Letnik XV/6 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XV/6 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XV/6 - Ministrstvo za obrambo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> RS<br />
SLOVENSKA<br />
VOJSKA<br />
6. april 2007<br />
Leto <strong>XV</strong>/6<br />
Zdravstveno<br />
osebje SV na<br />
usposabljanju<br />
Slovenija v projektu<br />
Euromed bridge<br />
Nova oprema SV <strong>za</strong> oskrbo<br />
Cena 0,21 EUR / 50 SIT
S p re m l j a m o<br />
Poveljnik Poveljstva sil SV brigadir Alan Geder se je z delegacijo<br />
v sredo, 28. marca, med dvodnevnim obiskom na Kosovu sestal<br />
s pripadniki slovenskega kontingenta, visokimi častniki Kforja in<br />
slovenskim predstavnikom v UNMIK.<br />
Prvi dan obiska v Prištini se je brigadir Geder pogovarjal z načelnikom<br />
štaba Kforja, ki je izrazil navdušenje nad dosedanjim delom pripadnikov<br />
slovenskega kontingenta, še posebno nad načinom dela taktične bojne<br />
skupine Sokol na njenem območju odgovornosti v občini Klina in delu<br />
občine Peć. Pohvale lokalnih kosovskih oblasti, ki so se pri svojem delu<br />
srečevale s pripadniki SV, sta izrazila tudi slovenski vodja pisarne v UNMIK<br />
in poveljstvo UNMIK.<br />
Brigadir Alan Geder in polkovnik Anton Tunja sta drugi dan preživela v Peći<br />
med pripadniki SV, s katerimi sta se pogovarjala o podpori, ki jo pripadniki<br />
pričakujejo iz Slovenije. Seznanila sta se z delom skupine CIMIC, ki je v<br />
sredo, 21. marca, končala projekt popravila ceste v občini Klina, <strong>za</strong> katerega<br />
je SV prispevala gradbene stroje in transportna vozila, zelo pa so se<br />
izka<strong>za</strong>li pripadniki 14. inženirskega bataljona, ki so pri izvajanju projektov<br />
CIMIC nepogrešljiv element TF Sokol. Pripadniki taktične skupine Sokol so<br />
jima predstavili delo in težave, ki jih rešujejo pri opravljanju nalog. Obiskala<br />
sta tudi transportni vod, ki<br />
je nastanjen v bazi nad Pećjo.<br />
Ob koncu obiska se je brigadir<br />
Geder sestal tudi s podčastniki<br />
in častniki 10. bataljona in jim<br />
<strong>za</strong>gotovil vso pomoč domovine,<br />
da bi lahko učinkovito delovali<br />
na Kosovu. Med drugim je<br />
poudaril pomen prve napotitve<br />
bataljona na <strong>za</strong>htevno operacijo<br />
<strong>za</strong> Slovensko vojsko. »Vsaka<br />
misija je <strong>za</strong>htevna, vendar<br />
pa je tokratna <strong>za</strong>radi velikosti<br />
Foto: SIKON 15 Kfor<br />
Poveljnik PSSV obiskal pripadnike na Kosovu<br />
Foto: SIKON 15 Kfor<br />
enote na misiji naj<strong>za</strong>htevnejša. Zavedamo se, da bo <strong>za</strong> reševanje težav, s<br />
katerimi se srečuje enota na misiji, treba skrajšati odzivni čas v Sloveniji.«<br />
Podčastnike in častnike je pozval, da ohranijo visoko raven motiviranosti,<br />
ki je pomembna <strong>za</strong> ustvarjalno in disciplinirano opravljanje nalog. Še posebej<br />
je izpostavil podčastniško strukturo, ki lahko pravočasno opozori<br />
na morebitne težave. Vsem pripadnikom SIKON 15 se je <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> trud<br />
in trdo delo, ki so ga opravili, ter izrazil prepričanje, da bodo svoje naloge<br />
zgledno opravljali do konca misije.<br />
Taktična skupina Sokol s 600 pripadniki Slovenske vojske je na Kosovu<br />
že mesec dni in uspešno opravlja redne naloge. V njeni sestavi je tudi<br />
madžarska četa, ki je prevzela svoje območje odgovornosti na <strong>za</strong>hodnem<br />
Kosovu. V kontingentu SIKON 15 Kfor delujejo pripadniki 10. bataljona,<br />
Vojaške zdravstvene službe, 15. helikopterskega bataljona, transportni<br />
vod iz 670. poveljniško-logističnega bataljona, 14. inženirski bataljon ter<br />
pripadniki iz različnih enot Slovenske vojske, ki delujejo v nacionalnem<br />
podpornem elementu in na drugih nalogah v poveljstvih Kforja. Pripadniki<br />
17. bataljona vojaške policije, ki z enim vodom že od leta 2002 v okviru sil<br />
Kfor opravljajo svoje naloge v Prištini, se ta mesec vračajo v domovino.<br />
Erjavec na finskem ministrstvu in v podjetjih<br />
Minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Karl Erjavec je v torek, 3. aprila, končal dvodnevni<br />
uradni obisk na Finskem, kjer se je sestal s finskim obrambnim<br />
ministrom in z načelnikom GŠ finskih obrambnih sil.<br />
S finskim obrambnim ministrom dr. Seppom Kääriäinenom se je minister<br />
Erjavec pogovarjal o slovenskem predsedovanju Evropski uniji v prvi polovici<br />
leta 2008. Finska je EU predsedovala v drugi polovici leta 2006, <strong>za</strong>to<br />
sta ministra posebno pozornost namenila finskim izkušnjam s predsedovanjem.<br />
Finski minister je v pogovoru poudaril pomen celovitih priprav,<br />
hitrega odzivanja na krize po svetu, sodelovanja z visokim predstavnikom<br />
EU <strong>za</strong> skupno zunanjo in varnostno politiko ter z ZN. Kot je dejal minister<br />
Erjavec, bo med predsedovanjem Slovenije v okviru Evropske varnostne<br />
in obrambne politike poseben poudarek namenjen Zahodnemu Balkanu.<br />
Slovenija bo nadaljevala delo v razvoju in krepitvi vojaških zmogljivosti v<br />
okviru Glavnega cilja 2010 (Headline Goal 2010), na podlagi tristranske<br />
pobude z Nemčijo in Portugalsko pa si bo pri<strong>za</strong>devala, da bi končala delo<br />
na reviziji koncepta <strong>za</strong> hitro vojaško posredovanje (EU Rapid Response<br />
Force). EU je 1. januarja 2007 dosegla polno operativno sposobnost <strong>za</strong><br />
izvajanje dveh operacij hitrega posredovanja na ravni velikosti bojne skupine,<br />
vključno z zmogljivostjo, da sproži dve operaciji hkrati. Bojna skupina<br />
Slovenije, Italije in Madžarske bo v pripravljenosti v drugi polovici leta<br />
2007. Slovenija bo v bojni skupini sodelovala z motorizirano četo oziroma<br />
bo prispevala do 130 pripadnikov, z nekaterimi elementi v poveljniški<br />
strukturi, z logističnimi elementi in skupino vojaške policije. Finske obrambne<br />
sile se pripravljajo na prevzem nalog v okviru bojne skupine z Nemčijo<br />
in Nizozemsko. Ministra sta se <strong>za</strong>vzela tudi <strong>za</strong> intenzivnejše bilateralno sodelovanje,<br />
<strong>za</strong>to na ministrstvih pripravljajo memorandum o dvostranskem<br />
sodelovanju, ki naj bi ga podpisali še letos.<br />
Minister Erjavec se je med obiskom sestal s predstavniki Patrie, ki je prvo<br />
vozilo <strong>za</strong> SV že dala v proizvodnjo, v Sloveniji pa naj bi ga preizkusili najpozneje<br />
v <strong>za</strong>četku leta 2008, in s predstavniki Nokie. Erjavec se je z njimi<br />
pogovarjal o možnostih <strong>za</strong> sodelovanje s slovenskimi podjetji na področju<br />
protidobav.<br />
2 S LOV E N S K A VO J S K A
SPREMLJAMO 2<br />
Erjavec na finskem ministrstvu in v podjetjih<br />
Poveljnik PSSV obiskal pripadnike na Kosovu<br />
Odbor DZ <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> pohvalno o Gorski šoli SV 4<br />
Številne prireditve v počastitev rojstva generala Maistra 6<br />
INTERVJU 7<br />
Prvi skupni evropski raziskovalni program na obrambnem področju<br />
Po osmih letih slovo od ESD 14<br />
PREDSTAVLJAMO VAM 8<br />
V SV nova oprema <strong>za</strong> oskrbo<br />
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 10<br />
74. OKMB praznoval 15. obletnico<br />
Reševalci Kliničnega centra usposabljali zdravstveno osebje SV 12<br />
OBJAVE 15<br />
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 19<br />
Slovenija v projektu Euromed bridge<br />
STROKOVNE TEME 21<br />
Upravljanje in distribucija prostorskih podatkov na MO<br />
Irak štiri leta pozneje 22<br />
Psihološki profil terorista samomorilca 24<br />
ŠPORT V VOJSKI 27<br />
Nova kolajna <strong>za</strong> smučarsko reprezentanco Slovenske vojske<br />
Veliko izzivov <strong>za</strong> športnico in športnika SV tudi v prihodnje 28<br />
OBRAZI 30<br />
Teorijo preverila na prostovoljnem služenju vojaškega roka<br />
RAZVEDRILO 31<br />
Foto: Marko Prezelj<br />
Slovenska vojska je na podlagi projekta Oskrba <strong>za</strong>radi boljše<br />
oskrbe enot na terenu in uresničevanja ciljev sil že lani dobila<br />
novo opremo, ki jo bodo do konca maja letos uvedli v<br />
operativno uporabo. Z njo bo SV lahko <strong>za</strong>gotavljala celovito<br />
oskrbo s sredstvi in vzdrževanje na drugi stopnji <strong>za</strong> potrebe<br />
bataljonske bojne skupine, v kateri bo do 1200 pripadnikov in<br />
ki mora biti <strong>za</strong> delovanje v mirovnih operacijah pripravljena<br />
do leta 2009. Del nove opreme, ki jo sestavlja 48 novih vrst<br />
sredstev, so v 1. prednji logistični četi 670. POVLOGB, ki jo bo<br />
kmalu <strong>za</strong>čela uporabljati, že preizkusili v terenskih razmerah<br />
na lanski vaji 10. MOTB na Madžarskem, prav tako so v enoti<br />
ob strokovni podpori izdelovalcev opravili večino tehničnih<br />
usposabljanj, čakajo pa jih še taktična usposabljanja na ravni<br />
oddelkov in vodov. Tokratni nakup je drugi največji s področja<br />
logistične oskrbe v SV doslej, s katerim bo Slovenska<br />
vojska <strong>za</strong>gotovila samostojno delovanje v terenskih pogojih,<br />
tudi v tujini.<br />
Logistično naj<strong>za</strong>htevnejši projekt Slovenske vojske doslej je<br />
napotitev skoraj šesto pripadnikov SV v operacijo kriznega<br />
odzivanja Kforja in njihova oskrba. Projekt so pripadniki SV<br />
uresničili brez težav, podobno pa velja tudi <strong>za</strong> opravljanje nalog<br />
na misiji, saj so že po mesecu dni dobili veliko pohval.<br />
Tako je načelnik štaba Kforja dejal: »Statistični podatki kažejo,<br />
da se je na območju, kjer delujejo slovenske enote, število<br />
konfliktnih položajev med lokalnim prebivalstvom in pripadniki<br />
Kforja zelo zmanjšalo. Ta podatek je izraz velikega ugleda,<br />
ki ga slovenski vojaki uživajo med lokalnim prebivalstvom.«<br />
Takšna pohvala strokovnosti in izurjenosti pripadnikov Slovenske<br />
vojske ni prva, s sicer nemirnega Kosova pa toliko<br />
bolj razveseljiva.<br />
S področja civilne <strong>za</strong>ščite vam tokrat predstavljamo program<br />
Euromed bridge, s katerim države članice Evropske unije in<br />
afriških sredozemskih držav sodelujejo pri preventivi, povečevanju<br />
pripravljenosti ter skupnem ukrepanju ob nesrečah,<br />
blažitvi posledic nesreč in odpravi posledic naravnih ter drugih<br />
nesreč, ki so značilne <strong>za</strong> to regijo. Končni cilj programa, ki<br />
se bo končal leta 2013, je, da se vse partnerske sredozemske<br />
države vključijo v mehanizem EU na področju civilne <strong>za</strong>ščite<br />
in da ob naravnih in drugih nesrečah vsa regija ravna po istih<br />
načelih.<br />
Uredništvo<br />
V s e b i n a<br />
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 20. aprila 2007. Nenaročenega gradiva ne vračamo.<br />
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,<br />
http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, tajnica uredništva: Milena Topolovec,<br />
priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.160 izvodov.<br />
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.<br />
Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 3
S p re m l j a m o<br />
Foto: Slavko Rajh<br />
Admiral Giambastiani<br />
pohvalil dosežke SV<br />
V petek, 30. marca, je na enodnevni obisk v SV prišel namestnik<br />
načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA admiral<br />
Edmund P. Giambastiani z delegacijo. Njegov gostitelj je bil<br />
namestnik načelnika GŠSV generalmajor mag. Alojz Šteiner.<br />
Admirala Giambastianija sta v kratkem pogovoru gostila minister <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> Karl Erjavec in načelnik GŠSV generalpodpolkovnik Albin<br />
Gutman. Admiral Giambastiani je izrazil <strong>za</strong>dovoljstvo nad dosežki Slovenske<br />
vojske v preteklem obdobju, posebej pa je poudaril doseženo<br />
visoko stopnjo povezljivosti z Natom. Gost se je ob tej priložnosti <strong>za</strong>hvalil<br />
<strong>za</strong> dosedanje sodelovanje pripadnikov Slovenske vojske na misijah<br />
pod vodstvom Nata in poudaril, da so pripadniki SV pomemben člen<br />
v operacijah kriznega odzivanja. Še posebej je opozoril na prispevek<br />
Slovenske vojske <strong>za</strong> stabili<strong>za</strong>cijo in ohranitev miru na Kosovu, kjer<br />
ima Slovenska vojska doslej največji kontingent. Namestnik načelnika<br />
GŠSV generalmajor mag. Alojz Šteiner je v pogovoru predstavil transformacijske<br />
in razvojne izzive Slovenske vojske ter slovenske izkušnje<br />
v operacijah kriznega odzivanja. Poudaril je, da je vojska ZDA strateški<br />
partner SV tudi na področju izobraževanja in da vojski obeh držav intenzivno<br />
sodelujeta že od leta 1994. Generalmajor Šteiner bo na obisk<br />
k admiralu Giambastianiju v ZDA odšel že sredi aprila.<br />
Odbor DZ <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
pohvalno o Gorski šoli SV<br />
Člani odbora DZ <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> so v petek, 23. marca, obiskali Vojašnico<br />
Bohinjska Bela. V spremstvu načelnika GŠSV generalpodpolkovnika<br />
Albina Gutmana in državnega sekretarja na MO Francija Žnidaršiča so<br />
se seznanili z delovanjem 132. gorskega bataljona in Gorske šole SV<br />
ter njunim razvojem. Gorska šola SV si s projektom vzpostavitve centra<br />
odličnosti <strong>za</strong> gorsko bojevanje pri<strong>za</strong>deva, da bi v Natu postala vodilna<br />
ustanova <strong>za</strong> usposabljanje pripadnikov partnerskih in <strong>za</strong>vezniških držav<br />
na področju gorskega bojevanja. Pripadniki gorskega bataljona so v sodelovanju<br />
s pripadniki helikopterske enote SV prika<strong>za</strong>li reševalno akcijo s<br />
helikopterjem in predstavili opremo vojaških gornikov. Predsednik parlamentarnega<br />
odbora Anton Anderlič je pohvalil delovanje Gorske šole SV<br />
in podprl pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> vzpostavitev centra odličnosti, s katerim bi vrhunsko<br />
znanje in izkušnje slovenskih gornikov na vojaškem področju izkoristili<br />
v mednarodnem okolju. Kot je dejal, je v vojašnici veliko priložnosti<br />
<strong>za</strong> sodelovanje SV s civilnim okoljem, poudaril pa je tudi pomen iskanja<br />
sinergij, ki bi pripomogle k večjemu izkoristku vojaških zmogljivosti.<br />
Foto: Bruno Toič<br />
V SV načelnik obrambnega štaba<br />
švicarske vojske<br />
Na povabilo načelnika GŠSV generalpodpolkovnika Albina Gutmana je<br />
v torek, 3. aprila, na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo prišel načelnik<br />
obrambnega štaba oboroženih sil švicarske konfederacije general Christoph<br />
Keckeis z delegacijo. To je bil njegov prvi obisk v Sloveniji, SV pa<br />
je pred šestimi leti obiskal njegov predhodnik. Visoki gost se je na MO<br />
srečal tudi z obrambnim ministrom Karlom Erjavcem. Pripadniki SV so<br />
gostom predstavili potek profesionali<strong>za</strong>cije, izkušnje Slovenije v mednarodnih<br />
mirovnih operacijah in prihodnje načrte razvoja SV. Delegaciji<br />
sta se pogovarjali tudi o nadaljnjem dvostranskem sodelovanju na vojaškem<br />
področju, ki uspešno poteka že od leta 1992, ko je vojska švicarske<br />
konfederacije na šolanje sprejela prvega slovenskega častnika.<br />
General Keckeis je <strong>za</strong>dnji dan bivanja v Sloveniji obiskal tudi Vojašnico<br />
Cerklje ob Krki, kjer so mu predstavili letalstvo SV.<br />
MP/BT<br />
Z Makedonijo letos<br />
sodelovanje intenzivnejše<br />
Na povabilo ministra <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Karla Erjavca je bil v četrtek,<br />
22. marca, na uradnem obisku makedonski minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
La<strong>za</strong>r Elenovski z delegacijo.<br />
Ministra Erjavec in Elenovski sta se pogovarjala predvsem o dvostranskem<br />
sodelovanju na obrambnem področju in o obrambnih reformah.<br />
Kot je dejal minister Erjavec, so lani na obrambnem področju izvedli<br />
deset projektov, sporazum o dvostranskem sodelovanju, ki sta ga ministra<br />
podpisala tokrat, pa jih <strong>za</strong> letos predvideva kar 24. Minister Erjavec<br />
je dejal, da Slovenija podpira pri<strong>za</strong>devanja Makedonije <strong>za</strong> vstop med<br />
članice Nata in EU, ter gostu ponudil pomoč pri uresničevanju obrambnih<br />
reform. »Slovenija je letos kontaktna ambasada Nata v Makedoniji,<br />
kar pomeni, da bomo še bolj sodelovali pri obrambnih reformah, ki jih<br />
<strong>za</strong>hteva tudi Nato,« je dejal gostitelj in se z makedonskim obrambnim<br />
ministrom v pogovoru o razmerah v regiji strinjal, da je Ahtisaarijev<br />
predlog glede statusa Kosova ustrezen ter da približevanje držav v regiji<br />
evropskim in evro-atlantskim integracijam izboljšuje <strong>za</strong>gotavljanje<br />
stabilnosti. Minister Erjavec se je makedonskemu ministru <strong>za</strong>hvalil tudi<br />
<strong>za</strong> logistično podporo pri premiku SV na misijo Kfor na Kosovo.<br />
Makedonski obrambni minister Elenovski se je v državnem zboru RS<br />
srečal s predsednikom odbora <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Antonom Anderličem, na<br />
MZZ pa z državnim sekretarjem Andrejem Šterom.<br />
4 S LOV E N S K A VO J S K A
Iz Afganistana<br />
že šesti kontingent SV<br />
V celjski vojašnici je v četrtek, 22. marca, potekala krajša nost ob vrnitvi 54 pripadnikov šestega kontingenta SV iz opera-<br />
slovescije<br />
kriznega odzivanja Isafa v Afganistanu.<br />
Poveljnik 1. brigade SV polkovnik Anton Tunja je pripadnike kontingenta,<br />
ki so se v Slovenijo vrnili 11. marca, pohvalil <strong>za</strong> dobro opravljeno delo in<br />
poudaril <strong>za</strong>htevnost operacije. Območje delovanja slovenskih vojakov<br />
je bilo v <strong>za</strong>hodnem delu Afganistana v Heratu in Kabulu. Pet pripadnikov<br />
je sodelovalo pri usposabljanju afganistanske vojske, drugi pa so<br />
poleg varovanja kampa v Heratu izvajali patruljiranje v okolici Herata,<br />
spremljali vozila ter delovali na kontrolnih točkah. Polkovnik Tunja je pripadnikom<br />
kontingenta podelil medalje v službi miru, njihovim svojcem<br />
