstrije so pokazali tudi reševalni
aparat, ki ga je izdelal ing. Raich iz Innsbrucka.
Kolikor bi ga sploh kazalo obravnavati, je uporaben
le za kopaste plazove in za plazove, v katerih
ni tujkov, kamenja, skal itd.
Princip: z vzmetjo v zaporednih'sunkih (strelih)
pognati skozi snežno gmoto raketasto glavo, ki
nosi jekleno žico. Ko glava na drugi strani pogleda
iz snega, dva reševalca gmoto prerežeta z
žico in nadaljujeta z vrtanjem, če ni bilo uspeha.
III. Delo in naloge podkomisije za opremo
Podkomisijo vodi W. Mariner, ki pa je zadnja leta
svojo dejavnost posvetil zlasti plazovom: tako ni
imel povedati nič novega. Edini prispevek so dali
Švicarji bolje rečeno Friedli, ki je konstruiral
klešče za reševanje iz razpok.
V ledeniških predelih se pogosto dogodi, da alpinist
pade v tako ozko razpoko, da se v njej živ
zagozdi, reševalci pa ne morejo do njega. Preden
si z dleti izkrčijo pot do ponesrečenca, je žrtev že
mrtva zavoljo podhladitve.