pa se je <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> podporo. Od 19. februarja v operaciji Isafa naloge<br />
opravlja sedmi kontingent Slovenske vojske s 53 pripadniki.<br />
Foto: Bruno Toič<br />
Vladni obisk v kobilarni Lipica<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> in kobilarna Lipica sta v sklopu vladnega obis-<br />
ka na Krasu in v slovenski Istri v sredo, 21. marca, v Lipici podpisala<br />
protokol o ureditvi prostorov <strong>za</strong> delovanje konjeniške enote SV, ki bo sodelovala<br />
na protokolarnih dogodkih. Ministri so si s predsednikom vlade<br />
v lipiški jahalnici ogledali tudi demonstracijo jahanja in muzej konjeništva.<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> bo financiralo ta projekt s 125.000 evri<br />
na leto. V protokolarni konjeniški enoti SV bo 15 konj. Deset jahačev bo<br />
profesionalnih vojakov, pet pa pogodbenih rezervistov. Kobilarna Lipica<br />
bo <strong>za</strong>gotovila trenerje, opremo in namestitev <strong>za</strong> 15 lipicancev.<br />
S p re m l j a m o<br />
Na Dunaju letno srečanje Foruma<br />
<strong>za</strong> varnostno sodelovanje OVSE<br />
Na Dunaju je 4. in 5. marca potekalo 18. letno ocenjevalno čanje, ki ga redno pripravlja Forum <strong>za</strong> varnostno sodelovanje<br />
sre-<br />
OVSE v okviru politično-vojaške dimenzije varnosti OVSE. Srečanja<br />
sta se udeležila tudi predstavnika VERC z GŠSV polkovnik<br />
Gorazd Jurkovič in podpolkovnik Stojan Kastelic.<br />
Na srečanju so v treh delovnih skupinah obravnavali vprašanja izmenjave<br />
vojaških informacij, obrambnega načrtovanja, zmanjševanja nevarnosti<br />
in vojaških aktivnosti, stikov, evalvacij, medsebojnih inšpekcij,<br />
regionalnih ukrepov, komunikacij, transferja konvencionalnega orožja,<br />
neširjenja orožja <strong>za</strong> množično uničevanje, stabili<strong>za</strong>cijskih ukrepov, uveljavljanja<br />
kodeksa ravnanja na politično-vojaškem področju, izvajanja<br />
projektov OVSE glede lahkega in osebnega orožja, konvencionalnega<br />
streliva, lahkega protiletalskega orožja, certificiranja <strong>za</strong> končne uporabnike<br />
in druge teme. Razpravljavci so imeli veliko predlogov. V okviru<br />
AIAM je bil letos prvič uresničen predlog, ki sta ga posredovala polkovnik<br />
Jože Konda in dr. Filip Tunjić na 15. <strong>za</strong>sedanju leta 2005 med predsedovanjem<br />
Slovenije OVSE, da bi izboljšali produktivnost procesov, ki<br />
jih obsega AIAM. Tako je letos ob robu AIAM potekalo prvo srečanje načelnikov<br />
VERC, ki ga je vodil predstavnik Centra <strong>za</strong> preprečevanje konfliktov<br />
OVSE. Tema razprav je bila praktična implementacija ukrepov <strong>za</strong><br />
krepitev <strong>za</strong>upanja in varnosti (CSBM) in njihovo izboljšanje.<br />
Na Hrvaškem priprave na<br />
mednarodno vajo IDASSA 2007<br />
V hrvaškem Biogradu na moru je 28. in 29. marca potekala<br />
načrtovalna konferenca <strong>za</strong> mednarodno vajo IDASSA 2007, ki<br />
jo organizirata Republika Hrvaška in zve<strong>za</strong> Nato. Načrtovalne<br />
konference <strong>za</strong> vajo, ki bo potekala od 18. do 25. maja v okolici<br />
Zadra in Biograda, sta se udeležila tudi predstavnika URSZR.<br />
Glavni namen vaje je preizkusiti sistem ukrepanja <strong>za</strong> odpravo posledic<br />
naravnih in drugih nesreč ter terorizma. Nato pri delovanju na področju<br />
<strong>za</strong>ščite, reševanja in mednarodne humanitarne pomoči sledi smernicam<br />
Združenih narodov INSARAG, <strong>za</strong>to bo med vajo vzpostavil okolje,<br />
ki bo obsegalo vse akterje, ki sodelujejo pri dajanju in sprejemanju<br />
mednarodne humanitarne pomoči. Namen vaje je preizkusiti operativno<br />
pripravljenost enot <strong>za</strong>ščite, reševanja in pomoči iz držav članic in držav,<br />
ki sodelujejo v Partnerstvu <strong>za</strong> mir, delovanje orodij <strong>za</strong> usklajevanje<br />
mednarodne pomoči, v tej vaji bo to OSOCC (On site Operations and<br />
Coordinaton Centre), Hrvaška pa bo preizkusila svoj sistem <strong>za</strong> sprejem<br />
mednarodne pomoči v silah <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito, reševanje in pomoč. Vaje se<br />
bo po sedanjih ocenah udeležilo 500 pripadnikov enot in še približno<br />
100 udeležencev, ki bodo igrali vlogo vodstva, ocenjevalcev, OSOCC in<br />
lokalnih oblasti. Slovenija bo na vaji sodelovala z dvajsetčlansko enoto,<br />
sestavljeno iz poveljstva, oddelka <strong>za</strong> zveze, oddelka <strong>za</strong> tehnično potapljanje<br />
ter oddelka <strong>za</strong> dekontaminacijo in logistično podporo. Poleg enote<br />
se bodo vaje udeležili še po en predstavnik v vodstvu vaje, OSOCC in<br />
pri ocenjevalcih. Za naše pripadnike bo vaja zelo <strong>za</strong>htevna, saj bomo v<br />
celoti samooskrbni, kar pomeni, da bo treba poskrbeti <strong>za</strong> vse, kar takšna<br />
enota potrebuje, in sicer <strong>za</strong> logistiko, operativno delovanje zvez in<br />
hrano.<br />
Miloš Kovač<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 5
Vojaški muzej SV<br />
na mednarodni<br />
konferenci v Kanadi<br />
Številne prireditve<br />
v počastitev rojstva<br />
generala Maistra<br />
Artilerci<br />
slovesno praznovali<br />
svoj praznik<br />
S p re m l j a m o<br />
Predstavniki Vojaškega<br />
muzeja SV so se<br />
med 16. in 24. marcem<br />
udeležili rence vojaških zgodo-<br />
konfetekala<br />
na Kraljevi vojaški akademiji Royal Mi-<br />
litary College v kanadskem Kingstonu. Tema<br />
vinarjev z naslovom<br />
Military History Working<br />
Group, ki je po-<br />
letošnje konference so bile strateške priprave<br />
na vojno v mirnodobnem času. Konferenco<br />
je s Kanado kot sogostiteljica pripravila Slovenija.<br />
Prispevki so bili namenjeni predvsem<br />
strateškim pripravam na vojno v miru, obsegali<br />
pa so obdobje od konca 19. stoletja do<br />
danes. Referata sta imela tudi predstavnika<br />
Vojaškega muzeja SV. Načelnik muzeja podpolkovnik<br />
dr. Tomaž Kladnik je imel referat<br />
o Teritorialni obrambi RS, pomočnik kustos<br />
stotnik Zvezdan Marković pa o strateški doktrini<br />
JLA in strategiji splošne ljudske obrambe.<br />
Predstavniki Vojaškega muzeja so se z<br />
drugimi udeleženci konference dogovorili <strong>za</strong><br />
sodelovanje. Prihodnje leto bo konferenca v<br />
Sloveniji, sogostiteljica pa bo Avstrija.<br />
V počastitev 133. obletnice rojstva generala<br />
Rudolfa Maistra je bila v četrtek, 29. marca,<br />
pri spomeniku pred poslopjem MO krajša<br />
spominska slovesnost, na kateri je namestnik<br />
načelnika GŠSV generalmajor mag. Alojz<br />
Šteiner dejal, da je general Maister v prvi<br />
svetovni vojni <strong>za</strong>čutil priložnost <strong>za</strong> nastanek<br />
slovenske države ter vse svoje znanje in vojaške<br />
izkušnje usmeril v uresničitev tega cilja.<br />
V spomin na generala Maistra so državni sekretar<br />
Franci Žnidaršič, načelnik GŠSV generalpodpolkovnik<br />
Albin Gutman in predstavniki<br />
Zveze društev generala Maistra k spomeniku<br />
položili vence. V petek, 30. marca, so ob tej<br />
priložnosti v mariborski Vojašnici generala<br />
Maistra pripravili dan odprtih vrat, na katerem<br />
so pripadniki 72. brigade obiskovalcem<br />
v spominski sobi generala Maistra predstavili<br />
življenje in delo neustrašnega moža, ki je po<br />
koncu prve svetovne vojne ubranil Maribor<br />
in severovzhodno Slovenijo. Poleg tega so si<br />
obiskovalci lahko na kar 23 delovnih točkah<br />
ogledali oborožitev in opremo 72. brigade<br />
ter drugih enot SV. Prireditve v počastitev obletnice<br />
Maistrovega rojstva so potekale tudi<br />
drugod po Sloveniji.<br />
V petek, 23. marca, je v postojnski vojašnici<br />
potekala slovesnost ob dnevu artilerije, ki jo<br />
v SV praznujejo na rojstni dan Jurija Vege,<br />
znanstvenika, artilerijskega častnika in konstruktorja<br />
artilerijskega orožja. Pripadnikom<br />
460. artilerijskega bataljona in 76. protioklepne<br />
čete so se na prireditvi pridružili prostovoljni<br />
pogodbeni rezervisti 460. artilerijskega<br />
bataljona. Namestnik načelnika GŠSV generalmajor<br />
mag. Alojz Šteiner je v nagovoru<br />
opisal razvoj artilerije v Slovenski vojski, strnil<br />
naloge, ki jih čakajo v prihodnje, in se <strong>za</strong>hvalil<br />
vsem, ki so pomagali pri razvoju rodu. Ob tej<br />
priložnosti so naj<strong>za</strong>služnejšim pripadnikom<br />
460. artilerijskega bataljona in 76. protioklepne<br />
čete podelili priznanja.<br />
Vipava, 27. marec<br />
V Centru <strong>za</strong> usposabljanje SV je bila slovesnost<br />
ob koncu usposabljanja 21. generacije poklicnih<br />
vojakov, ki so se usposabljali <strong>za</strong> vojaško<br />
evidenčno dolžnost vojak strelec. Poveljnik<br />
centra podpolkovnik Miran Rožanec je pohvalil<br />
dosežke 1. učne enote pehote in poudaril, da bo<br />
center tudi v prihodnje sledil potrebam SV. Med<br />
enaindvajsetimi vojaki je najboljše rezultate dosegel<br />
Aleš Žontar. To je bila <strong>za</strong>dnja generacija<br />
kandidatov, ki se je <strong>za</strong> vojaško evidenčno dolžnost<br />
vojak strelec usposabljala po šesttedenskem<br />
programu, naslednje generacije pa bodo<br />
VED vojaka strelca pridobile po opravljenem<br />
prenovljenem temeljnem usposabljanju.<br />
Maribor, 28. marec<br />
Tamkajšnjo vojašnico je obiskal namestnik načelnika<br />
GŠSV generalmajor mag. Alojz Šteiner<br />
in si ogledal potek rekonstrukcije kadetnice. Generalmajor<br />
mag. Šteiner se je seznanil s problematiko<br />
projekta in načrtom preselitve enot v novi<br />
Kronika<br />
objekt. Obiska so se udeležili tudi v. d. generalnega<br />
direktorja Direktorata <strong>za</strong> logistiko Igor Nered in<br />
člani projektne skupine SV. Obnovljeno kadetnico<br />
bodo predvidoma leta 2009 <strong>za</strong>čeli uporabljati <strong>za</strong><br />
vojaško šolstvo, v njej pa bodo tudi vojaški muzej,<br />
raziskovalna in razvojna dejavnost s področja vojaških<br />
znanosti, jezikovno izobraževanje in knjižnično-informacijska<br />
dejavnost.<br />
Slovenj Gradec, 29. marec<br />
Skupina <strong>za</strong> pridobivanje kadra Uprave <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
Celje je v sodelovanju z izpostavo v Slovenj Gradcu<br />
in z 20. MOTB v centru mesta pripravila predstavitev<br />
Slovenske vojske. Predstavitev je potekala v okviru<br />
seznanitve vojaških obveznikov letnika 1989<br />
s pravicami in dolžnostmi vojaškega obveznika.<br />
Udeležili so se je dijaki <strong>za</strong>ključnih letnikov vseh<br />
srednjih šol iz Slovenj Gradca ter z Gimnazije Ravne<br />
na Koroškem.<br />
Sava Dolinka, 1. april<br />
Ob koncu tedna je na Savi Dolinki potekala prva<br />
tekma državnega prvenstva v raftanju. Ekipa aktualnih<br />
državnih prvakov RK Gimpex Straža, v kateri<br />
je tudi Matjaž Ravbar, uslužbenec Vojaškega<br />
muzeja SV, je <strong>za</strong>nesljivo zmagala v vseh treh<br />
disciplinah, in sicer v spustu, sprintu ter slalomu.<br />
Ekipa se že intenzivno pripravlja na junijsko svetovno<br />
prvenstvo v Južni Koreji.<br />
Slovenska Bistrica, 4. april<br />
V tamkajšnji vojašnici je potekala slovesnost ob<br />
koncu usposabljanja 13. generacije vojaških<br />
voznikov. Vojaki so v Avtošoli SV najprej spoznali<br />
cestnoprometne predpise in pridobili vozniški<br />
izpit C-kategorije, ki je priznan tudi v nevojaškem<br />
okolju. V nadaljevanju so vozniki v specialističnem<br />
programu Centra <strong>za</strong> usposabljanje znanje<br />
dopolnili z vojaškim. V petih tednih so se usposabljali<br />
iz predpisov o varnosti cestnega prometa<br />
in načel varne vožnje, v poznavanju in vzdrževanju<br />
motornih vozil ter vožnji z motornimi vozili.<br />
Veliko pozornosti so namenili praktični vožnji z<br />
vojaškimi motornimi vozili v cestnem prometu in<br />
terenski vožnji.<br />
6 S LOV E N S K A VO J S K A
Prvi skupni evropski raziskovalni<br />
program na obrambnem področju<br />
Kako ocenjujete triletno delo EDA?<br />
Na obrambnem področju vse poteka na dolgi rok.<br />
Že vzpostavitev obrambne agencije, v kateri zdaj<br />
sto <strong>za</strong>poslenih iz 20 držav sodeluje pri razvoju<br />
evropskih obrambnih zmogljivosti, je bil izziv. Cilj<br />
agencije je razvoj obrambnih zmogljivosti na področju<br />
kriznega upravljanja, to je izvajanja evropske<br />
varnostne in obrambne politike, kot se izvaja<br />
zdaj in kot se bo v prihodnje. Izziv je tudi krepitev<br />
obrambne industrijske in tehnološke baze. Tako<br />
bomo lahko <strong>za</strong>dovoljili potrebe po prihodnjih<br />
zmogljivostih in spodbudili skupne raziskave na<br />
tem področju. Države obrambne nakupe, razen nekaj<br />
izjem, vredne več kot milijon evrov, od lanskega<br />
julija objavljajo v elektronskem oglasnem sistemu,<br />
kar pomeni večjo konkurenco in preglednost med<br />
podjetij, učinkovitejše nakupe <strong>za</strong> oborožene sile ter<br />
odprt trg <strong>za</strong> nakup obrambne opreme. Čez nekaj<br />
dni bo <strong>za</strong>čel delovati tudi del elektronskega portala,<br />
prek katerega bodo podjetja objavljala svoje<br />
poslovne priložnosti na spletni strani www.eda.europa.eu.<br />
Napredek prav gotovo pomeni tudi skupni<br />
raziskovalni program, ki bo usmerjen v raziskavo<br />
tehnologij, z naslovom Zaščita sil.<br />
Katere so glavne naloge Direktorata <strong>za</strong> raziskave<br />
in tehnologijo?<br />
Raziskave, razvoj in proizvodnja prihodnjih obrambnih<br />
tehnologij so nujni <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>htev in povpraševanja<br />
evropskega trga. Razvoj evropskih obrambnih<br />
zmogljivosti je odvisen od sodelovanja<br />
in izrabe nacionalnih virov, <strong>za</strong>to bomo<br />
to omogočali s strategijami in drugimi<br />
orodji. V direktoratu dela petnajst<br />
ljudi iz desetih držav, ki sodelujejo z<br />
nacionalnimi predstavniki v državah<br />
članicah EDA. Tako ustrezneje določamo<br />
cilje in pripravljamo strategije<br />
<strong>za</strong> njihovo uresničevanje. Vse države<br />
članice podpirajo cilje, vendar jih lahko<br />
mogoče vsaka razume nekoliko drugače.<br />
Želimo doseči, da bodo veliki akterji,<br />
torej velika podjetja in raziskovalne<br />
ustanove na področju<br />
raziskav in tehnologije, svoje<br />
znanje ter napredek delili<br />
z drugimi, pri čemer bodo<br />
svoje finančne in druge<br />
vire prispevali tudi manjši<br />
akterji, ki bodo tako dobili<br />
Evropsko obrambno agencijo (EDA)<br />
je ustanovilo 24 držav EU pred tremi<br />
leti <strong>za</strong> spodbujanje razvoja obrambnih<br />
zmogljivosti, evropskega sodelovanja<br />
na področju vojaške opreme in oborožitve,<br />
oblikovanja konkurenčnega enotnega<br />
evropskega obrambnega trga ter<br />
raziskav, ki so usmerjene v krepitev prihodnjih<br />
obrambnih in varnostnih zmogljivosti.<br />
Na povabilo Franca Pojbiča,<br />
pristojnega <strong>za</strong> Sektor <strong>za</strong> raziskave in<br />
razvoj MO, je na dvodnevni obisk konec<br />
marca prišel direktor Direktorata <strong>za</strong><br />
raziskave in tehnologijo EDA Bertrand<br />
de Cordoue, ki je med drugim pojasnil,<br />
kako pomemben je prvi skupni raziskovalni<br />
program <strong>za</strong> razvoj tehnologije z<br />
naslovom Zaščita sil, ki so ga obrambni<br />
ministri podprli novembra lani.<br />
možnost sodelovanja z večjimi podjetji in raziskovalnimi<br />
ustanovami.<br />
Kolikšen delež proračuna EDA, v katerega prispevajo<br />
države članice, je namenjen <strong>za</strong> raziskave in<br />
tehnologijo?<br />
Proračun EDA je približno 22 milijonov evrov na leto,<br />
vendar je od tega le pet milijonov evrov namenjenih<br />
<strong>za</strong> operativne namene, to je projekte. V <strong>za</strong>dnjih treh<br />
letih smo porabili približno tri milijone <strong>za</strong> aktivnosti<br />
na področju raziskav in tehnologije.<br />
Za primerjavo naj povem, da države članice<br />
EDA na leto <strong>za</strong> raziskave in razvoj<br />
na področju obrambe porabijo skupaj<br />
2,2 milijarde evrov. Države EU namenjajo<br />
dva odstotka obrambnih proračunov<br />
<strong>za</strong> raziskave in tehnologijo, ZDA<br />
pa pet. Menim, da bi morali ta<br />
odstotek v EU<br />
zvišati, sicer to<br />
lahko pomeni<br />
težave<br />
<strong>za</strong> prihodnje evropske zmogljivosti obrambnih sil.<br />
EDA <strong>za</strong>to poskuša spodbuditi države članice, da bi<br />
več namenile raziskavam in tehnologijam ter z različnimi<br />
mehanizmi okrepile to področje.<br />
Obrambni ministri 19 držav EU, med njimi tudi slovenski,<br />
so se novembra lani dogovorili o skupnem<br />
investicijskem programu Zaščita sil s področja<br />
obrambnih raziskav in tehnologije. Zakaj je ta<br />
program pomemben in ali lahko pričakujemo več<br />
takih programov?<br />
To je poskusni projekt, v katerem so določeni postopki<br />
sodelovanja med državami in podjetji, kar<br />
bo koristno tudi <strong>za</strong> naslednje podobne projekte. V<br />
programu Zaščita sil smo določili 18 raziskovalnih<br />
in tehnoloških ciljev, ki smo jih kvalificirali v pet področij,<br />
in sicer preživetje enot, <strong>za</strong>ščita posameznega<br />
pripadnika, anali<strong>za</strong> podatkov iz različnih virov,<br />
<strong>za</strong>varovanje brezžičnih komunikacijskih pove<strong>za</strong>v in<br />
načrtovanje misij ter usposabljanj v asimetričnem<br />
okolju. Program bo financiran s prispevki 20 držav<br />
pristopnic, proračun <strong>za</strong> program je 55 milijonov evrov,<br />
trajal pa bo tri leta, torej do leta 2010. Rezultati<br />
raziskav bodo na voljo vsem, ki bodo sodelovali pri<br />
programu. Pogodbo <strong>za</strong> eno izmed raziskav v okviru<br />
programa ne bo dobila le ena država oziroma<br />
eno podjetje, pač pa vsaj dve podjetji iz različnih<br />
držav, tako da se bo oblikoval nekakšen konzorcij,<br />
s čimer bomo <strong>za</strong>gotovili dobro sodelovanje. Pri<br />
menedžmentu programa bodo večji pogodbeniki<br />
imeli večji vpliv na program kot manjši. Želimo si,<br />
da bi <strong>za</strong>čeli nove programe v okviru raziskav in<br />
tehnologije, ne pa da bi čakali na uspešnost tega<br />
programa, vendar to ni odvisno le od nas.<br />
Kaj lahko od tega in prihodnjih programov pričakuje<br />
Slovenija?<br />
Manjše države, kot je Slovenija, lahko od tega veliko<br />
pričakujejo, saj bodo manjša sredstva imela velike<br />
učinke v programih raziskav in tehnologije. Menim,<br />
da Slovenija ima nišne tehnologije in znanje, ki so<br />
<strong>za</strong>nimivi <strong>za</strong> druge partnerje. V okviru obiska sem<br />
bil na Institutu Jožef Stefan, Tehnološko agencijo<br />
Slovenije in Agenciji <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost, kjer<br />
sem se prepričal, da bi lahko Slovenija prispevala<br />
k raziskavam in razvoju tehnologije. S predstavniki<br />
MO smo se pogovarjali o možnostih aktivnosti v<br />
raziskavah in tehnologiji EDA, v katere lahko Slovenija<br />
vlaga v okviru finančnih zmožnosti in človeških<br />
virov.<br />
Valerija Š. Jarm<br />
Foto: Bruno Toič<br />
I n te r v j u<br />
S LOV E N S K A VO J S K A<br />
7
Prečrpavanje<br />
goriva iz nove<br />
7500-litrske<br />
cisterne<br />
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
V SV nova oprema <strong>za</strong> oskrbo<br />
Od 19. do 23. marca je na vadišču Apače pri Ptuju potekalo petdnevno<br />
terensko taborjenje pripadnikov 670. POVLOGB iz Slovenske<br />
Bistrice. Namenjeno je bilo preizkusu in predstavitvi nove<br />
opreme ter tehnike, ki jo je SV kupila v okviru projekta Oskrba.<br />
Novo opremo, katere večji del bo uporabljala 1. prednja logistična<br />
četa 670. POVLOGB, so v enoti dobili lani in jo bodo do konca<br />
maja uvedli v operativno uporabo. S statično in dinamično<br />
predstavitvijo, ki so se je udeležili vojaki enot SV in predstavniki<br />
lokalnih skupnosti, so pripadniki 670. POVLOGB prika<strong>za</strong>li uporabnost<br />
opreme pri oskrbi, vzdrževanju ter transportu v najtežjih<br />
terenskih razmerah.<br />
Do konca maja nova oprema v operativni uporabi<br />
670. POVLOGB iz Slovenske Bistrice, ki od marca 2004 deluje v sestavi 1.<br />
brigade SV, skrbi <strong>za</strong> logistično podporo poveljstva in enot ter podporo poveljevanja<br />
in kontrole poveljstva 1. brigade SV. Njegove temelje naloge so<br />
vzpostavljanje in vzdrževanje zvez, izvidovanje, premiki enot in materialnih<br />
sredstev, oskrba s sredstvi I., II., III. in IV. razreda, zdravstvena oskrba ter<br />
vzdrževanje sredstev na II. stopnji. Po povelju enota oblikuje logistično bazo<br />
na območju delovanja 1. brigade SV, ob napotitvi bataljonske bojne skupine<br />
SV na mirovno misijo pa dopolnjuje logistične zmogljivosti bataljonske bojne<br />
skupine in oblikuje nacionalni podporni element (NPE). Na podlagi ocene<br />
stanja in načrtovanih potreb po uresničitvi ciljev sil so v SV <strong>za</strong> povečanje<br />
Kontejnerska pekarna kärcher<br />
zmogljivosti pri oskrbi oblikovali projekt, imenovan Oskrba, ki so ga <strong>za</strong>čeli<br />
izvajati pred tremi leti. Marca lani je MO sklenilo pogodbe z dobavitelji, ki so<br />
do konca lanskega leta dobavili večino opreme, ki jo je treba uvesti v operativno<br />
uporabo, <strong>za</strong> kar skrbita 670. POVLOGB in Združeni sektor <strong>za</strong> logistiko<br />
GŠSV. Veliko opreme so med uvajanjem že preizkusili v terenskih razmerah<br />
na vaji Sokolji udar 2006 na Madžarskem.<br />
Z novo opremo podpora bataljonski bojni skupini SV<br />
Z novo opremo bo SV <strong>za</strong>gotavljala nemoteno oskrbo s sredstvi v vseh štirih<br />
razredih in vzdrževanje <strong>za</strong> potrebe bataljonske bojne skupine SV z največ<br />
1200 pripadniki, ki mora biti od leta 2009 pripravljena <strong>za</strong> delovanje v mirovnih<br />
operacijah, posamezni moduli pa bodo lahko uporabljeni že prej. »Rok<br />
<strong>za</strong> izvedbo postopka uvajanja opreme v operativno uporabo v SV je 31. maj.<br />
Glede na to, da smo večji del opreme dobili novembra in decembra lani<br />
ter izvedli večino usposabljanj, nam bo do maja uspelo opremo uvesti v<br />
operativno uporabo, razen naprav <strong>za</strong> filtriranje in prečiščevanje vode, ki jih<br />
bomo <strong>za</strong>radi kadrovskih težav uvedli nekaj mesecev pozneje,« je povedal<br />
vodja skupine <strong>za</strong> uvajanje opreme iz projekta Oskrba v operativno uporabo<br />
stotnik Božo Majcen z GŠSV. Ob uvajanju sredstev v operativno uporabo v<br />
670. POVLOGB vzpostavljajo tudi zmogljivosti 1. prednje logistične čete, ki<br />
je namenjena oskrbi, vzdrževanju in prevozu ljudi ter materialnih sredstev<br />
<strong>za</strong> potrebe premostljive bataljonske bojne skupine SV. Kot je pojasnil poveljnik<br />
670. POVLOGB podpolkovnik Franc Koračin, so v enoti ob strokovni<br />
podpori izdelovalcev opreme opravili večino tehničnih usposabljanj, čakajo<br />
pa jih še taktična usposabljanja na ravni oddelkov in vodov.<br />
Nova vozila <strong>za</strong> razkladanje, vleko in prevoz<br />
SV je v okviru projekta Oskrba dobila 48 novih vrst opreme, in sicer terenski<br />
ter traktorski delovni stroj volvo L70E, oprtni terenski viličar palfinger, vozilo<br />
z dvigalom tadano faun BKF 35-4, terenska vozila s ponjavo MB actros<br />
3336, vozila iveco trakker, vozilo s poveljniškim <strong>za</strong>bojnikom, dvo- ali triosne<br />
avtocisterne <strong>za</strong> prevoz goriva in vode ter drugih vrst tovora in premične<br />
delavnice <strong>za</strong> vzdrževanje. Terenski in traktorski delovni stroj volvo L70E sta<br />
namenjena <strong>za</strong> nakladanje in razkladanje <strong>za</strong>bojnikov, paletiziranega tovora<br />
ter gradbenega materiala. Stroj lahko z vilicami dvigne do 8000 kilogramov<br />
tovora 3,7 metra visoko, z <strong>za</strong>jemalno žlico pa 4,1 tone do 3,8 metra visoko.<br />
Novi oprtni terenski viličar palfinger je namenjen dvigovanju in razkladanju<br />
tovora do višine 3,1 metra in <strong>za</strong> prevoz različnega materiala. Zaradi izved-<br />
8 S LOV E N S K A VO J S K A
Poveljniški <strong>za</strong>bojnik <strong>za</strong> vodenje vojaških operacij na terenu<br />
be pogona in majhnega polmera obračanja potrebuje malo prostora <strong>za</strong> izvedbo<br />
naloge. Kljub pogonu na vsa tri kolesa mora biti podlaga trdna in<br />
ravna. Vozilo z dvigalom tadano faun BKF 35-4 se uporablja <strong>za</strong> dvigovanje<br />
in prenos tovora, izvleko in vleko vozil v okvari, z dodatno opremo pa tudi <strong>za</strong><br />
rušenje zgradb. Nova trosna terenska vozila s ponjavo MB actros 3336 in<br />
vozila iveco trakker brez dvigala oziroma z njim so namenjena prevozu ljudi<br />
ali materialnih sredstev, vlačilec MB actros s prikolico <strong>za</strong> prevoz pokvarjenih<br />
vozil, avtocisterne pa <strong>za</strong> prevoz goriva, vode in živil. Za vzdrževanje opreme<br />
je SV kupila nove premične delavnice kontejnerskega tipa na vozilih MB<br />
axor, <strong>za</strong> preskrbo z električno energijo pa dizelske agregate, ki <strong>za</strong>gotavljajo<br />
izmenično napetost enofaznim ali trifaznim porabnikom. Novost je tudi poveljniški<br />
<strong>za</strong>bojnik na vozilu MB axor <strong>za</strong> vodenje vojaških operacij na terenu.<br />
V novih kuhinjah več kot 1000 obrokov na dan<br />
Preskrbi enote s pitno vodo in hrano so namenjeni filtrirne ter prečiščevalne<br />
naprave, kontejnerska in modularna poljska kuhinja, terenska kontejnerska<br />
pekarna ter <strong>za</strong>mrzovalni hladilni moduli <strong>za</strong> shranjevanje živil. V kontejnerski<br />
kuhinji kärcher je mogoče pripraviti do 400 obrokov, v poljski pa od 700 do<br />
750 obrokov na dan. Kontejnerska kuhinja je sestavljena iz dveh <strong>za</strong>bojnikov,<br />
pri čemer je prvi namenjen hladni, drugi pa topli pripravi jedi. Pripadniki<br />
670. POVLOGB so v Nemčiji že opravili dvotedensko usposabljanje <strong>za</strong> delo<br />
v kontejnerski kuhinji in tako spoznali kuhinjsko opremo ter njene tehnične<br />
zmogljivosti. Kot je pojasnil poveljnik kuharskega oddelka v 670. POVLOGB<br />
štabni vodnik Stanislav Kegel, ki je spremljal postopek sestavljanja kuhinje v<br />
tovarni Kärcher, jih čaka še desetdnevno praktično usposabljanje v Sloveniji,<br />
Stotnik<br />
Božo Majcen<br />
Podpolkovnik<br />
Franc Koračin<br />
Štabni vodnik<br />
Stanislav Kegel<br />
kjer bodo kuhinjo ob strokovni pomoči inštruktorjev iz Nemčije praktično preizkusili<br />
na terenu. V kontejnerski in modularni poljski kuhinji dela en oddelek,<br />
to je od 10 do 12 kuharjev v eni izmeni, pri čemer je delo v kontejnerski <strong>za</strong>radi<br />
boljše opremljenosti bolj avtomatizirano, v poljski kuhinji pa je več ročnega<br />
dela. Poljsko kuhinjo je mogoče postaviti v nekaj urah, <strong>za</strong> kontejnersko pa<br />
je potrebno več časa, saj je treba učvrstiti podlago in jo izravnati. V terenski<br />
pekarni kärcher, v kateri delajo do štirje peki in ki jo je mogoče postaviti v<br />
nekaj urah, lahko pripravijo ter spečejo do 40 kilogramov testa na uro. Za<br />
shranjevanje živil pri nizkih in stalnih temperaturah se uporabljajo <strong>za</strong>mrzovalni<br />
hladilni moduli <strong>za</strong>bojniškega tipa. Hladilniški modul ima tri komore,<br />
od katerih je ena namenjena <strong>za</strong> shranjevanje mesa, druga <strong>za</strong> shranjevanje<br />
mlečnih izdelkov in tretja <strong>za</strong> shranjevanje sadja.<br />
Oprema <strong>za</strong> osebno higieno vojakov<br />
Osebni higieni vojakov so namenjeni <strong>za</strong>bojnik tuširnica umivalnica na tovornem<br />
vozilu MB axor s štirimi umivalniki in osmimi kabinami <strong>za</strong> prhanje. Prostor<br />
v <strong>za</strong>bojniku je razdeljen na tehnični del, ki se uporablja <strong>za</strong> shranjevanje<br />
opreme, v njem pa je tudi 400-litrski bojler <strong>za</strong> ogrevanje vode, in kopalniški<br />
del. Zabojnik je pred uporabo treba uravnati. V eni uri se lahko v njem oprha<br />
približno 80 vojakov. Prav tako se vojaki lahko umivajo v sanitarno-tuširni enoti<br />
na enoosni prikolici medicop s štirimi prhami in tremi stranišči. Prikolica potrebuje<br />
<strong>za</strong> svoje delovanje dodatno cisterno s čisto vodo. Vse odpadne vode<br />
se zbirajo v gumijastih ali kovinskih zbiralnikih, ki se pripeljejo s tovornim vozilom<br />
MB actros 4146K na platformi. Odpadle vode se iz zbiralnikov izčrpajo<br />
s pomočjo mobilne drenažne enote s črpalkami in cisterno <strong>za</strong> odvoz fekalij<br />
na vozilu iveco trakker. Prikolica ima 200-litrski rezervoar in grelec <strong>za</strong> vodo. V<br />
eni uri se lahko v njej oprha do 30 vojakov. Novi sta tudi kontejnerska pralnica<br />
in sušilnica na vozilu MB axor, namenjeni pa sta pranju ter sušenju perila in<br />
obleke vojakov ter druge intendantske in vojaške opreme. Marko Pišlar<br />
Foto: Bruno Toič<br />
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
V sanitarno-tuširni enoti na enoosni prikolici so štiri prhe in tri stranišča.<br />
SAF has new equipment<br />
Service members of the 670th Command-Logistics Battalion (670.<br />
POVLOGB) from Slovenska Bistrica carried out a five-day field exercise<br />
on the Apače near the Ptuj training area between 19 and 23 March.<br />
The exercise was devised to present and test the new equipment and<br />
technical facilities purchased by the SAF within the Oskrba project. The<br />
new equipment, which will mostly be used by the 670th Command-<br />
Logistics Battalion’s 1st Forward Logistics Company was acquired<br />
last year and will be operational by the end of May. This equipment will<br />
enable the SAF to ensure an undisturbed supply of means, according<br />
all four classes, and maintenance for the needs of a battalion task force<br />
up to 1200 strong, which is to be ready to act in peace missions from<br />
2009 on, while some modules will be ready to use even before that.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 9
I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j a<br />
»Čestitke ob dnevu enote, Kleščmanke<br />
in Kleščmani, z željo, da vam prihodnost<br />
prinese veliko <strong>za</strong>dovoljstva ob delovnih<br />
uspehih in sreče v življenju,« je v svojem<br />
pozdravnem govoru dejal namestnik<br />
poveljnika 74. OKMB stotnik Boris Tkaučič<br />
na slovesnosti ob obletnici tega<br />
bataljona. V navzočnosti poveljnika sil<br />
SV brigadirja Alana Gederja, načelnika<br />
oddelka <strong>za</strong> pridobivanje kadra polkovnika<br />
Jožeta Majcenoviča, poveljnika 72.<br />
BR podpolkovnika Friderika Škamleca<br />
in drugih visokih gostov iz SV ter policije<br />
in nekdanjih pripadnikov bataljona je<br />
74. OKMB praznoval 15. obletnico.<br />
74. OKMB praznoval 15. obletnico<br />
V popoldanskih urah 29. junija 1991 se je v učilnici 77. ObmšTO Ptuj zbrala<br />
večja skupina ljudi. Nekateri so bili vpoklicani, drugi prostovoljci v vojni<br />
sestavi TO. Nekoč so se udeležili izobraževanja, usposabljanja ali urjenja v<br />
nekdanjem centru OME JLA v Banjaluki, bili pa so tankisti.<br />
Takratni poveljnik 77. ObmšTO stotnik 1. razreda Miran Fišer je naznanil odločitev<br />
TO, da na tem območju oblikuje tankovsko enoto, ker je na voljo nekaj<br />
takšnih <strong>za</strong>plenjenih oborožitvenih sistemov. Skladno z usposobljenostjo<br />
oziroma na podlagi VED so oblikovali prve posadke tankov T-55 in BVP M-80.<br />
Moštvo je bilo mešano, in sicer iz oddelka <strong>za</strong> ljudsko <strong>obrambo</strong> Ptuj ter Lenart.<br />
To pomeni, da je bilo v Sloveniji med osamosvojitveno vojno oziroma kmalu<br />
po <strong>za</strong>plembi prvih oboroženih sistemov od JLA dovolj strokovnega kadra, ki<br />
je bil pripravljen na hitro oblikovanje tankovskih čet, saj takrat še niso imele<br />
pogojev <strong>za</strong> morebitne daljše vojaške operacije. Ta možnost oziroma pogoji<br />
<strong>za</strong> obstoj oklepnih enot so se izpolnili šele z oblikovanjem 74. OKMB.<br />
Ustanovitev 74. OKMB<br />
74. oklepno-mehanizirani bataljon je bil ustanovljen 30. marca 1992 v Vojašnici<br />
generala Maistra z vpoklicem vojakov, podčastnikov in častnikov, ki so že<br />
bili <strong>za</strong>posleni v vodih stalne sestave TO, veliko izmed njih pa je sodelovalo v<br />
vojni <strong>za</strong> osamosvojitev Slovenije. Bataljon je uporabljal <strong>za</strong>plenjene ali <strong>za</strong>puščene<br />
oborožitvene sisteme nekdanje vojske in je pomenil pomembno bojno<br />
moč TO. Prvi poveljnik bataljona je postal stotnik Alan Geder. Že oktobra je<br />
bataljon na usposabljanje sprejel prvo generacijo vojakov na služenje vojaškega<br />
roka. Bilo je veliko volje in motivacije <strong>za</strong> delo, saj je v enoti prevladoval<br />
občutek, da se ustvarja nekaj velikega, novega in pomembnega. Pripadniki<br />
Hrošč veliki rogač kleščar je največji evropski<br />
hrošč. Je zelo močan, saj lahko nese tudi do<br />
sedemkrat težje breme od svoje mase, ima tri<br />
pare nog <strong>za</strong> hitro gibanje, trden <strong>za</strong>ščitni oklep in<br />
zelo velike klešče, ki predstavljajo strah in trepet<br />
<strong>za</strong> nasprotnika. Za oklepne enote so značilni dobra <strong>za</strong>ščita, hiter premik<br />
in velika ognjena moč, <strong>za</strong>to je veliki rogač kleščar odlična prispodoba<br />
<strong>za</strong> 74. oklepno-mehanizirani bataljon.<br />
so vedeli, da nastaja oklepno-mehanizirana enota Slovenske vojske.<br />
Za izjemen prispevek pri krepitvi bojne moči Slovenske vojske, <strong>za</strong> hitro organiziranost<br />
in uspeh pri opravljanju nalog je 74. OKMB 24. septembra 1993<br />
dobil red Slovenske vojske z zvezdo, izročil pa mu ga je takratni obrambni<br />
minister Janez Janša, ki je bil na prisegi vojakov na služenju vojaškega roka<br />
v 74. OKMB.<br />
Kmalu na največji vojaški vaji v Sloveniji<br />
Samo<strong>za</strong>vestni pripadniki bataljona so sprejeli novo nalogo, eno največjih vaj<br />
Slovenske vojske Premik ‘93. Glede na organiziranost, izkušnje in materialno<br />
oskrbljenost bataljona je bila vaja zelo <strong>za</strong>htevna. Potekala je od 8. do 14.<br />
novembra 1993 in je imela dve <strong>za</strong>htevni nalogi, in sicer izvedbo kombiniranega<br />
premeščanja oklepno-mehaniziranega bataljona iz enega dela države<br />
v drugega ter nalogo, da se v tednu dni usposobijo in izurijo posadke vojne<br />
sestave bataljona.<br />
Vsi, ki poznajo strukturo vojne sestave, še posebno v tistem času, ko smo<br />
večino rezervistov videli prvič in so ti usposabljanje končali na Balkanu že<br />
pred veliko leti, in vsi, ki si znajo predstavljati količino tehnike bataljona, so<br />
upravičeno dvomili o uspehu vaje. Kljub temu je bila vaja Premik ‘93 v celoti<br />
uspešna. Bataljonu se je uspelo z vso oklepno tehniko in logistiko premakniti<br />
iz vojašnice v Mariboru na vadišče Poček v manj kot 24 urah. Za to so se morali<br />
pripadniki stalne sestave bataljona in vojaki zelo potruditi ter biti visoko<br />
motivirani. Najvišji gostje in drugi, ki so si ogledali vajo, so bili navdušeni, saj<br />
je bataljon premagal vse težave. Upravičeno so nas imenovali jekleni možje.<br />
»Gre <strong>za</strong> vajo, ki bo realno poka<strong>za</strong>la sposobnost manevra tistih enot, ki ga<br />
bodo v dejanskih razmerah tudi izvajale. 74. OKMB je prvi uspel usposobiti<br />
svojo tehniko in izpopolniti svojo strukturo, <strong>za</strong>to ni le naključje, da vajo izvaja<br />
prav ta enota,« je takrat kot obrambni minister dejal Janez Janša.<br />
Tanke T-55 so posodobili<br />
Do leta 1996 je v bataljonu potekalo usposabljanje nabornikov, poleg tega<br />
pa je sodeloval na vseh pomembnejših dogodkih v SV. 15. marca 1996 se<br />
je <strong>za</strong>čel projekt posodobitev tanka T-55 STEEL. Bataljon je 1. aprila dobil tudi<br />
novega poveljnika podpolkovnika Jožeta Majcenoviča. Sledil je nov izziv, in<br />
sicer vaja STV Drava 96. Pred njo in po njej je potekala vzporedna vaja Skok<br />
96, med katero se je vsa sestava z oborožitvijo premaknila na določene lo-<br />
10 S LOV E N S K A VO J S K A
kacije. Javnosti je bil prvič predstavljen prenovljeni prototip tanka T-55 S, ki si<br />
ga je ob tej priložnosti v spremstvu ministra <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> ogledal tudi takratni<br />
predsednik države Milan Kučan. Ob peti obletnici leta 1997 je bataljon dobil<br />
zlato plaketo Slovenske vojske. Kmalu <strong>za</strong>tem se je <strong>za</strong>čelo usposabljanje na<br />
sistemih v prenovljenem tanku M-55 S.<br />
Seveda so pripadniki bataljona še naprej sodelovali na vseh večjih vajah v<br />
SV, kot je bila na primer vaja CAE-98, in uspešno usposabljali nove generacije<br />
nabornikov tankistov. Prav tako je bataljon slovel po izvrstnih športnih dosežkih,<br />
saj je v vseh disciplinah tudi na državni ravni dosegal odlične rezultate.<br />
Junija 1999 je potekala prva predstavitev tanka M-55 S, 25. oktobra 1999<br />
pa je v Cerkljah ob Krki potekala predstavitvena vaja s tankom M-55 S.<br />
18. decembra 1999 je dolžnost poveljnika bataljona prevzel stotnik Friderik<br />
Škamlec. Vse naloge so bile uspešno opravljene. Projekt STEEL se je končeval<br />
in tako je bilo med 4. in 29. septembrom 2000 na Počku poligonsko preverjanje<br />
22 tankov iz projekta posodobitve tanka T-55. Na vaji Odločen odgovor<br />
2000 je bataljon sodeloval z BRDM kot simulacijskim elementom delovanja<br />
tankov. Ob koncu leta je bataljon dobil priznanje na športnem področju, saj<br />
je bil <strong>za</strong>radi odličnih rezultatov, ki so jih dosegli njegovi pripadniki, razglašen<br />
<strong>za</strong> najbolj športno enoto 3. OPP SV, <strong>za</strong> kar je prejel prehodni pokal.<br />
26. aprila 2001 je potekala predaja dolžnosti med poveljnikoma podpolkovnikom<br />
Friderikom Škamlecem in stotnikom Igorjem Cebekom, ki enoto vodi<br />
že šesto leto. Maja istega leta je bataljon <strong>za</strong>pustila <strong>za</strong>dnja generacija nabornikov.<br />
Od oktobra 1992 do maja 2001 se je v bataljonu uspešno usposobilo<br />
13 generacij novih tankistov. Veliko si jih je ob profesionali<strong>za</strong>ciji SV in potrebi<br />
po novem kadru našlo <strong>za</strong>poslitev v 74. OKMB.<br />
Decembra 2001 smo na slovesnosti ob dnevu 72. brigade v bataljonu ob<br />
navzočnosti ministra <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Antona Grizolda in načelnika GŠSV brigadirja<br />
Ladislava Lipiča v uporabo prevzeli tanke M-55 S. 28. junija 2002<br />
je bila v mariborski vojašnici slovesnost ob dnevu oklepno-mehaniziranih<br />
enot in uvedbi tankov M-55 S v operativno uporabo. Pripadniki bataljona so<br />
sami pripravili vso literaturo <strong>za</strong> postopke in uporabo novega tanka, njegovo<br />
vzdrževanje ter normative streljanja. Ob dnevu 72. brigade je bil 74. OKMB<br />
odlikovan z zlato plaketo 72. brigade. Že tretje leto <strong>za</strong>poredoma je bil 74.<br />
OKMB razglašen tudi <strong>za</strong> najboljšo športno ekipo 3. OPP, s čimer je dobil prehodni<br />
pokal v trajno last.<br />
Pripadniki bataljona so se pri<strong>za</strong>devno lotili pridobivanja znanja in urjenja postopkov,<br />
ki so pove<strong>za</strong>ni z uporabo tanka M-55 S. Bataljon je izvedel drugo<br />
specialistično fazo usposabljanja 18. generacije Šole <strong>za</strong> podčastnike <strong>za</strong> VED<br />
OME. Usposabljanje je sicer formalno potekalo pod vodstvom CVŠ, vendar<br />
so ga izvedli pripadniki 74. OKMB, ki so bili <strong>za</strong> čas usposabljanja <strong>za</strong>časno<br />
premeščeni v CVŠ.<br />
Septembra 2003 je bataljon s predstavitvijo tanka M-55 S, tanka <strong>za</strong> usposabljanje<br />
voznikov USP in računalniško podprtega simulatorja <strong>za</strong> izvajanje<br />
vaj v streljanju sodeloval na sejmu Sodobna vojska. Poveljevanje bataljonu je<br />
oktobra 2003 <strong>za</strong>radi odhoda poveljnika stotnika Igorja Cebeka na višji štabni<br />
tečaj <strong>za</strong> častnike prevzel major Robert Petek.<br />
Ob veliko kadrovskih <strong>za</strong>menjavah in nalogah, predvsem pri usposabljanju,<br />
ter ob vzornem vzdrževanju tehnike so minili meseci do naslednjega mejnika<br />
v zgodovini bataljona, in sicer sodelovanja naših pripadnikov na misijah v<br />
podporo miru. Leta 2004 so tudi pripadniki našega bataljona <strong>za</strong>čeli sodelovati<br />
na misijah v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.<br />
Preoblikovanje <strong>za</strong>radi spremenjenih varnostnih razmer<br />
Oktobra 2005 smo v enoti dobili ukaz <strong>za</strong> uveljavitev načrta preoblikovanja,<br />
da <strong>za</strong>gotovimo razmere <strong>za</strong> preoblikovanje iz 74. OKMB v 74. MOTB. Tako so<br />
se spremenile prednostne naloge bataljona. Zaradi odločitev, da se tanki<br />
M-55 S preselijo v Pivko in postanejo del strateške rezerve, so pripadniki bataljona<br />
dobili veliko dodatnih nalog s pripravo <strong>za</strong> konzervacijo. Spreminjati<br />
so se <strong>za</strong>čeli načrti popolnjevanja s kadrom ter načrti dela in usposabljanja.<br />
V hitrem tempu priprave tankov <strong>za</strong> konzervacijo in mehaniziranega voda <strong>za</strong><br />
udeležbo v operaciji kriznega odzivanja je bataljon <strong>za</strong>čel leto 2006. Jekleni<br />
možje so ponovno presegli svoje zmožnosti in opravili naloge. Poveljnik bataljona<br />
in vod vojakov sta sodelovala pri testiranju lahkega oklepnega vozila<br />
8 x 8, ki bo postal glavna ognjena moč 74. MOTB. Po končanem osnovnem<br />
usposabljanju se je mehanizirani vod, namenjen <strong>za</strong> delo na misiji, prepodredil<br />
v 20. MOTB <strong>za</strong> <strong>za</strong>ključno usposabljanje in novembra 2006 odšel na<br />
delo v Kfor na Kosovo. V operacijo UNIFIL v Libanonu je bil decembra 2006<br />
napoten tudi poveljnik bataljona podpolkovnik Igor Cebek.<br />
Pripadniki bataljona imajo tudi <strong>za</strong> letos veliko ciljev, voljo in izkušenj, ki so jih<br />
pridobili pri delu z ljudmi in na oborožitvenih sistemih. To je odlična podlaga<br />
<strong>za</strong> nadaljnje delo. Petnajsta obletnica obstoja 74. OKMB z vso zgodovino in<br />
tradicijo je le pomnik in obve<strong>za</strong> <strong>za</strong> kakovostno delo vseh pripadnikov bataljona,<br />
pogledi pa so odločno usmerjeni v prihodnost, na mednarodne misije, k<br />
patriam in 1. brigadi SV.<br />
Andrej Hadner, Alojz Novak<br />
Foto: Bruno Toič<br />
I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j a<br />
15th anniversary of the<br />
74th Armoured-Mechanized Battalion (OKMB)<br />
On 30 March the 72nd Brigade of the 74th Armoured-Mechanized<br />
Battalion celebrated the 15th anniversary of its operation. This article<br />
traces the history of the Battalion from 29 June 1991 when the then<br />
commander of the 77th Territorial Defence Regional Headquarters,<br />
Captain Miran Fišer, announced the decision of the TO to establish a<br />
tank unit, up to the present day. The Battalion, whose core power will<br />
soon be light-armoured 8 x 8 vehicles, has been undergoing modifications<br />
from armoured-mechanized into a motorized unit since October<br />
2005. The battalion, which is to be the core unit of a battalion task force<br />
with a high level of operational readiness, is expected to reach its initial<br />
operational capacity in 2010 and become fully operational a year later.<br />
The first unit to reach full operational capacity will be the Battalion’s<br />
1st Mechanized Company, which will be ready to participate in peace<br />
operations as of 1 November this year.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 11
I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j a<br />
Reševalci Kliničnega centra<br />
usposabljali zdravstveno osebje SV<br />
Vojaška zdravstvena enota (VZE) je v sodelovanju z reševalno<br />
postajo Kliničnega centra Ljubljana v petek, 30. marca, na Igu<br />
organizirala redno strokovno usposabljanje, ki se ga je udeležilo<br />
30 bolničarjev, zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester<br />
iz VZE, 20. MOTB ter GORŠ. V nadaljevanjem tečaju, ki so ga<br />
poimenovali oskrba poškodovanih in obolelih, so dopolnili strokovno<br />
znanje, saj so v izobraževanje in usposabljanje vključili<br />
predvsem novosti, ki jih sprejme Svet <strong>za</strong> reanimacijo, na primer<br />
v imobili<strong>za</strong>ciji, temeljnih postopkih oživljanja in podobnem. Višja<br />
vojaška uslužbenka 11. razreda in vodja tečaja iz VZE Dragica<br />
Milavec je pojasnila, da so taka usposabljanja zelo pomembna,<br />
saj tako sledijo razvoju stroke.<br />
Dobro sodelovanje z reševalno postajo Kliničnega centra<br />
Pripadniki zdravstvene enote in drugi, ki skrbijo <strong>za</strong> prvo pomoč ter <strong>za</strong>gotavljajo<br />
zdravstveno varstvo, morajo slediti novostim v stroki, <strong>za</strong>to so že večkrat<br />
sodelovali z ustanovami javnega zdravstva, ki jim pri tem pomagajo. Že leta<br />
2003 so s pomočjo reševalne postaje Kliničnega centra Ljubljana organizirali<br />
usposabljanje iz prve pomoči in nujne medicinske pomoči v Štuli <strong>za</strong><br />
medicinske sestre, zdravstvene tehnike in bolničarje VZE, udeležilo pa se ga<br />
je tudi nekaj pripadnikov GORŠ. »Obravnavali smo veliko teorije, postopke pa<br />
smo urili v učilnicah. Pomemben del našega usposabljanja je bilo praktično<br />
delo na reševalni postaji Kliničnega centra, kjer je vsak pripadnik tri dni sodeloval<br />
v intervencijah kot član v reševalnem vozilu. Tako smo teorijo preizkusili<br />
tudi v praksi in utrdili novo znanje. Taka usposabljanja ocenjujemo kot<br />
zelo pomembna in koristna, saj teorijo zelo dobro poznamo, manjka pa nam<br />
praktičnega dela, ki omogoča, da doktrinarno znanje in novosti prenesemo<br />
v svoje delo,« je pojasnila višja vojaška uslužbenka Dragica Milavec. Lani so<br />
s pomočjo reševalne postaje Kliničnega centra organizirali prvi del tečaja<br />
oskrbe poškodovanih in obolelih, zdaj pa še drugi del, v katerem so predvsem<br />
preverili znanje in ga dopolnili. Nove smernice oblikujejo na podlagi<br />
raziskav, ki jih večinoma oblikujejo v tujini, predvsem <strong>za</strong>to, da bi ugotovili,<br />
kateri postopki so bolj učinkoviti in <strong>za</strong>gotavljajo, da oboleli ter poškodovani<br />
preživi. V nove smernice sodijo na primer postopki pri imobili<strong>za</strong>ciji, temeljni<br />
ter <strong>za</strong>četni postopki oživljanja in podobno. Ko smernice potrdijo v EU, <strong>za</strong>čnejo<br />
po njih delati v državah članicah.<br />
Delo v realnih razmerah<br />
»Najbolj problematično je neznanje, <strong>za</strong>to se ljudje, kar velja predvsem <strong>za</strong> laike,<br />
bojijo ukrepati, ko nekdo potrebuje prvo pomoč. Ne glede na to, da so tukaj<br />
pripadniki, ki se poklicno ukvarjajo z zdravstveno oskrbo, se na takih vajah<br />
veliko naučijo, poleg tega pa pridobijo tudi samo<strong>za</strong>vest, da ustrezno ukrepajo<br />
v kritičnih razmerah,« je povedal strokovni vodja usposabljanja ter vodja<br />
izobraževanja na reševalni postaji Kliničnega centra Ljubljana Anton Posavec<br />
in dodal, da imajo na Igu možnost dela v realnih razmerah. Tako so se urili v<br />
postopkih reševanja in dajanja pomoči obolelim ter poškodovanim iz stavbe,<br />
kjer so bili nevarne snovi, ruševine in utesnjen prostor, kot so na primer jaški in<br />
avtomobil. »To so realne razmere, s katerimi se lahko srečajo zdravstveni<br />
delavci pri opravljanju<br />
rednega dela. Prepričan<br />
sem, da jim bo to<br />
znanje koristi-<br />
Po prometni<br />
nesreči so gasilci<br />
na avtu odstranili<br />
streho. Tečajniki so<br />
poškodovanemu<br />
imobilizirali vrat, da ne<br />
bi prišlo do dodatnih<br />
poškodb.<br />
12 S LOV E N S K A VO J S K A
Zadovoljni s praktičnim delom<br />
Vojaška uslužbenka 5. razreda Edita Špan: V tem drugem<br />
delu usposabljanja smo delali v realnih razmerah.<br />
Morali smo na primer izvleči ponesrečence iz ruševin<br />
in pri tem <strong>za</strong>ščititi sebe <strong>za</strong>radi uhajanja nevarnih plinov,<br />
oskrbeti ponesrečenca v avtomobilu ter podobno.<br />
Oceniti moramo stanje ponesrečenca in mu rešiti življenje,<br />
če je to ogroženo. Delam v ambulanti v Vojašnici<br />
Bohinjska Bela, kjer <strong>za</strong>gotavljam zdravstveno oskrbo,<br />
na primer na gorniških tečajih ali streljanjih in podobno. Večjih oziroma <strong>za</strong>htevnih<br />
intervencij <strong>za</strong>radi težkih poškodb na terenu ni bilo, saj običajno oskrbimo<br />
zlome, zvine in druge manjše poškodbe, vendar pa moramo biti dobro<br />
usposobljeni, saj nikoli ne veš, kdaj se bo zgodila hujša nesreča, in tudi sicer<br />
lahko pomagamo civilistom, na primer če bi se zgodila prometna nesreča.<br />
Ta usposabljanja so <strong>za</strong>to nujna in jih mora biti vsaj nekaj na leto, da ustrezno<br />
obnavljamo in dopolnjujemo znanje.<br />
Vojaška uslužbenka 5. razreda Nevenka Verbič: Taka<br />
usposabljanja ocenjujem kot zelo pomembna <strong>za</strong> naše<br />
delo, saj se tako izobražujemo. Teorijo se lahko naučimo<br />
iz knjig, prakse pa ne. Že s takimi vajami pridobimo<br />
veliko prakse. Sicer pa smo v okviru usposabljanj z reševalno<br />
postajo Kliničnega centra delali tudi kot člani<br />
v reševalnem vozilu in se pri tem srečali z <strong>za</strong>htevnimi<br />
primeri. Kolegi, ki delajo kot reševalci, imajo zelo veliko<br />
prakse, <strong>za</strong>to sem <strong>za</strong>dovoljna, da smo lahko delali z njimi. Na intervencijah<br />
sta zelo pomembna odzivni čas in znanje o ustreznih postopkih. Delam v<br />
vojašnici v Novem mestu, kjer poskrbimo <strong>za</strong> poškodbe, vendar so te manjše<br />
in niso smrtno nevarne.<br />
Vojaški uslužbenec 5. razreda Matej Zirkelbach: Zdaj<br />
delam v ambulanti v Vojašnici Novo mesto, prej sem<br />
bil <strong>za</strong>poslen v zdravstvenem domu, saj sem po poklicu<br />
medicinski tehnik, <strong>za</strong>to vem, da se lahko v našem poklicu<br />
srečaš z različnimi poškodbami, pomagaš pa lahko<br />
le, če imaš ustrezno znanje. Resno je bilo tudi med<br />
osamosvojitveno vojno na Medvedjeku, kjer je umrlo<br />
devet ljudi. Pomembno je, da se ves čas usposabljamo<br />
in sledimo smernicam. Tako je na primer novost pri oživljanju razmerje med<br />
masažo srca in vpihi zraka. Prej je veljalo, da je razmerje dihanja in masaže<br />
srca 2 : 15, zdaj pa je novo razmerje 30 : 2. Zelo dobro se mi zdi, da izvajamo<br />
tudi usposabljanje prve pomoči <strong>za</strong> prostovoljce na služenju vojaškega roka,<br />
sicer pa bomo <strong>za</strong>čeli tudi usposabljanje vseh pripadnikov SV o temeljnih po-<br />
stopkih oživljanja. Menim, da ljudje preslabo poznajo prvo pomoč.<br />
Vojaška uslužbenska 5. razreda Danica Arnšek: V vseh<br />
poklicih je tako, da je treba slediti novim smernicam in<br />
se usposabljati. Pri našem poklicu je praktično znanje<br />
še posebno pomembno, saj rešujemo življenja. Ta usposabljanja<br />
so dopolnitev in obnavljanje znanja ter učenje<br />
novih doktrin. Delam v ambulanti v Vojašnici Cerklje ob<br />
Krki. Zdravstveno varstvo <strong>za</strong>gotavljamo na vseh terenskih<br />
usposabljanjih po Slovenji, glede na razporeditve,<br />
ki nam jih določi vodstvo VZE. Na Počku sem tako morala oskrbeti tudi težko<br />
poškodbo, sicer pa so večinoma manjše. Na Igu smo delali v realnih razmerah,<br />
tako da smo videli, kako je reševalec omejen, če je ponesrečenec v avtu,<br />
jašku ali kaj podobnega. Delali smo na treh delovnih točkah in bilo je <strong>za</strong>nimivo.<br />
Upam, da bomo še imeli podobna usposabljanja, saj so zelo koristna.<br />
VVU Dragica Milavec<br />
lo,« je dejal diplomirani zdravstvenik Posavec. »Pri usposabljanju pripadniki<br />
SV uporabljajo vse pripomočke, ki jih imajo v vozilih, na primer <strong>za</strong>jemalna<br />
nosila, oporo <strong>za</strong> glavo, reanimacijski nahrbtnik, EKG-monitor, defibrilator in<br />
podobno. Za uspeh pri delu sta pomembna trening in vadba postopkov. Tega<br />
se ne da naučiti iz knjig, <strong>za</strong>to so pomembna usposabljanja,« je povedal inštruktor<br />
z mednarodno licenco in reševalec Robert Sabol. Dodal je še, da se<br />
pri delu srečujejo z vsemi poškodbami in obolenji, ki <strong>za</strong>htevajo hitro ter učinkovito<br />
pomoč, na primer s kolapsi, infarkti, porodi, posledicami samomorov,<br />
streljanj, <strong>za</strong>strupitev, različnih poškodb in tako naprej.<br />
Glede na to, da tisti, ki v SV skrbijo <strong>za</strong> zdravstveno varstvo, potrebujejo veliko<br />
izkušenj, ki jih dobivajo z delom v praksi, »bi bilo dobro, da bi v prihodnosti<br />
pripadniki VZE del delovnega časa opravljali v javnem zdravstvu. Pridobili<br />
bi si veliko izkušenj, če bi med drugim delali na urgenci ali travmatologiji.<br />
Tako bi <strong>za</strong>gotovo krepili svoje strokovno znanje«, je povedala višja vojaška<br />
uslužbenka Dragica Milavec.<br />
Valerija Š. Jarm<br />
Foto: Bruno Toič<br />
Ranjenega<br />
so rešili iz<br />
ruševin, ga<br />
oskrbeli in<br />
naložili na<br />
nosila.<br />
Anton Posavec<br />
Robert Sabol<br />
On Friday, 30 March the military medical unit (VZE) and the Ambulance<br />
Service of the University Medical Centre of Ljubljana organized a regular<br />
training seminar in Ig, attended by 30 ancillary staff, healthcare<br />
technicians and nurses from the VZE, the 20th Motorized Battalion and<br />
the Mountaineering School. The training course entitled “Treatment of<br />
the Injured and the Sick” was organized with the aim to upgrade the<br />
staff’s knowledge by presenting new practices adopted by the council<br />
of resuscitation in the field of immobili<strong>za</strong>tion, basic reanimation techniques<br />
and similar. Dragica Milavec, senior military officer of the 11th<br />
grade in charge of conducting the course, underlined that such training<br />
courses were of utmost importance, as they allowed the staff to keep<br />
up with progress within the profession.<br />
I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j a<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 13
Po osmih letih slovo od ESD<br />
I n te r v j u<br />
Ali lahko predstavite svojo vojaško<br />
kariero?<br />
Marca 1977 sem vstopil v TO in v njej<br />
opravljal dolžnost obveščevalnega<br />
častnika v pokrajinskem štabu <strong>za</strong> TO<br />
Ljubljana okolica. Moje glavno delo<br />
je bilo urjenje izvidnikov iz naše pokrajine,<br />
v sklopu katerega sem izvajal<br />
tudi tečaje <strong>za</strong> ostrostrelce. Leta 1990<br />
sem bil dejaven pri Projektu MSNZ,<br />
nato pa sem šel službovat na takrat <strong>za</strong>prto območje Kočevske Reke v 30.<br />
razvojno skupino, v kateri sem bil do <strong>za</strong>četka vojne in še nekaj časa po njej<br />
obveščevalni častnik. Po mojem prihodu v 30. razvojno skupino se je <strong>za</strong>čelo<br />
oblikovati poveljstvo specialne brigade MORiS. Najprej sem delal kot obveščevalni<br />
častnik, nato pa sem postal namestnik poveljnika brigade. Po ukinitvi<br />
MORiS leta 1994 sem prišel v 52. brigado, v kateri sem med drugim opravljal<br />
tudi dolžnost poveljnika. Leta 1998 so me na mojo željo premestili na<strong>za</strong>j v<br />
vojaško bazo Škrilj na Kočevsko, kjer se je prav takrat iz jedra pripadnikov<br />
nekdanjega odreda <strong>za</strong> hitro posredovanje pri MORiS <strong>za</strong>čel oblikovati odred<br />
<strong>za</strong> specialno delovanje (OSD), ki se je pozneje preimenoval v ESD, katere<br />
poveljnik sem bil bo danes.<br />
Kaj menite o razvoju ESD od ustanovitve do danes?<br />
Razvoj enote je bil precej težak, predvsem na <strong>za</strong>četku, ko je bilo veliko nerazumevanja<br />
<strong>za</strong> oblikovanje in popolnjevanje enote. Za nekatere je bilo veliko<br />
breme, da jedro enote sestavljamo člani nekdanje specialne brigade MORiS.<br />
Kmalu smo <strong>za</strong>čeli pošiljati pripadnike na izobraževanja in usposabljanja v<br />
ZDA ter Anglijo, s čimer so naši pripadniki postali vrhunski specialisti <strong>za</strong> posamezna<br />
področja. Bili smo prvi v SV, ki smo z dvema bojnima skupinama<br />
šli na mirovno misijo Isafa v Afganistan in tam imeli nekaj odmevnih akcij,<br />
naši pripadniki so pozneje sodelovali še v Iraku, zdaj pa je v Libanonu nekaj<br />
naših pripadnikov. Postopno smo v enoti pripravili in dopolnili programe<br />
izbora ter usposabljanja, s čimer nam je<br />
uspelo v enoto pridobiti tudi nov kader.<br />
Kako ste <strong>za</strong>dovoljni s pritokom novega kadra<br />
v ESD in kako potekajo usposabljanja<br />
<strong>za</strong> pripadnike specialnih sil SV?<br />
Pot do zelene baretke, simbola specialnih sil<br />
SV, je naporna in dolga. Zaradi številnih <strong>za</strong>htev,<br />
ki jih mora izpolnjevati kandidat<br />
<strong>za</strong> pripadnika specialnih sil, je<br />
osip kadra pred vstopom v<br />
enoto zelo velik, saj se<br />
kandidate preverja<br />
na mejah njihovih<br />
psihofizičnih<br />
zmogljivosti.<br />
Po uspešno<br />
Po tridesetih letih aktivne službe je 1. aprila svojo poklicno vojaško<br />
kariero končal podpolkovnik Boris Mikuš. Leta 1977 se je<br />
<strong>za</strong>poslil kot obveščevalni častnik v pokrajinskem štabu <strong>za</strong> TO<br />
Ljubljana okolica, v devetdesetih letih sodeloval v Projektu MSNZ,<br />
bil aktiven udeleženec vojne <strong>za</strong> Slovenijo in pozneje sodeloval<br />
pri oblikovanju specialne brigade MORiS. Do leta 1998 je opravljal<br />
dolžnost poveljnika 52. brigade, nato pa do odhoda v pokoj<br />
poveljeval enoti <strong>za</strong> specialno delovanje (ESD).<br />
opravljenem 12-dnevnem izboru morajo<br />
kandidati opraviti še šestmesečno<br />
osnovno usposabljanje <strong>za</strong> delo v<br />
bojnih skupinah. Specialistična usposabljanja<br />
potekajo večinoma v tujini,<br />
ob pomoči strokovnjakov iz Slovenije,<br />
naših pripadnikov in s skupnimi urjenji<br />
s primerljivimi enotami članic <strong>za</strong>vezništva.<br />
Želimo, da bi se enota letos<br />
povečala še <strong>za</strong> eno bojno skupino, če<br />
bo dovolj kandidatov opravilo izbor in osnovno usposabljanje.<br />
Kako pomembno je bilo <strong>za</strong> ESD sodelovanje s tujimi specialnimi enotami?<br />
Na usposabljanjih s tujimi specialnimi enotami, kot so SAS, Navy Seals in SF,<br />
smo ugotovili, da po izurjenosti ne <strong>za</strong>ostajamo <strong>za</strong> njimi. Na skupnih usposabljanjih<br />
smo dopolnili naše znanje iz taktike, postopkov bojnega iskanja,<br />
reševanja itn., pri čemer smo pridobljeno znanje prilagodili potrebam SV. Sodelovanje<br />
ESD s tujimi specialnimi enotami poteka ustaljeno. Mogoče je v<br />
<strong>za</strong>dnjem času skupnih usposabljanj nekoliko manj <strong>za</strong>radi obsežnih kriznih<br />
žarišč v svetu, kjer te enote opravljajo svoje naloge.<br />
Kakšen bo prihodnji razvoj enote?<br />
Rad bi poudaril, da ima enota zelo veliko sposobnih podčastnikov in častnikov<br />
ter znanja, na kar sem kot poveljnik zelo ponosen. Želel bi, da se ta enota<br />
formacijsko dopolni in da se pridobijo nova sredstva, ki jih pripadniki nujno<br />
potrebujejo. Imamo dobro oborožitev, na primer ostrostrelne puške in mitraljeze,<br />
prevzemamo pa tudi nove puške. Potrebovali bi več optoelektronskih<br />
sredstev in naprav GPS <strong>za</strong> lažje delo v mirovnih operacijah. Urejamo tudi<br />
bazo v Škrilju, saj napeljujemo vodo, zgradili pa bomo še sodobno strelišče.<br />
Pri<strong>za</strong>devamo si, da bi se enota po vzoru primerljivih enot v tujini prepodredila<br />
GŠSV, s čimer bi se <strong>za</strong>gotovili prikritost in tajnost njenega delovanja.<br />
Kdo bo <strong>za</strong> vami prevzel poveljevanje ESD?<br />
Poveljevanje ESD sem predal svojemu namestniku, ki je do zdaj dobro vodil<br />
enoto in predvsem usposabljanja. Menim, da bi moral on postati novi poveljnik,<br />
s čimer bi bila dosežena strokovna kontinuiteta. Prihod častnika zunaj<br />
stroke <strong>za</strong> poveljnika enote ne bi bil dober, saj so v enoti določene posebnosti<br />
v delu, hierarhiji in odnosih.<br />
Kateri dogodki iz vojaške kariere vam največ pomenijo?<br />
Dogodkov, ki so <strong>za</strong>znamovali mojo vojaško kariero, je veliko, vendar pa bi<br />
izpostavil tri, ki so prelomno vplivali na mojo karierno pot v vojski. To so aktivno<br />
sodelovanje v Projektu MSNZ, ustanovitev specialne brigade<br />
MORiS in prestop z mesta poveljnika 52. brigade <strong>za</strong> poveljnika<br />
OSD.<br />
Kako boste preživljali čas v pokoju?<br />
Ostalo mi bo več časa <strong>za</strong> tiste stvari, ki se jim med vojaško<br />
kariero nisem mogel toliko posvečati oziroma ki<br />
sem jih moral opraviti ob koncih tedna. Moj konjiček<br />
je vsakdanji tek na Šmarno goro. Rad se rekreiram,<br />
<strong>za</strong>to bom imel več časa <strong>za</strong> daljše pohode v gore in<br />
<strong>za</strong> delo v vinogradu, ki ga imam poleg svoje počitniške<br />
hišice. Še naprej bom spremljal dejavnosti<br />
v ESD in če me bodo prosili, jim bom z veseljem<br />
pomagal z nasveti.<br />
Marko Pišlar<br />
14 S LOV E N S K A VO J S K A
Objave Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
št. 252, 6. april 2007<br />
3362.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 37. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
(Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03)<br />
minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> ustanavlja<br />
SPOMINSKI ZNAK BOVEC 1991<br />
1. člen<br />
Spominski znak Bovec 1991 se ustanovi<br />
v spomin na blokado in <strong>za</strong>vzetje<br />
Vojašnice Bovec.<br />
2. člen<br />
Spominski znak Bovec 1991 se podeli<br />
pripadnikom enot Teritorialne obrambe,<br />
ki so 29. 6. 1991 aktivno sodelovali<br />
pri blokadi in <strong>za</strong>vzetju Vojašnice<br />
Bovec.<br />
3. člen<br />
Spominski znak Bovec 1991 ima obliko<br />
ščita iz poznogotskega obdobja,<br />
je velik 35 mm in v najširšem delu<br />
širok 30 mm. Kovan je iz 2 mm debelega<br />
bakra, pozlačen, pobarvan in<br />
prevlečen s prozornim poliestrskim<br />
emajlom. V zgornjem delu je 3,5 mm<br />
velik napis BOVEC, v srednjem delu je<br />
stilizirana podoba gore Svinjak, pred<br />
njo je utrjeno obzidje vojašnice z opazovalnim<br />
stolpom, desno od stolpa je<br />
upodobljen vhod v vojašnico s simbolom<br />
gorništva – planiko, pred obzidjem<br />
je prika<strong>za</strong>na reka, v spodnjem<br />
delu pa je 3,5 mm velik datum 29. VI.<br />
1991. V znaku je nebo svetlo modro,<br />
levi del gore zelen, desni del gore in<br />
planika sta bele barve, reka pa temno<br />
modra. Napis na znaku, datum, črte in<br />
obrobe med barvami, obzidje in stolp<br />
so polirani in pozlačeni.<br />
Znak je na <strong>za</strong>dnji strani oštevilčen in<br />
ima priponko.<br />
Nadomestna oznaka je modre barve,<br />
z zlatim lipovim listom.<br />
Spominski znak in nadomestna oznaka<br />
sta pakirana v temno modri škatli,<br />
veliki 90 x 110 mm. Na zunanji strani<br />
pokrova škatle je na spodnjem delu<br />
v zlatotisku napis BOVEC 1991, na<br />
notranji strani pokrova, v njegovem<br />
srednjem delu, pa sta ime in priimek<br />
prejemnika spominskega znaka.<br />
4. člen<br />
Evidenco podeljenih spominskih znakov<br />
vodi, obdeluje in hrani Urad <strong>za</strong><br />
upravljanje človeških virov.<br />
5. člen<br />
Akt o ustanovitvi <strong>za</strong>čne veljati z dnem<br />
podpisa.<br />
Številka: 094-8/2006-192<br />
Datum: 25. 9. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
3363.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno<br />
prečiščeno besedilo) in 37. člena<br />
Pravilnika o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96<br />
in 2/03) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ<br />
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO<br />
I. spominski znak Bovec 1991<br />
prejmejo:<br />
Ljubo BIZJAK, Bovec<br />
Darjo BOZJA, Tolmin<br />
Miro BOZJA, Bovec<br />
David ČERNUTA, Bovec<br />
Dominik ČERNUTA, Bovec<br />
Vili ČERNUTA, Bovec<br />
Franc Jožef ČOPI, Bovec<br />
Zoran KOMAC, Bovec<br />
Borut KUK, Bovec<br />
Vladimir LIPOVEC, Bovec<br />
Iztok MLEKUŽ, Bovec<br />
Jani MLEKUŽ, Bovec<br />
Pavel MLEKUŽ, Bovec<br />
Valter MLEKUŽ, Bovec<br />
Žarko Anton MLEKUŽ, Bovec<br />
Robert PIUZI, Bovec<br />
Darko Anton PRETNER, Bovec<br />
Bojan SKOK, Bovec<br />
Miran ŠUŠTERŠIČ, Bovec<br />
II. spominski znak Bovec 1991 –<br />
posmrtno<br />
prejmejo:<br />
Jani MAVRIČ<br />
Boris MLEKUŽ<br />
Jože ZAKRAJŠEK<br />
Številka: 094-8/2006-194<br />
Datum: 25. 9. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
3364.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 37. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
(Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03)<br />
minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> ustanavlja<br />
SPOMINSKI ZNAK BIVJE 1991<br />
1. člen<br />
Spominski znak Bivje 1991 se ustanovi<br />
v spomin na ustavitev bojnih vozil<br />
JLA na križišču Ankaran (Bivje).<br />
2. člen<br />
Spominski znak Bivje 1991 se podeli<br />
pripadnikom enot Teritorialne obrambe<br />
in milice, ki so 29. 6. 1991 aktivno<br />
sodelovali pri ustavitvi bojnih vozil JLA<br />
na križišču Ankaran (Bivje).<br />
3. člen<br />
Spominski znak Bivje 1991 ima obliko<br />
ščita iz poznogotskega obdobja,<br />
je velik 35 mm in v najširšem delu<br />
širok 30 mm. Kovan je iz 2 mm debelega<br />
bakra, pozlačen, pobarvan in<br />
prevlečen s prozornim poliestrskim<br />
emajlom. V zgornjem delu je 3,5 mm<br />
velik napis BIVJE, v spodnjem delu pa<br />
je 3,5 mm velika letnica 1991. V znaku<br />
sta s svetlo modro barvo upodobljena<br />
Koprski in Tržaški <strong>za</strong>liv, s svetlo zeleno<br />
barvo pa obalni in širši priobalni pas<br />
koprske občine. V znaku so izpisani<br />
Mestna občina Koper ter naselji Ankaran<br />
in Škofije, z neprekinjenimi črtami<br />
so označene cestne komunikacije, s<br />
prekinjeno črto pa državna meja z Republiko<br />
Italijo. S točkama sta označeni<br />
naselji Ankaran in Škofije, prika<strong>za</strong>n je<br />
tudi kraj, kjer je bila eksplozija <strong>za</strong>detega<br />
BOV. Napis na znaku, letnica, črte<br />
in obrobe med barvami, cestne komunikacije<br />
in državna meja so polirani in<br />
pozlačeni.<br />
Znak je na <strong>za</strong>dnji strani oštevilčen in<br />
ima priponko.<br />
Nadomestna oznaka je modre barve,<br />
z zlatim lipovim listom, ki ga križa puška.<br />
Spominski znak in nadomestna oznaka<br />
sta pakirana v temno modri škatli,<br />
veliki 90 x 110 mm. Na zunanji strani<br />
pokrova škatle je na spodnjem delu<br />
v zlatotisku napis BIVJE 1991, na<br />
notranji strani pokrova, v njegovem<br />
srednjem delu, pa sta ime in priimek<br />
prejemnika spominskega znaka.<br />
4. člen<br />
Evidenco podeljenih spominskih znakov<br />
vodi, obdeluje in hrani Urad <strong>za</strong><br />
upravljanje človeških virov.<br />
5. člen<br />
Akt o ustanovitvi <strong>za</strong>čne veljati z dnem<br />
podpisa.<br />
Številka: 094-8/2006-198<br />
Datum: 29. 9. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
3365.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – prečiščeno<br />
besedilo) in 37. člena Pravilnika o priznanjih<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur.<br />
list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ<br />
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO<br />
I. spominski znak Bivje 1991<br />
prejmejo:<br />
Klavdijo BABIČ, Koper<br />
Ferdinand BECI, Ptuj<br />
Davor BOGOVIĆ, Majšperk<br />
Branko BRODEJ, Vitanje<br />
Zdravko CERGOL, Koper<br />
Emil ČEBOKLI, Izola<br />
Aleksander DEKLEVA, Koper<br />
O b j a v e<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 15
O b j a v e<br />
Iztok DRAGORAJAC, Koper<br />
Dragan DRAGUTINOVIĆ, Koper<br />
Andrej FURLAN, Koper<br />
Danilo GREGORIČ, Koper<br />
David GRZETIČ, Koper<br />
Robert HRVATIN, Koper<br />
Drago JAKOMIN, Koper<br />
Iztok JAKOMIN, Koper<br />
Dean JURIČ, Koper<br />
Milan KALAUZ, Koper<br />
Dušan KIRM, Koper<br />
Mavricij KOCJANČIČ, Koper<br />
Drago KOKOL, Izola<br />
Viljem KOPŠE, Koper<br />
Marjan KOVAČ, Koper<br />
Ivan KOZLOVIČ, Koper<br />
Roman MARSIČ, Koper<br />
Dušan MOLJK, Izola<br />
Tihomir MUŠE, Piran<br />
Boris POLJŠAK, Koper<br />
Ciril RAVBAR, Sežana<br />
Ljubo ROJC, Koper<br />
Iztok STANČIČ, Koper<br />
Fabio STEFFE, Koper<br />
Franc STOPNIŠEK, Koper<br />
Angel ŠAV, Koper<br />
Bojan ŠTEFANIČ, Koper<br />
Valter UDOVIČ, Koper<br />
Bojan VIDALI, Koper<br />
Žarko VIDALI, Koper<br />
Rudi VRBNJAK, Koper<br />
II. spominski znak Bivje 1991 –<br />
posmrtno<br />
prejmejo:<br />
Zvonko ČUKAJNE<br />
Marijan GRDINA<br />
Andrija MALEK<br />
Številka: 094-8/2006-203<br />
Datum: 29. 9. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
3366.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 37. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
(Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03)<br />
minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> ustanavlja<br />
SPOMINSKI ZNAK LIVEK 1991<br />
1. člen<br />
Spominski znak Livek 1991 se ustanovi<br />
v spomin na blokado in <strong>za</strong>vzetje<br />
stražnice Livek.<br />
2. člen<br />
Spominski znak Livek 1991 se podeli<br />
pripadnikom enot Teritorialne obrambe,<br />
ki so 28. 6. 1991 aktivno sodelovali<br />
pri blokadi in <strong>za</strong>vzetju stražnice<br />
Livek.<br />
3. člen<br />
Spominski znak Livek 1991 ima obliko<br />
ščita iz poznogotskega obdobja, je velik<br />
35 mm in v najširšem delu širok 30<br />
mm. Kovan je iz 2 mm debelega bakra,<br />
pozlačen, pobarvan in prevlečen<br />
s prozornim poliestrskim emajlom. V<br />
zgornjem delu je 3,5 mm velik napis<br />
LIVEK, v srednjem delu je stilizirana<br />
podoba gore Krn, pred njo je stražnica<br />
Livek, v spodnjem delu pa je 3,5 mm<br />
velik datum 28. VI. 1991. Nebo v znaku<br />
je svetlo modro, stražnica je bele in<br />
sive barve, gora je rjava, spodnji del<br />
znaka pa svetlo zelen. Napis na znaku,<br />
datum, črte in obrobe med barvami<br />
so polirani in pozlačeni.<br />
Znak je na <strong>za</strong>dnji strani oštevilčen in<br />
ima priponko.<br />
Nadomestna oznaka je modre barve,<br />
z zlatim lipovim listom.<br />
Spominski znak in nadomestna oznaka<br />
sta pakirana v temno modri škatli,<br />
veliki 90 x 110 mm. Na zunanji strani<br />
pokrova škatle je na spodnjem delu<br />
v zlatotisku napis LIVEK 1991, na<br />
notranji strani pokrova, v njegovem<br />
srednjem delu, pa sta ime in priimek<br />
prejemnika spominskega znaka.<br />
4. člen<br />
Evidenco podeljenih spominskih znakov<br />
vodi, obdeluje in hrani Urad <strong>za</strong><br />
upravljanje človeških virov.<br />
5. člen<br />
Akt o ustanovitvi <strong>za</strong>čne veljati z dnem<br />
podpisa.<br />
Številka: 094-8/2006-199<br />
Datum: 29. 9. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
3367.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno<br />
prečiščeno besedilo) in 37. člena<br />
Pravilnika o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96<br />
in 2/03) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ<br />
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO<br />
I. spominski znak Livek 1991<br />
prejmejo:<br />
Robert BAJT, Tolmin<br />
Sergej ČUJEC, Tolmin<br />
Aleksander GERBEC, Tolmin<br />
Mihael GOLJA, Kanal<br />
Silvo HROVAT, Bovec<br />
Patrik HVALA, Tolmin<br />
Stojan HVALA, Tolmin<br />
Simon IVANČIČ, Tolmin<br />
Boštjan KOMAC, Bovec<br />
Silvo LEBAN, Tolmin<br />
Roman MEDVED, Tolmin<br />
Iztok MULIČ, Tolmin<br />
Jožef MUNIH, Tolmin<br />
Miran REJEC, Tolmin<br />
Robert RUTAR, Tolmin<br />
Simon RUTAR, Tolmin<br />
Dušan TRUŠNOVEC, Tolmin<br />
Aleksander URŠIČ, Tolmin<br />
Igor URŠIČ, Tolmin<br />
Igor VELIKONJA, Tolmin<br />
Marijan ZALAŠČEK, Tolmin<br />
II. spominski znak Livek 1991 –<br />
posmrtno<br />
prejmeta:<br />
Damijan ŠAVLI<br />
Milan ŽABAR<br />
Številka: 094-8/2006-204<br />
Datum: 29. 9. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
3368.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 37. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
(Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03)<br />
minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> ustanavlja<br />
SPOMINSKI ZNAK ŠENTVIŠKA GORA<br />
1991<br />
1. člen<br />
Spominski znak Šentviška Gora 1991<br />
se ustanovi v spomin na blokado in<br />
<strong>za</strong>vzetje skladišč na Šentviški Gori.<br />
2. člen<br />
Spominski znak Šentviška Gora 1991<br />
se podeli pripadnikom enot Teritorialne<br />
obrambe, ki so junija 1991 aktivno<br />
sodelovali pri blokadi in <strong>za</strong>vzetju skladišč<br />
na Šentviški Gori.<br />
3. člen<br />
Spominski znak Šentviška Gora 1991<br />
ima obliko ščita iz poznogotskega obdobja,<br />
je velik 35 mm in v najširšem<br />
delu širok 30 mm. Kovan je iz 2 mm<br />
debelega bakra, pozlačen, pobarvan<br />
in prevlečen s prozornim poliestrskim<br />
emajlom. V zgornjem delu je na modri<br />
podlagi 3,5 mm velik napis ŠENT-<br />
VIŠKA GORA, v srednjem delu sta v<br />
rjavi barvi upodobljena kupola in raketomet<br />
<strong>za</strong> PZO strela 2M, v spodnjem<br />
delu pa je na zeleni podlagi 3,5 mm<br />
velika letnica 1991. Napis na znaku,<br />
letnica, raketomet, črte in obrobe med<br />
barvami so polirani in pozlačeni.<br />
Znak je na <strong>za</strong>dnji strani oštevilčen in<br />
ima priponko.<br />
Nadomestna oznaka je modre barve,<br />
z zlatim lipovim listom.<br />
Spominski znak in nadomestna oznaka<br />
sta pakirana v temno modri škatli,<br />
veliki 90 x 110 mm. Na zunanji strani<br />
pokrova škatle je na spodnjem delu<br />
v zlatotisku napis ŠENTVIŠKA GORA<br />
1991, na notranji strani pokrova, v<br />
njegovem srednjem delu, pa sta ime<br />
in priimek prejemnika spominskega<br />
znaka.<br />
4. člen<br />
Evidenco podeljenih spominskih znakov<br />
vodi, obdeluje in hrani Urad <strong>za</strong><br />
upravljanje človeških virov.<br />
5. člen<br />
Akt o ustanovitvi <strong>za</strong>čne veljati z dnem<br />
podpisa.<br />
Številka: 094-8/2006-200<br />
Datum: 29. 9. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
3369.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno<br />
prečiščeno besedilo) in 37. člena<br />
Pravilnika o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96<br />
in 2/03) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ<br />
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO<br />
I. spominski znak Šentviška Gora<br />
1991<br />
prejmejo:<br />
Bogdan BAJT, Tolmin<br />
Primož BEGUŠ, Tolmin<br />
Vito BERGINC, Kobarid<br />
Marjan BEVK, Tolmin<br />
16 S LOV E N S K A VO J S K A
Stanko BEVK, Tolmin<br />
Dušan BLAGOJEVIĆ, Tolmin<br />
Ivan BOŽIČ, Tolmin<br />
Vladimir BOŽIČ, Tolmin<br />
Stanko BREMEC, Tolmin<br />
Aleš CUDER, Brda<br />
Alojz ČERIN, Tolmin<br />
Srečko ČERIN, Tolmin<br />
Vojko ČERNE, Tolmin<br />
Zoran ČERNILOGAR, Tolmin<br />
Miroslav ČRV, Tolmin<br />
Livjo DAKSKOBLER, Tolmin<br />
Walter DRAGOSAVLJEVIĆ RUTAR,<br />
Tolmin<br />
Peter DROLE, Tolmin<br />
Benjamin ERŽEN, Tolmin<br />
Darko FLANDER, Tolmin<br />
Lucijan FON, Tolmin<br />
Hinko FORTUNAT, Tolmin<br />
Milotin FORTUNAT, Tolmin<br />
Rudi FORTUNAT, Tolmin<br />
Matjaž FURLAN, Tolmin<br />
Jurij GABERŠČEK, Tolmin<br />
Vinko GABERŠČEK, Tolmin<br />
Branko GATEJ, Tolmin<br />
Aleš GOLJA, Tolmin<br />
Miha HRAST, Tolmin<br />
Silvo HROVAT, Bovec<br />
Avguštin HVALA, Tolmin<br />
Zlatko JAN, Tolmin<br />
Andrej JARC, Brda<br />
Darko JEREB, Tolmin<br />
Boris JERMOL, Tolmin<br />
Valter JERMOL, Tolmin<br />
Zorko KALTNEKAR, Tolmin<br />
Vladimir KANALEC, Tolmin<br />
Marko KENDA, Tolmin<br />
Evgen KIKELJ, Tolmin<br />
Silvo KOFOL, Tolmin<br />
Iztok KOGOJ, Tolmin<br />
Igor KOKOŠAR, Tolmin<br />
Uroš KOMAR, Tolmin<br />
Aleš KOVAČIČ, Tolmin<br />
Bojan KOVAČIČ, Tolmin<br />
Boris KOVAČIČ, Tolmin<br />
Jože KOVAČIČ, Tolmin<br />
Tadej KOVAČIČ, Tolmin<br />
Radivoj KRAPEŽ, Tolmin<br />
Gorazd KRAVANJA, Tolmin<br />
Roman KRAVANJA, Tolmin<br />
Robert KRIVEC, Tolmin<br />
Aleksander KUŠTRIN, Cerkno<br />
Franc KUŠTRIN, Tolmin<br />
Metod KUŠTRIN, Tolmin<br />
Andrej LAHARNAR, Tolmin<br />
Angel LAHARNAR, Tolmin<br />
Florijan LAHARNAR, Tolmin<br />
Karel LAHARNAR, Tolmin<br />
Ljubo LAHARNAR, Tolmin<br />
Milan LAPANJA, Tolmin<br />
Tonček LEBAN, Tolmin<br />
Damijan LIPUŠČEK, Tolmin<br />
Bruno MANFREDA, Tolmin<br />
Edi MANFREDA, Tolmin<br />
Darko MAVRIČ, Cerkno<br />
Simon MELIHEN, Tolmin<br />
Ivan MRAK, Tolmin<br />
Milovan MUGERLI, Tolmin<br />
Omer NUHIĆ, Tolmin<br />
Branko OBID, Tolmin<br />
Franc OBREKAR, Tolmin<br />
Branko OREŠEK, Tolmin<br />
Zvonko PAJER, Tolmin<br />
Jernej PAVŠIČ, Tolmin<br />
Matej PAVŠIČ, Kanal<br />
Oton PAVŠIČ, Tolmin<br />
Danilo PERŠIČ, Kobarid<br />
Danilo PIRIH, Tolmin<br />
Mitja PISK, Tolmin<br />
Boštjan PODGORNIK, Tolmin<br />
Albin POLJANEC, Tolmin<br />
Silvester REJC, Tolmin<br />
Metod RUTAR, Tolmin<br />
Viljem SCHAFHALTER, Tolmin<br />
Silvo SELJAK, Tolmin<br />
Erik SEPIČ, Tolmin<br />
Mirko SKOK, Tolmin<br />
Ladislav SKRINJAR, Tolmin<br />
Rafael ŠAVLI, Tolmin<br />
Bojan ŠORLI, Tolmin<br />
Renato ŠTENKLER, Tolmin<br />
David ŠTRUKELJ, Tolmin<br />
Borislav ŠTUCIN, Tolmin<br />
Goran TORKAR, Tolmin<br />
Vinko TROJER, Tolmin<br />
Cvetko TRUŠNOVEC, Tolmin<br />
Darjo TURK, Tolmin<br />
Maksi URŠIČ, Tolmin<br />
Zoran VALENTINČIČ, Tolmin<br />
Aleksander VELIKONJA, Tolmin<br />
Rajko VELIKONJA, Tolmin<br />
Simon VELIKONJA, Tolmin<br />
Matjaž VOGRIČ, Tolmin<br />
Zoran VOGRIČ, Tolmin<br />
Albert ZANIN, Tolmin<br />
Številka: 094-8/2006-205<br />
Datum: 29. 9. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
3370.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 37. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
(Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03)<br />
minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> ustanavlja<br />
SPOMINSKI ZNAK VRTOJBA 1991<br />
1. člen<br />
Spominski znak Vrtojba 1991 se ustanovi<br />
v spomin na blokado in <strong>za</strong>vzetje<br />
mejnega prehoda Vrtojba.<br />
2. člen<br />
Spominski znak Vrtojba 1991 se podeli<br />
pripadnikom enot Teritorialne<br />
obrambe, ki so 29. 6. 1991 aktivno<br />
sodelovali pri blokadi in <strong>za</strong>vzetju mejnega<br />
prehoda Vrtojba.<br />
3. člen<br />
Spominski znak Vrtojba 1991 ima<br />
obliko ščita iz poznogotskega obdobja,<br />
je velik 35 mm in v najširšem<br />
delu širok 30 mm. Kovan je iz 2 mm<br />
debelega bakra, pozlačen, pobarvan<br />
in prevlečen s prozornim poliestrskim<br />
emajlom. V zgornjem delu je na modri<br />
podlagi 3,5 mm velik napis VRTOJBA,<br />
v srednjem delu je sonce, v spodnjem<br />
delu pa je na zeleni podlagi 3,5 mm<br />
velik datum 29. VI. 1991. Na vsem<br />
znaku je upodobljen grb občine Šempeter<br />
- Vrtojba. Napis na znaku, datum,<br />
sonce, črte in obrobe med barvami so<br />
polirani in pozlačeni.<br />
Znak je na <strong>za</strong>dnji strani oštevilčen in<br />
ima priponko.<br />
Nadomestna oznaka je modre barve,<br />
z zlatim lipovim listom.<br />
Spominski znak in nadomestna oznaka<br />
sta pakirana v temno modri škatli,<br />
veliki 90 x 110 mm. Na zunanji strani<br />
pokrova škatle je na spodnjem delu<br />
v zlatotisku napis VRTOJBA 1991, na<br />
notranji strani pokrova, v njegovem<br />
srednjem delu, pa sta ime in priimek<br />
prejemnika spominskega znaka.<br />
4. člen<br />
Evidenco podeljenih spominskih znakov<br />
vodi, obdeluje in hrani Urad <strong>za</strong><br />
upravljanje človeških virov.<br />
5. člen<br />
Akt o ustanovitvi <strong>za</strong>čne veljati z dnem<br />
podpisa.<br />
Številka: 094-8/2006-201<br />
Datum: 29. 9. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
3371.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno<br />
prečiščeno besedilo) in 37. člena<br />
Pravilnika o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96<br />
in 2/03) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ<br />
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO<br />
I. spominski znak Vrtojba 1991<br />
prejmejo:<br />
Janko BADALIČ, Nova Gorica<br />
Miran BAJC, Ajdovščina<br />
Robert BATAGELJ, Vipava<br />
Igor BAZILIJA, Šempeter - Vrtojba<br />
Andrej BELINGAR, Šempeter - Vrtojba<br />
Marjan BELTRAM, Nova Gorica<br />
Boris BERDEN, Nova Gorica<br />
Iztok BERGINC, Nova Gorica<br />
Miloš BIZJAK, Ajdovščina<br />
Zvonko BIZJAK, Šempeter - Vrtojba<br />
Alojz BOLČINA, Ajdovščina<br />
Evgen BOLČINA, Idrija<br />
Valter BONE, Ajdovščina<br />
Egon BRATINA, Ajdovščina<br />
Hieronim BRATINA, Ajdovščina<br />
Julijan BRATINA, Ajdovščina<br />
Bogdan BRECELJ, Šempeter -<br />
Vrtojba<br />
Jože BRECELJ, Ajdovščina<br />
Damijan BREMEC, Nova Gorica<br />
Vojko CEJ, Šempeter - Vrtojba<br />
Drago ČERMELJ, Ajdovščina<br />
Ljubo ČERNE, Renče - Vogrsko<br />
Marko ČRNIGOJ, Ajdovščina<br />
Zoran DETIČEK, Nova Gorica<br />
Zdenko DURČIČ, Renče - Vogrsko<br />
Stanko DUŽIČ, Nova Gorica<br />
Mitja ERJAVEC, Nova Gorica<br />
Silvan FABČIČ, Vipava<br />
Denis FABJAN, Nova Gorica<br />
Danilo FAGANEL, Šempeter - Vrtojba<br />
Edvin FRANČEŠKIN, Miren -<br />
Kostanjevica<br />
Branko FURLAN, Ajdovščina<br />
Goran GABRIJELČIČ, Šempeter -<br />
Vrtojba<br />
Pavel GENTILINI KOMEL, Šempeter -<br />
Vrtojba<br />
Miran GOMIZELJ, Šempeter - Vrtojba<br />
Igor GORJAN, Šempeter - Vrtojba<br />
Igor GREGORIČ, Nova Gorica<br />
Edi GROSAR, Nova Gorica<br />
Jožko GRUDEN, Nova Gorica<br />
Robert HROBAT, Ajdovščina<br />
Dejan HROVATIN, Nova Gorica<br />
Joško HUMAR, Nova Gorica<br />
Srečko HUMAR, Nova Gorica<br />
Anton HVALA, Ajdovščina<br />
Anton ISKRA, Nova Gorica<br />
Domen IVANC, Nova Gorica<br />
Branko IVANČIČ, Nova Gorica<br />
Zdenko JANAŠKOVIČ, Šempeter -<br />
Vrtojba<br />
O b j a v e<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 17
O b j a v e<br />
Igor JEJČIČ, Ajdovščina<br />
Branko JELEN, Ajdovščina<br />
Martin JERKIČ, Ajdovščina<br />
Matjaž JERKIČ, Nova Gorica<br />
Dušan JERONČIČ, Nova Gorica<br />
Dejan KAVČIČ, Nova Gorica<br />
Zvonimir KELHER, Nova Gorica<br />
Rajko KERŠEVAN, Šempeter - Vrtojba<br />
Remigij KETE, Ajdovščina<br />
Miran KLANJŠČEK, Nova Gorica<br />
Janko KOBAL, Nova Gorica<br />
Martin KOBAL, Ajdovščina<br />
Mitja KOBAL, Nova Gorica<br />
Stanislav KOBAL, Ajdovščina<br />
Srečko KODRIČ, Ajdovščina<br />
Darko KOFOL, Nova Gorica<br />
Marko KOFOL, Nova Gorica<br />
Jurij KOKELJ, Šempeter - Vrtojba<br />
Miran KOMEL, Nova Gorica<br />
Miloš KOMPARA, Ajdovščina<br />
Bojan KRAPEŽ, Ajdovščina<br />
Dean KRAPEŽ, Ajdovščina<br />
Dimitrij KRAPEŽ, Nova Gorica<br />
Jurij KRAPEŽ, Ajdovščina<br />
Marjan KRAPEŽ, Ajdovščina<br />
Jožko LEBAN, Tolmin<br />
Massimo LEBAN, Nova Gorica<br />
Miran LEBAN, Nova Gorica<br />
Roman LEBAN, Nova Gorica<br />
Srečko LEMUT, Ajdovščina<br />
Julij LEVPUŠČEK, Nova Gorica<br />
Aleksander LIKAR, Vipava<br />
Marko LIKAR, Ajdovščina<br />
Valter LIKAR, Vipava<br />
Srečko LISJAK, Brda<br />
Boris LOZAR, Nova Gorica<br />
Ivan LUTMAN, Renče - Vogrsko<br />
Sandi MAJNIK PERKMAN, Ajdovščina<br />
Željko MARAŽ, Renče - Vogrsko<br />
Robert MARC, Ajdovščina<br />
Bogdan MAVRIČ, Nova Gorica<br />
Aleš MIHELJ, Nova Gorica<br />
Boris MIKUŽ, Ajdovščina<br />
Franc MIKUŽ, Ajdovščina<br />
Janko MILJAVEC, Nova Gorica<br />
Mitja MOČNIK, Brda<br />
Primož MOŽINA, Ajdovščina<br />
Rajko MUŽIČ, Nova Gorica<br />
Matjaž NABERGOJ, Ajdovščina<br />
Milan Darko NARDIN, Renče - Vogrsko<br />
Jožef NEMEC, Nova Gorica<br />
Franc OBOJNIK, Šempeter - Vrtojba<br />
Marko ODAR, Nova Gorica<br />
Herman OKROGLIČ, Nova Gorica<br />
Denis PAVLICA, Nova Gorica<br />
Samo PAVLIN, Nova Gorica<br />
Boris PEČENKO, Nova Gorica<br />
Borut PERKO, Nova Gorica<br />
Marko PERŠOLJA, Nova Gorica<br />
Erik PIŠOT, Nova Gorica<br />
Srečoslav PLANINŠEK, Nova Gorica<br />
Svitoslav POGELŠEK, Nova Gorica<br />
Damjan POLJANEC, Nova Gorica<br />
Jurij POVH, Vipava<br />
Viktor PREGELJ, Ajdovščina<br />
Tomaž PREZELJ, Nova Gorica<br />
Ivan PUC, Ajdovščina<br />
Uroš PUC, Ajdovščina<br />
Edvard REBULA, Nova Gorica<br />
Leon REHAR, Vipava<br />
Darjo REMEC, Nova Gorica<br />
Stanislav REMŠKAR, Nova Gorica<br />
Janko ROSA, Vipava<br />
Damjan RUSTJA, Ajdovščina<br />
Marjan SEDEJ, Nova Gorica<br />
Danilo SEMIČ, Ajdovščina<br />
Darij SIMČIČ, Brda<br />
Aleš SIMONIČ, Nova Gorica<br />
Florjan SIVEC, Renče - Vogrsko<br />
Valter SKUBIN, Nova Gorica<br />
Miran SLOKAR, Ajdovščina<br />
Branko STERLE, Nova Gorica<br />
Franko SULJKANOVIĆ, Nova Gorica<br />
Silvester SUSIČ, Nova Gorica<br />
Branko ŠIMAC, Ajdovščina<br />
Roman ŠIRCA, Ajdovščina<br />
Darko ŠKARABOT, Nova Gorica<br />
Tomaž ŠKARABOT, Nova Gorica<br />
Franko ŠPACAPAN, Nova Gorica<br />
Ivan ŠTEFANČIČ, Ajdovščina<br />
Robert ŠTOKELJ, Ajdovščina<br />
Iztok ŠULIN, Nova Gorica<br />
Franc ŠUMANDL, Nova Gorica<br />
Vinko TOBIJAS, Brda<br />
Marko TRIBUŠON, Nova Gorica<br />
Dean TROJER, Nova Gorica<br />
Egon VALANTIČ, Nova Gorica<br />
Renato VALETIČ, Ajdovščina<br />
Aleksander VALIČ, Ajdovščina<br />
Andrej VALIČ, Ajdovščina<br />
Uroš VELIKONJA, Ajdovščina<br />
Miloš VIŽIN, Šempeter - Vrtojba<br />
Bojan VODOPIVEC, Ajdovščina<br />
Robert VODOPIVEC, Nova Gorica<br />
Borut VOLK, Vipava<br />
Darko VOLK, Ajdovščina<br />
Silvester VOLK, Ajdovščina<br />
Milan VONČINA, Renče - Vogrsko<br />
Branko ZEVNIK, Celje<br />
Branko ZORN, Renče - Vogrsko<br />
Robert ZORN, Nova Gorica<br />
Sandi ZORZUT, Ajdovščina<br />
Milan ZUPAN, Nova Gorica<br />
Adelko ŽIVEC, Nova Gorica<br />
Miran ŽNIDERŠIČ, Nova Gorica<br />
Jože ŽORŽ, Vipava<br />
Bogdan ŽVANUT, Vipava<br />
II. spominski znak Vrtojba 1991 –<br />
posmrtno<br />
prejme:<br />
Jordan JAKIN<br />
Številka: 094-8/2006-206<br />
Datum: 29. 9. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
3372.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 37. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
(Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03)<br />
minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> ustanavlja<br />
SPOMINSKI ZNAK BOČ 1991<br />
1. člen<br />
Spominski znak Boč 1991 se ustanovi<br />
v spomin na blokado in <strong>za</strong>vzetje telekomunikacijskega<br />
objekta na Boču.<br />
2. člen<br />
Spominski znak Boč 1991 se podeli<br />
pripadnikom enote Teritorialne obrambe,<br />
ki so aktivno sodelovali pri blokadi<br />
in <strong>za</strong>vzetju telekomunikacijskega objekta<br />
na Boču.<br />
3. člen<br />
Spominski znak Boč 1991 ima obliko<br />
ščita iz poznogotskega obdobja, je velik<br />
35 mm in v najširšem delu širok 30<br />
mm. Kovan je iz 2 mm debelega bakra,<br />
pozlačen, pobarvan in prevlečen<br />
s prozornim poliestrskim emajlom. V<br />
zgornjem delu je 3,5 mm velik napis<br />
BOČ, v srednjem delu je na vrhu Boča<br />
upodobljen telekomunikacijski stolp<br />
v rdeči in beli barvi, pobočje Boča je<br />
temno zeleno, planinska koča siva in<br />
nebo svetlo modro, v spodnjem delu<br />
pa je 3,5 mm velik datum 2. VII. 1991.<br />
Napis na znaku, datum, črte in obrobe<br />
med barvami so polirani in pozlačeni.<br />
Znak je na <strong>za</strong>dnji strani oštevilčen in<br />
ima priponko.<br />
Nadomestna oznaka je modre barve,<br />
z zlatim lipovim listom, ki ga križa puška.<br />
Spominski znak in nadomestna oznaka<br />
sta pakirana v temno modri škatli,<br />
veliki 90 x 110 mm. Na zunanji strani<br />
pokrova škatle je na spodnjem delu v<br />
zlatotisku napis BOČ 1991, na notranji<br />
strani pokrova, v njegovem srednjem<br />
delu, pa sta ime in priimek prejemnika<br />
spominskega znaka.<br />
4. člen<br />
Evidenco podeljenih spominskih znakov<br />
vodi, obdeluje in hrani Urad <strong>za</strong><br />
upravljanje človeških virov.<br />
5. člen<br />
Akt o ustanovitvi <strong>za</strong>čne veljati z dnem<br />
podpisa.<br />
Številka: 094-8/2006-237<br />
Datum: 16. 10. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
3373.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno<br />
prečiščeno besedilo) in 37. člena<br />
Pravilnika o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96<br />
in 2/03) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ<br />
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO<br />
I. spominski znak Boč 1991<br />
prejmejo:<br />
Miran BERGLEZ, Makole<br />
Slavko DACINGER, Makole<br />
Bogomir FLIS, Makole<br />
Srečko FRIC, Makole<br />
Milan GALUN, Makole<br />
Marjan HOMOTAR, Slovenska Bistrica<br />
Janez JEZA, Makole<br />
Darko KODRIČ, Makole<br />
Franc KOVAČIČ, Makole<br />
Božidar KUMEK, Poljčane<br />
Franc MOTALN, Slovenska Bistrica<br />
Milan PELKO, Makole<br />
Vilibald PLANINC, Makole<br />
Marko PLANINŠEK, Makole<br />
Boštjan PLAZNIK, Makole<br />
Jože PUŠAVER, Makole<br />
Rajko ROBNIK, Slovenska Bistrica<br />
Ivan ROJS, Makole<br />
Roman RORŠEK, Slovenska Bistrica<br />
Vinko SKERBIŠ, Makole<br />
Peter SKLEDAR, Poljčane<br />
Srečko STOJNŠEK, Makole<br />
Marijan STREHAR, Slovenska Bistrica<br />
II. spominski znak Boč 1991–<br />
posmrtno<br />
prejme:<br />
Roman PUŠAVER<br />
Številka: 094-8/2006-220<br />
Datum: 16. 10. 2006<br />
Karl ERJAVEC<br />
MINISTER<br />
18 S LOV E N S K A VO J S K A
Slovenija v projektu Euromed bridge<br />
V francoskem pristaniškem mestu Marseille je v torek, 20. marca,<br />
potekal tretji sestanek upravljalnega odbora projekta Euromed<br />
bridge, ki se ga je udeležil tudi namestnik generalnega<br />
direktorja Uprave RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje Branko Dervodel.<br />
Po vrnitvi v domovino je <strong>za</strong> bralce revije Slovenska vojska pojasnil,<br />
kaj je projekt Euromed bridge, kakšne so njegove naloge, kdo<br />
so članice in <strong>za</strong>kaj v njem sodeluje tudi Slovenija.<br />
metu in onesnaženje morja.<br />
Glavni deli tega programa so usposabljanja na delavnicah (self training work<br />
shop), izmenjava strokovnjakov, pri čemer je pomembno predvsem posredovanje<br />
znanja strokovnjakom iz partnerskih sredozemskih držav v državah članicah<br />
Evropske unije, <strong>za</strong>gotavljanje tehnične pomoči nekaterim državam, ki jih<br />
pri<strong>za</strong>denejo nesreče, ali pa tudi <strong>za</strong> druge primere in sodelovanje šol oziroma<br />
centrov na področju usposabljanja <strong>za</strong> civilno <strong>za</strong>ščito. Pomembni sta tudi medsebojna<br />
pomoč ob nesrečah in organi<strong>za</strong>cija vaj na področju civilne <strong>za</strong>ščite.<br />
Kako deluje program<br />
V okviru programa Euromed bridge sprejema odločitve o delu upravljalni odbor,<br />
v katerem je po en predstavnik iz desetih sredozemskih držav in po en<br />
predstavnik držav članic Evropske unije ter predstavnik Evropske komisije.<br />
Upravljalni odbor naj bi se v dveh letih srečal trikrat, odločitve glede priprave<br />
in izvajanja programa pa sprejema izvršilni odbor, ki se sestaja vsakih šest<br />
mesecev.<br />
Z a š č i ta i n re š e v a n j e<br />
Ena izmed dejavnosti v okviru programa Euromed bridge je v<br />
Sloveniji potekala konec novembra 2005, ko so v ICZR na Igu gostili<br />
strokovnjake <strong>za</strong> nevarne snovi iz nekaterih sredozemskih držav.<br />
Sodelovanje držav članic Evropske unije in afriških sredozemskih držav se je<br />
<strong>za</strong>čelo leta 1995, ko so se v Barceloni sestali ministri 15 takratnih članic EU<br />
in 12 sredozemskih partnerskih držav. Na sestanku so določili okvire sodelovanja<br />
in jih vključili v projekt gospodarskega sodelovanja, varnostnopolitičnih<br />
vidikov in družbenih, človeških ter kulturnih elementov. Tako se je <strong>za</strong>čel tudi<br />
barcelonski proces, ki ga Evropska unija financira skozi program MEDA. V letih<br />
od 2000 do 2006 je bilo v te namene porabljene 5,3 milijarde evrov.<br />
V preteklih letih opravljeno veliko dela<br />
Tako se je 20. marca tretjič sestal izvršilni odbor programa Euromed bridge, ki<br />
mu v tem trenutku predsedujeta Egipt in Italija, sestanek pa<br />
Gostiteljica 3. sestanka<br />
upravljalnega odbora je bila<br />
francoska CZ. Na posnetku<br />
utrinek z mednarodne vaje<br />
Forest Fire Exercise<br />
aprila 2004<br />
je gostila francoska civilna <strong>za</strong>ščita. Sestanek<br />
operativnega odbora je potekal<br />
Družijo jih iste nevarnosti<br />
Na področju civilne <strong>za</strong>ščite so se evropske države <strong>za</strong>vedle, da sredozemske<br />
države iz Evropske unije in partnerske države iz Afrike druži enaka ocena<br />
ogroženosti. Ogrožajo jih podobne naravne in tehnološke nesreče, <strong>za</strong>to se je<br />
<strong>za</strong>čelo sodelovanje tudi na tem področju. Leta 1998 se je <strong>za</strong>čel pilotski projekt<br />
<strong>za</strong> vzpostavitev evro-sredozemskega sistema <strong>za</strong> blažitev in preprečevanje<br />
naravnih in drugih nesreč ter ukrepanje ob teh nesrečah. S podaljševanjem je<br />
ta projekt trajal do marca 2005. Decembra 2004 je Evropska komisija odobrila<br />
podaljšanje pilotskega projekta, ki je bil preimenovan v evro-sredozemski program<br />
na področju civilne <strong>za</strong>ščite oziroma kot ga imenujejo program Euromed<br />
bridge, končal pa se je marca letos.<br />
Na sestanku 20. marca v Marseillu v Franciji so se predstavniki držav, ki sodelujejo<br />
v tem projektu, odločili, da ga podaljšajo do marca 2008. Za to podaljšanje<br />
je <strong>za</strong>gotovljen tudi denar, ki je ostal v programu.<br />
Projekt <strong>za</strong> večjo varnost ljudi v Sredozemlju<br />
Program Euromed bridge pokriva dejavnosti na področju varstva pred naravnimi<br />
in drugimi nesrečami. Tako veliko prispeva k vzpostavitvi evropsko-sredozemskega<br />
mehanizma <strong>za</strong> sodelovanje držav v tem delu sveta. Program<br />
vključuje vse komponente preventive, pripravljenosti, ukrepanja ob nesrečah,<br />
blažitve posledic nesreč in tudi sanacijo posledic teh nesreč. Obravnava še<br />
glavne nevarnosti v Sredozemlju, kot so potresi, poplave, cunamiji, požari, industrijski<br />
požari, nevarne snovi in nevarnosti v mestnih okoljih. Seveda je treba<br />
pri tem omeniti tudi nevarnosti na morju, predvsem nesreče v ladijskem pro-<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 19
Z a š č i ta i n re š e v a n j e<br />
dan pred sestankom izvršilnega odbora prav tako v Marseillu v Franciji. Glavna<br />
tema tega sestanka je bilo poročilo o dozdajšnjem opravljenem delu v okviru<br />
tega projekta, na njem pa so obravnavali tudi predlog nadaljevanja projekta do<br />
konca marca prihodnjega leta in teme oziroma projekte znotraj tega programa,<br />
ki so predvideni <strong>za</strong> prihodnje delo. Na sestanku je bilo predstavljeno zelo<br />
podrobno poročilo o dosedanjih uresničenih projektih na vseh področjih dela,<br />
od delavnic, ki so bile vsebinsko zelo <strong>za</strong>nimive, še posebej <strong>za</strong> Sredozemlje,<br />
nanašale pa so se na katastrofno medicino, požare v nasadih palm, <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
duševno in telesno pri<strong>za</strong>detih ljudi ob naravnih ter tehnoloških nesrečah, saj<br />
so to ljudje, ki imajo ob takšnih nesrečah posebne <strong>za</strong>hteve. Pri izmenjavi strokovnjakov<br />
je šlo predvsem <strong>za</strong> izmenjavo poznavalcev <strong>za</strong> nesreče z nevarnimi<br />
snovmi in izkušenj na področju dela centrov <strong>za</strong> izobraževanje, potekala pa je<br />
na Švedskem. Eden izmed pomembnih delov tega programa je bila tehnična<br />
pomoč Libanonu pri odpravljanju posledic vojne oziroma onesnaženja morja.<br />
Program dela do marca prihodnje leto<br />
V drugem delu so člani odbora obravnavali program do marca 2008, ki predvideva<br />
tri nadaljnje oblike tehnične pomoči, osem delavnic in štiri izmenjave izvedencev.<br />
To so zelo ciljne naloge oziroma naloge, ki so posebne <strong>za</strong> Sredozemlje.<br />
Tehnična pomoč obsega delo na področju varstva otrok pred neeksplodiranimi<br />
ubojnimi sredstvi, oceno nevarnosti <strong>za</strong>radi kemičnih snovi v pristanišču v<br />
Tunisu in širši projekt, v okviru katerega bi kartografirali vsa območja, ogrožena<br />
<strong>za</strong>radi naravnih in tehnoloških nesreč v širšem Sredozemlju. Tudi delavnice na<br />
področju samoizobraževanja so posebne, saj obsegajo delo centrov <strong>za</strong> obveščanje<br />
in delavnico o izkušnjah ob sprejemanju beguncev iz Libanona na Cipru.<br />
V evropskih državah bodo potekale delavnice, predvsem o nevarnih snoveh,<br />
medicinski pomoči, komunikacijah ob nesrečah in podobnem.<br />
Specializirane teme<br />
Pri izmenjavi strokovnjakov so ciljne teme izbrane. Tako bodo obravnavali požarno<br />
varnost v dveh italijanskih pristaniščih, sodelovanje strokovnjakov iz<br />
partnerskih držav na vaji v Luksemburgu na temo terorističnega napada in<br />
še nekaj drugih izmenjav. Zelo pomembno je tudi sodelovanje na delavnicah<br />
znotraj regije, na katerih bo obravnavana predvsem problematika naravnih<br />
nesreč v zelo velikih mestih, kot sta Kairo in Istanbul, izkušnje ob potresu v Bumerbesu<br />
in poplave, ki so pri<strong>za</strong>dele Alžirijo oktobra lani. Med pomembnejše<br />
teme sodi tudi sodelovanje šol oziroma centrov <strong>za</strong> izobraževanje, tako da bodo<br />
letos potekali srečanje v Turčiji in dve vaji. Prva je bila štabna vaja o potresu in<br />
posledično cunamiju, vanjo pa je bil vključen tudi slovenski državni center <strong>za</strong><br />
obveščanje in je potekala 28. ter 29. marca. Druga terenska vaja bo o veliki<br />
nesreči v Maroku. Na sestanku so obravnavali tudi finančno poročilo. Proračun<br />
<strong>za</strong> uresničitev tega projekta je bil 1,97 milijona evrov, do zdaj pa so porabili približno<br />
polovico, tako da do konca marca 2008 ostaja <strong>za</strong> projekte še približno<br />
polovica denarja.<br />
Zakaj se je v projekt vključila tudi Slovenija<br />
Slovenija sodeluje v tem projektu od vključitve v Evropsko unijo. Branko Dervodel<br />
se je kot član udeležil treh sestankov upravljalnega odbora. »Čeprav imamo<br />
malo obale, se štejemo <strong>za</strong> sredozemsko državo in z drugimi državami na<br />
obalah tega morja delimo tako ogroženost kot morebitno nevarnost naravnih<br />
in tehnoloških nesreč, predvsem pa nesreč, pove<strong>za</strong>nih z onesnaženjem morja.<br />
Zato Slovenija aktivno deluje v tem projektu. Do zdaj smo v okviru tega projekta<br />
gostili osem strokovnjakov iz sredozemskih držav, in sicer Alžirije, Egipta,<br />
Izraela, Libije, Maroka, Palestine, Tunizije ter Turčije. Na Upravi RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
in reševanje smo jim posredovali informacije o našem sistemu varstva pred<br />
naravnimi in drugimi nesrečami. Podrobno smo jim predstavili delo na področju<br />
varstva pred požarom v podjetjih, ki so <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nci seveso II. Ta obisk smo<br />
pripravili skupaj s kolegi iz Italije, kjer so si tudi ogledali neko podjetje oziroma<br />
organi<strong>za</strong>cijo sistema varstva pred požarom. V Sloveniji so obiskali podjetje<br />
Belinka, kjer so jim posredovali informacije, kako so pri njih organizirani na področju<br />
varstva pred požarom,« poudarja Branko Dervodel. To je bila ena prvih<br />
izmenjav strokovnjakov v okviru tega projekta in je potekala novembra 2005.<br />
Dejavnosti v prihodnje<br />
Dolgoročni program bo prešel v program <strong>za</strong> načrtovanje zmanjšanja nesreč v<br />
Sredozemlju in končni cilj tega projekta, ki se bo končal leta 2013, je, da se vse<br />
partnerske sredozemske države vključijo v mehanizem Evropske unije na področju<br />
civilne <strong>za</strong>ščite in da celotna regija ob naravnih in drugih nesrečah ravna<br />
po istih načelih. Ta program je načrtovan v dveh delih in njegove ključne točke<br />
so obravnavali na sestanku v Marseillesu. Prvi del je načrtovan od leta 2008<br />
do 2010, drugi pa od leta 2011 do 2013. Glede na to, da bomo v prvi polovici<br />
leta 2008 predsedovali Evropski uniji v trojki z Nemčijo in Portugalsko, se projekt<br />
Euromed bridge v tem trenutku zdi manj pomemben. Verjetno bo bistveno<br />
bolj pomemben med predsedovanjem Portugalske, ki je ena najbolj ogroženih<br />
držav na tem področju v Evropski uniji in ki bo odprla temo o sodelovanju na<br />
tem področju, predvsem pa bo v ospredju tema o sistemih <strong>za</strong> hitro obveščanje,<br />
kar so Portugalci naka<strong>za</strong>li že na sestankih, ki so potekali v okviru trojke.<br />
(KuB)<br />
Foto: arhiv URSZR<br />
Slovenia participates<br />
in the Euromed bridge project<br />
On Tuesday, 20 March, in the French port of Marseille,<br />
the third meeting was held of the Managing<br />
Committee of the Euromed bridge project, in<br />
which Branko Dervodel, deputy general director<br />
of the Administration of the Republic of Slovenia<br />
for Civil Protection and Disaster Relief, participated.<br />
After his return, he gave an interview for Slovenska<br />
Vojska in which he explained in detail the<br />
scope of the Euromed bridge project and its tasks,<br />
as well as enumerating the participating countries<br />
and the reason for Slovenia’s participation.<br />
Sredozemske države ogrožajo požari v naravnem<br />
okolju, <strong>za</strong>to program Euromed bridge varstvu<br />
pred njimi namenja precej pozornosti. Na sliki so<br />
francoski gasilci med pripravo <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek boja z<br />
ognjem na vaji Forest Fire Exercise.<br />
2 0 S LOV E N S K A VO J S K A
Upravljanje in distribucija<br />
prostorskih podatkov na MO<br />
V Uradu <strong>za</strong> informatiko in komunikacije<br />
smo leta 2004 <strong>za</strong>čeli izvajati projekt<br />
upravljanja in distribucije podatkov GIS<br />
(UDiGISP), katerega namen je centrali<strong>za</strong>cija<br />
digitalnih prostorskih podatkov<br />
znotraj MO <strong>za</strong> potrebe Slovenske vojske<br />
in upravnega dela ministrstva.<br />
Glavni cilji izvedbe projekta UDiGISP so bili <strong>za</strong>gotavljanje<br />
podatkov GIS vsem uporabnikom in aplikacijam<br />
SV, ki <strong>za</strong> svoje delo potrebujejo podatke o<br />
prostoru, vzpostavitev enotne centralne baze GIS,<br />
vzpostavitev intranetnega pregledovalnika prostorskih<br />
podatkov, metapodatkovnega sistema in<br />
sistema <strong>za</strong> naročanje in posredovanje podatkov.<br />
S t ro ko v n e te m e<br />
Intranetni pregledovalnik<br />
Intranetni pregledovalnik prostorskih podatkov je<br />
namenjen vizuali<strong>za</strong>ciji v ba<strong>za</strong>h zbranih prostorskih<br />
podatkov oziroma podatkov, ki jih lahko posredno<br />
predstavimo v prostoru. Uporabniku je na voljo preprosto<br />
in učinkovito orodje, ki mu prek preglednih<br />
in topografskih kart, satelitskih posnetkov, digitalnega<br />
ortofoto, konfiguracije terena in drugega<br />
pomaga pri orientaciji v prostoru, ponuja informacije<br />
o infrastrukturi v prostoru (promet, komunala,<br />
energetika, telekomunikacije in drugo), hkrati pa<br />
<strong>za</strong>gotavlja veliko drugih podatkov o prostoru. Z<br />
uporabniku prijazno <strong>za</strong>snovo orodje omogoča<br />
preprosto uporabo in je namenjeno vsem uporabnikom,<br />
ki pri svojem delu potrebujejo podatke<br />
o prostoru. Na voljo je pregled podatkov v treh koordinatnih<br />
mrežah, in sicer Gauss-Krueger, UTM ter<br />
geografska mreža.<br />
Uporabniku prek iskalnih mask ponuja preprosto<br />
določitev želene lokacije v prostoru. Vsak uporabnik<br />
ima možnost prilagoditve vsebine prika<strong>za</strong><br />
iz zelo različnih prostorskih podatkov, hkrati pa<br />
sistem sam skrbi <strong>za</strong> dinamično spreminjanje vsebine<br />
glede na merilo prika<strong>za</strong>. Premikanje po karti je<br />
omogočeno s standardnimi funkcijami, kot so povečava,<br />
premik, povečava oziroma pomanjšava <strong>za</strong><br />
izbrani dejavnik, prikaz v izbranem merilu in drugo.<br />
Uporabnik si trenutni izris vedno lahko natisne na<br />
tiskalniku ali shrani kot sliko <strong>za</strong> nadaljnjo uporabo.<br />
Dostop do podatkov je omejen z lokacijo na MO in<br />
v SV ter s pravicami dostopa do podatkov in posameznih<br />
funkcij, ki so ve<strong>za</strong>ne na uporabnika.<br />
Metapodatkovni sistem<br />
Metapodatkovni sistem oziroma sistem podatkov<br />
o podatkih pomeni osrednji vir informacij, ki tudi<br />
nepoučenemu uporabniku omogoča spoznati<br />
pomen in ponudbo prostorskih podatkov. Metapodatki<br />
vsebujejo informacije o vsebini, namenu,<br />
uporabnosti in kakovosti podatkov, informacije o<br />
virih, vzdrževalcih in tako naprej kot tudi vse druge<br />
informacije <strong>za</strong> pravilno in smotrno izbiro ter uporabo<br />
prostorskih podatkov. Njeni <strong>za</strong>snova in struktura<br />
sta skladni z evropskimi standardi in priporočili.<br />
Strukturo metapodatkovnega opisa določa specifikacija<br />
CEN TC/287.<br />
Sistem naročanja<br />
in posredovanja podatkov<br />
Sistem <strong>za</strong> naročanje in posredovanje podatkov<br />
uporabnikom omogoča pregledno in preprosto<br />
naročanje prostorskih podatkov. Izbirajo lahko le<br />
med tistimi podatki, do katerih imajo pravico dostopa.<br />
Priprava naročenih podatkov lahko poteka<br />
samodejno ali ročno, odvisno od kompleksnosti<br />
naročila, obsega podatkov in podobno. V prvem<br />
primeru samodejnosti sistem na strežniku pripravi<br />
ustrezne podatke in o tem obvesti naročnika, ki<br />
jih lahko prev<strong>za</strong>me neposredno s strežnika. V drugem<br />
primeru so podatki pripravljeni na ustreznem<br />
mediju <strong>za</strong> prenos, uporabnik pa je o tem prav tako<br />
Pregledovalnik podatkov<br />
obveščen. Glavni namen je razbremenitev administratorjev<br />
prostorske podatkovne baze ob pripravi<br />
in posredovanju podatkov ter <strong>za</strong>gotavljanje ustrezne<br />
evidence o izdaji podatkov.<br />
Podatki, ki so na voljo, so pridobljeni iz različnih<br />
organi<strong>za</strong>cij, s katerimi imamo sklenjene dogovore<br />
o izmenjavi prostorskih podatkov. Na voljo so<br />
podatki Geodetske uprave RS, Zavoda RS <strong>za</strong> gozdove,<br />
Agencije RS <strong>za</strong> okolje, Geološkega <strong>za</strong>voda<br />
Slovenije, Ministrstva <strong>za</strong> kulturo, Uprave <strong>za</strong> civilno<br />
letalstvo, Ministrstva <strong>za</strong> kmetijstvo, gozdarstvo<br />
in prehrano, Direkcije RS <strong>za</strong> ceste, ELES, Ministrstva<br />
<strong>za</strong> notranje <strong>za</strong>deve ter Agencije <strong>za</strong> železniški<br />
promet. V času delovanja sistema UDiGISP je registriranih<br />
že več kot 170 uporabnikov, večinoma<br />
iz Slovenske vojske. Lani je bilo več kot 20.000 dostopov<br />
naših uporabnikov. Sistem UDiGISP lahko<br />
uporabljajo tudi neregistrirani uporabniki, vendar<br />
je izbor prostorskih podatkov omejen. Prek portala<br />
lahko <strong>za</strong>prosijo <strong>za</strong> uporabniško ime, na voljo pa<br />
jim je tudi pomoč <strong>za</strong> delo s sistemom, pogosta<br />
vprašanja o uporabi sistema in drugo.<br />
Dostop do sistema UDiGISP je na voljo na intranetnem<br />
naslovu http://igis1/mors2, <strong>za</strong> uporabnike iz<br />
Slovenske vojske pa je dostop mogoč tudi na naslovu<br />
http://igis2/mors2.<br />
Uroš Jarc,<br />
Urad <strong>za</strong> informatiko in komunikacije<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 21
S t ro ko v n e te m e<br />
10. januarja letos, manj kot štiri leta po<br />
<strong>za</strong>četku posredovanja v Iraku, je predsednik<br />
ZDA predstavil najnovejšo strategijo<br />
ameriškega delovanja v Iraku. Ne<br />
glede na polemike, ki so ve<strong>za</strong>ne nanjo,<br />
gre <strong>za</strong> enega pomembnejših letošnjih<br />
dogodkov, pove<strong>za</strong>nih z nadaljnjo usodo<br />
Iraka. Vse več je dokazov, da so se ZDA<br />
<strong>za</strong>pletle v vojaško-politično avanturo, iz<br />
katere ne vidijo izhoda. Vedno več je,<br />
upravičeno ali ne, podobnosti z Vietnamom,<br />
pri čemer <strong>za</strong>dnje povečanje števila<br />
ameriških vojakov v Iraku te strahove<br />
le še krepi, saj je dejanje zelo podobno<br />
odločitvi predsednika Johnsona, ki je<br />
v šestdesetih letih prejšnjega stoletja<br />
poskušal rešiti vietnamsko zgodbo s<br />
podvojitvijo števila ameriških vojakov.<br />
Žal njegova strategija takrat ni delovala<br />
in veliko ljudi v ZDA se boji, da se bo<br />
zgodba ponovila tudi v Iraku.<br />
Veliko se jih sprašuje, kaj je tisto v novi strategiji,<br />
<strong>za</strong>radi česar bo ta učinkovitejša in uspešnejša<br />
od dosedanjih. Strategija ponuja nekaj novega in<br />
hkrati veliko že videnega, kar ni razlog <strong>za</strong> optimizem.<br />
Tako kot prejšnje se namreč tudi ta strategija<br />
še naprej eksistenčno povezuje z uspehom iraških<br />
oblasti, ki so se do zdaj prevečkrat poka<strong>za</strong>le<br />
kot del težave in ne kot del njene rešitve. Strategija<br />
ne upošteva dejstva, da so posledice sektari<strong>za</strong>cije<br />
Iraka na terenu po volitvah vidne tudi v strukturi<br />
iraške vlade. Zato je zelo težko govoriti o iraški<br />
vladi, saj so v njej v resnici sunitska, šiitska in<br />
kurdska ministrstva. Na njihovo delovanje se pogosto<br />
navezuje tudi delovanje političnih in verskih<br />
frakcij z lastnimi milicami, ki so poleg sunitskih<br />
upornikov in teroristov Al Kaide najpomembnejši<br />
akterji sektaškega nasilja, etničnega čiščenja in<br />
ločevanja države na sunitski, kurdski in šiitski del.<br />
Zato je presenetljivo, da se strategija kljub realnosti<br />
na terenu tako močno opira na iraške oblasti.<br />
Kot ključno vprašanje uspeha strategije ostaja<br />
vprašanje stabili<strong>za</strong>cije oziroma <strong>za</strong>gotavljanja<br />
minimalne ravni varnosti v Iraku, pri čemer pa se<br />
strategija omeji na <strong>za</strong>gotavljanje varnosti in stabili<strong>za</strong>cijo<br />
Bagdada ter province Anbar. Pri tem izhajajo<br />
iz teze, da sta ti območji vir nasilja v Iraku,<br />
druge tudi problematične predele Iraka, in sicer<br />
na primer jug Iraka z Basro, pa prepušča iraškim<br />
varnostnim silam, ki pri tem v preteklosti niso bile<br />
preveč uspešne. Zato je uspeh strategije odvisen<br />
od uspeha <strong>za</strong>gotavljanja varnosti v teh delih Iraka<br />
in kljub drugačnim izjavam predstavnikov ameriške<br />
administracije je povečanje števila ameriških<br />
vojakov <strong>za</strong> dodatnih 30.000 pripadnikov ključni<br />
Slovesnost<br />
ob koncu<br />
usposabljanja<br />
generacije<br />
pripadnikov<br />
iraške vojske<br />
Irak<br />
štiri leta<br />
pozneje<br />
dejavnik uspeha nove strategije. Povečanje naj<br />
bi omogočilo večjo in trajnejšo navzočnost ameriških<br />
sil v predelih Bagdada in province Anbar,<br />
ki jih zdaj nadzorujejo uporniki ali milice, med<br />
katerimi izstopa vojska Al Sadra Mahdija. S povečanjem<br />
števila operativnih bojnih enot z naseljenih<br />
območij naj bi pregnali upornike in preprečili<br />
delovanje milic, pri čemer pa se varnostne sile po<br />
prevzemu nadzora nad območjem ne umaknejo,<br />
temveč tam vzpostavijo trajno navzočnost. Pri<br />
tem naj bi ameriške sile delovale skupaj z iraškimi<br />
varnostnimi silami, ki naj bi postopoma prevzemale<br />
odgovornost <strong>za</strong> ohranjanje reda in varnosti<br />
na teh območjih, navzočnost ameriških sil pa bi<br />
se postopoma zmanjševala. Zamisel je znana iz<br />
prejšnjih ameriških poskusov, <strong>za</strong> katere so trdili,<br />
da so bili neuspešni prav <strong>za</strong>radi premalo ameriških<br />
vojakov. Temu naj bi se zdaj v Iraku izognili.<br />
Kljub povečanju števila pripadnikov Američani<br />
še vedno nimajo dovolj sil <strong>za</strong> nadzor Iraka. Približna<br />
primerjava z okupacijo Nemčije v letih od<br />
1945 do 1949 pokaže, čeprav so med državami<br />
pomembne razlike v velikosti ozemlja in številu<br />
prebivalcev, da so ameriške okupacijske sile leta<br />
1946 obsegale 1,6 milijona vojakov. Če k temu<br />
prištejemo še <strong>za</strong>vezniške vojake, lahko ugotovimo,<br />
da ZDA primanjkuje še veliko vojakov, ki bi jih<br />
potrebovale <strong>za</strong> razmeroma stabilen nadzor Iraka.<br />
2 2 S LOV E N S K A VO J S K A
Ne glede na visok tehnološki napredek po koncu<br />
druge svetovne vojne ostaja okupacija ali stabili<strong>za</strong>cija<br />
države delovno intenzivna dejavnost, ki<br />
<strong>za</strong>hteva predvsem fizično navzočnost na terenu.<br />
Torej so dodatne ameriške sile le malenkost, saj<br />
je zdajšnjih 150.000 zelo obremenjenih vojakov<br />
premalo <strong>za</strong> optimistične ocene nekdanjega načelnika<br />
ameriškega združenega štaba Shensekija<br />
o 250.000 vojakih in veliko bolj oddaljeno od<br />
optimističnih ocen o pol milijona vojakov. Zato<br />
kljub povečanju števila vojakov obstaja resna<br />
možnost, da stabili<strong>za</strong>cija Iraka ne bo uspešna.<br />
Da se ameriško politično in vojaško vodstvo <strong>za</strong>veda<br />
te nevarnosti, je razvidno iz njunega vztrajanja,<br />
da primanjkljaj ameriških sil nadomestijo z<br />
večjim angažiranjem obstoječih in oblikovanjem<br />
novih iraških sil, ki naj bi najprej dopolnile, pozneje<br />
pa nadomestile ameriške sile. Menim, da<br />
je to najšibkejša točka te in prejšnjih strategij. V<br />
tem vidim tudi <strong>za</strong>nemarjanje preteklih izkušenj<br />
pri uporabi iraških varnostnih sil v spopadih z<br />
uporniki in milicami, pri čemer so imele te hude<br />
težave. Najpomembnejša težava je tesna pove<strong>za</strong>nost<br />
iraških varnostnih sil z verskimi in etničnimi<br />
skupinami, ki so jim pogosto lojalnejše kot vladi<br />
v Bagdadu. Poleg tega so te sile podkupljene,<br />
notranje nekohezivne in pogosto prepredene s<br />
pripadniki milic ter uporniki. Še posebno <strong>za</strong>skrbljujoč<br />
je obseg infiltracije milic in upornikov vanje.<br />
Glede tega izstopa iraška policija, ki je znana po<br />
tesni pove<strong>za</strong>nosti s šiitskimi milicami, po slabi<br />
izurjenosti in opremljenosti ter hudih kršitvah<br />
človekovih pravic. Znan je primer iz Basre, kjer<br />
so britanske sile razorožile in razstrelile policijsko<br />
postajo, v kateri so pod vodstvom policije delovali<br />
šiitski odredi smrti in nad prebivalci Basre izvajali<br />
nasilje. Pričakovati, da bi bile razmere v Bagdadu<br />
in drugih delih Iraka diametralno nasprotne razmeram<br />
v Basri, bi bilo naivno in neresno.<br />
Razmere v iraški vojski, v kateri naj bi bilo približno<br />
130.000 pripadnikov, niso veliko boljše. Njena<br />
ključna izziva sta razširjeno dezerterstvo med<br />
njenimi pripadniki in nepripravljenost enot, da se<br />
spopadejo z uporniki ali milicami. Izjema so nekatere<br />
elitne enote, ki pa so predvsem šiitske in<br />
kurdske, <strong>za</strong>radi česar se pojavljajo dvomi o njihovi<br />
lojalnosti in odnosu do sunitskega prebivalstva.<br />
In prav te enote so <strong>za</strong>čeli v okviru nove strategije<br />
premeščati v Bagdad in provinco Anbar, saj naj bi<br />
sestavljale jedro iraških sil pri <strong>za</strong>gotavljanju varnosti<br />
na obeh območjih. Pri tem se po<strong>za</strong>blja na<br />
dejstvo, da bodo te enote delovale skupaj z ameriškimi<br />
v izrazito sunitskem okolju ali okolju, v katerem<br />
delujejo milice. Strategija predvideva, da naj<br />
bi se lojalnost iraških sil <strong>za</strong>gotovila z združenim<br />
delovanjem ameriških in iraških enot. Dvomim,<br />
da bo arabsko prebivalstvo, šiitsko in sunitsko, z<br />
naklonjenostjo sprejelo kurdske pripadnike iraške<br />
vojske, ki bodo skupaj z nepriljubljenimi ameriškimi<br />
silami v mestih izvajali hišne preiskave in<br />
bojne aktivnosti, med katerimi bodo tudi civilne<br />
žrtve. Podobne pomisleke imam tudi glede delovanja<br />
šiitskih enot v sunitskem in sunitskih enot<br />
šiitskem okolju.<br />
Ta strategija se od prejšnjih razlikuje v tem, da obsega<br />
poleg vojaških in političnih tudi ekonomske<br />
vidike. Predvideva delitev naftnih prihodkov sorazmerno<br />
med osrednje oblasti in regije, kar naj<br />
bi omogočilo enakomeren razvoj vseh pokrajin<br />
in ne le z nafto bogatega juga ter severa. Delitev<br />
naftnih dohodkov pomeni pomemben korak k<br />
zmanjševanju napetosti med osrednjo vlado in<br />
regijami, vendar ima tudi pasti, saj delitev ne rešuje<br />
vprašanja prejema in nadzora tega denarja<br />
na regionalni ravni. Tako lahko hitro postanejo<br />
sredstvo bogatenja posameznikov, ki bi s tem v<br />
iraškem kaosu in anarhiji lahko postali svojevrstni<br />
gospodarji vojne. Nastale bi nove delitve in napetosti<br />
v že tako uničeni deželi. Če bo <strong>za</strong>gotovljen<br />
razmeroma uspešen nadzor nad porabo tega<br />
denarja, bo to pomemben napredek.<br />
Drugi pomemben ekonomski ukrep strategije je<br />
ponovna vzpostavitev iraške državne industrije,<br />
ki je pomembna vsaj <strong>za</strong>radi dveh vidikov. To<br />
označuje predvsem dokončen neuspeh <strong>za</strong>misli<br />
o oblikovanju neoliberalnega gospodarskega<br />
modela v Iraku, saj v tem okolju ne more <strong>za</strong>živeti.<br />
Še bolj je ta ukrep pomemben <strong>za</strong>radi spoznanja,<br />
da je lahko ponovno delovanje iraških državnih<br />
podjetij pomembno v boju proti nasilju v Iraku.<br />
Zaposlitev v teh podjetjih iraškemu prebivalstvu<br />
pomeni možnost izbire preživetja. Do zdaj je bila<br />
prevladujoča možnost <strong>za</strong>poslitve pove<strong>za</strong>na z visokim<br />
tveganjem, saj je bila izbira omejena na sodelovanje<br />
z uporniki in milicami oziroma na delo<br />
v iraških varnostnih silah. Zaposlitev v teh podjetjih<br />
ponuja izbiro, ki ni pove<strong>za</strong>na s tveganjem.<br />
Tako bi se po eni strani spodbudil gospodarski<br />
razvoj v državi, po drugi strani pa omejil dostop<br />
upornikom in milicam do novih članov.<br />
Ugotovimo lahko, da je sedanja ameriška strategija<br />
v Iraku preplet že videnega z nekaterimi<br />
novimi dodatki. Tako se ne izogne slabostim<br />
prejšnjih strategij, ki so se tudi pretirano opirale<br />
na ne<strong>za</strong>nesljive in šibke iraške oblasti ter varnostne<br />
sile. Ta strategija dokazuje, da v ZDA še<br />
ni nastopil trenutek <strong>za</strong> priznanje, da Irak presega<br />
ameriške zmogljivosti in da reševanje nastalih<br />
razmer <strong>za</strong>hteva širše mednarodno pri<strong>za</strong>devanje<br />
najpomembnejših akterjev mednarodne skupnosti<br />
in regije. Kljub temu v mednarodni skupnosti<br />
ugotavljajo, da je rešitev iraškega vprašanja nujna<br />
in da ameriški umik <strong>za</strong> vse pomeni najslabšo<br />
možnost. Možnosti rešitve iraškega problema se<br />
bodo izboljšale, ko bodo ZDA priznale svojo nemoč<br />
v Iraku in ko bo mednarodna skupnost ali<br />
vsaj stalne članice VS OZN spoznale, da je nujna<br />
širša mednarodna operacija <strong>za</strong> stabili<strong>za</strong>cijo Iraka.<br />
Do takrat bomo priča ukrepom in strategijam,<br />
ki bodo bolj ali manj ohranjali dosedanji status.<br />
Mag. Klemen Grošelj<br />
Iraq four years later<br />
On 10 January 2007, almost four years after<br />
operations started in Iraq, the president of<br />
the USA presented his newest strategy for US<br />
activities in Iraq. In the opinion of the author,<br />
Klemen Grošelj, this very controversial decision<br />
is one of the most important recent events<br />
connected to Iraq’s future. In his opinion there<br />
is more and more evidence that the USA<br />
have embarked on a military and political<br />
adventure from which no exit can be seen.<br />
Foto: obrambne sile ZDA<br />
S t ro ko v n e te m e<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 23
S t ro ko v n e te m e<br />
Foto: obrambne sile ZDA<br />
Psihološki profil<br />
terorista samomorilca<br />
Stoletna tradicija teroristov samomorilcev posebej izpostavlja<br />
Assesine, muslimanske borce s severa Irana. Smrt so pričakovali<br />
z veseljem. Assesini so bili strah in trepet v 11. stoletju. Bili<br />
so posebej usposobljeni in izurjeni, da se tiho prikradejo ter pritajeno<br />
ubijejo nasprotnika.<br />
Legenda pravi, da je njihov vodja z imenom Starec s planine prekinil osvajanje<br />
trdnjave, ki je bila središče Assesinov. Starec je k sebi poklical poveljnika<br />
sovražne vojske na razgovor. Skupaj s spremstvom sta se sprehajala po zidu<br />
trdnjave, visoko na planini. Ustavili so se na kraju, s katerega se je videla<br />
močna vojska, ki je napadala trdnjavo. Poveljnik je poka<strong>za</strong>l proti njej in <strong>za</strong>hteval<br />
takojšnjo predajo Assesinov. Starec je na kretnjo odvrnil z dvignjeno roko.<br />
Eden izmed dvojice njegovih prijateljev je izvlekel nož in si v trenutku prere<strong>za</strong>l<br />
žrelo. Nato je starec dvignil drugo roko. Drugi spremljevalec je brez oklevanja<br />
skočil z obzidja v smrt. Starec se je potem obrnil proti svojemu nasprotniku<br />
Foto: Michael Yon<br />
z besedami: »Imam dva tisoč takšnih junakov. Koliko jih imate vi?« Zgodba<br />
pripoveduje, da je naslednje jutro mogočna vojska skrivnostno izginila.<br />
Terorizem lahko razumemo tudi kot psihološko vojskovanje, pri čemer je samomorilski<br />
terorizem njegova skrajna oblika in rezultat fanatizma. Iz tega<br />
sledi premisa, da se je proti terorizmu smiselno in učinkovito mogoče upreti<br />
le na psihološki način – v umih posameznikov. Nekateri strokovnjaki so<br />
prepričani, da se način razmišljanja bombaša samomorilca ne razlikuje od<br />
Tibetancev, ki se odločijo <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>žig, od irskih političnih <strong>za</strong>pornikov, ki<br />
gladovno stavkajo do smrti, ali pa od teroristov samomorilcev, ki so po čudežnem<br />
naključju preživeli in obenem vedo, da so bile in so možnosti <strong>za</strong><br />
preživetje minimalne. Teroristi samomorilci so racionalni idealisti, ki so pripravljeni<br />
umreti <strong>za</strong> splošno dobro skupnosti, v kateri živijo.<br />
Samomorilca <strong>za</strong> samomorilski napad motivirata bes in popoln brezup. Spet<br />
drugi so prepričani, da jih po smrti čaka boljše življenje v raju. Martina Crenshaw<br />
je leta 1985 razvrstila štiri kategorije samomorilske motivacije:<br />
1. priložnost <strong>za</strong> akcijo,<br />
2. potreba po pripadnosti,<br />
3. občutek <strong>za</strong> socialni status,<br />
4. pridobitev materialnih nagrad.<br />
Nekateri teoretiki in praktiki terorizma ugotavljajo, da je psihološki pristop<br />
k razumevanju terorista premalo. Pri raziskovanju psiholoških značilnosti<br />
posameznika in njegovih motivov ter drugih osebnih lastnosti potrebujemo<br />
skupinski raziskovalni in interdisciplinarni pristop. Tako bi bolje razumeli<br />
motivacijo terorista <strong>za</strong> akcijo. Teroristov v samomor ne vodijo le psihološki<br />
dejavniki, temveč so motivi spremenljivi in obsežni. Lahko so povsem politične,<br />
družbene, religiozne ali ekonomske narave. Motivacije, cilji in ideologije<br />
etničnih separatistov, anarhistov, socialnih revolucionarjev, verskih<br />
fundamentalistov in novih verskih terorističnih skupin se med seboj bistveno<br />
2 4 S LOV E N S K A VO J S K A
azlikujejo. Vsaka teroristična skupina potrebuje edinstven raziskovalni pristop,<br />
znotraj svojega kulturnega, ekonomskega, političnega in družbenega<br />
konteksta. Le tako bomo bolje razumeli motive terorista posameznika in tudi<br />
njegovega vodje, ki ju popelje v teroristično samomorilsko skupino.<br />
Jerrold Post je predlagal uporabo termina in koncepta »mindset«, ki ga razlaga<br />
kot sinonim <strong>za</strong> termin osebnost terorista. Osebnost nekoga je razločevalen<br />
vzorec mišljenja, čustev in vedenja, ki opredeljuje njegovo pot v interakciji<br />
s psihičnim in fizičnim okoljem. »Mindset« pomeni določeno duševno stališče<br />
ali stanje uma, dobesedni prevod v slovenščino pa ne izraža pravega pomena.<br />
Termin postane bolj razumljiv, če se ga opazuje v kontekstu vedenja<br />
skupine. Posameznik, ki je bil pravkar rekrutiran v teroristično organi<strong>za</strong>cijo,<br />
v katero je vstopil kot osebnost, v takšni skupini kot osebnost pridobi tako<br />
imenovani skupinski mindset. To se zgodi postopoma skozi proces popolne<br />
osebne indoktrinacije in poistovetenja z ideologijo skupine, skupinskimi<br />
stališči do vodenja skupine in vodje, s smermi delovanja skupine in tako naprej.<br />
Vsaka skupina ima svoj razločevalni »mindset«, ki jo loči od druge teroristične<br />
skupine. »Mindset« tako predstavlja refleksijo osebnosti skupinskega<br />
vodje, refleksijo ideologije in vrsto teroristične skupine.<br />
Razumni fanatiki<br />
Eden najbolj okrutnih samomorilskih napadov teroristov se je zgodil 23. oktobra<br />
1983. V dveh velikih eksplozijah v vojašnicah francoskega in ameriškega<br />
vojaškega kontingenta mirovnih sil v Bejrutu ter Libanonu je umrlo 241<br />
vojakov in 58 francoskih padalcev. Napada so izvedli muslimanski ekstremisti,<br />
ki jim je uspelo priti v vojašnice in aktivirati eksploziv brez namere, da<br />
pobegnejo. To je bil mejnik, ko je svet spoznal novo stran sodobnega množičnega<br />
ubijalskega terorizma. Samomorilski uspeh je postal neposredno<br />
odvisen od smrti povzročitelja. Posameznik, torej samomorilski terorist, je<br />
del organiziranega mehanizma, ki ga vodijo in uporabljajo skrbno izbrani<br />
motivatorji, ki po preverjenih metodah rekrutirajo vedno nove fante in dekleta,<br />
da dobijo vstopnico v raj. Moške samomorilce naj bi v raju čakalo 72 devic,<br />
lepih kot rubin, kar obljubljajo vodje terorističnih celic Hamasovim samomorilskim<br />
bombašem. Posamezniku, ki postane terorist samomorilec, načrtno<br />
privzgojijo zmoten občutek poslanstva, ki ljudi sili k akciji. Ta z vključitvijo v<br />
skupino doda čredno miselnost tako, da posamezniki drug drugega potiskajo<br />
naprej v vsiljena dejanja. Prepričani so, da bodo postali zgodovinske ali<br />
pomembne osebnosti. Med njimi so tudi redke patološke osebnosti, ki vidijo<br />
v takšnem nasilju neizmerno strast in <strong>za</strong>dovoljstvo.<br />
Aparat avtoritarne države, ki nastane kot odgovor na nasilje teroristov,<br />
ustvarja sovraštvo in generira nadaljnje oblike nasilja. Avtoritarna država<br />
poveličuje avtoritarno držo posameznika in poudarja avtoritarna načela, ki<br />
posledično omejujejo svobodo avtonomnega posameznika in blokirajo njegovo<br />
delovanje. Vsesplošna navzočnost in poudarjanje nenehne nevarnosti<br />
pri posamezniku blokirata odprti um ter trezno presojo, obenem pa pri njem<br />
in oblasti krepi kolektivne impulze odzivanja.<br />
po smrti. Naloga posameznikov, ki agitirajo mlade teroriste, ni v ustvarjanju<br />
želje po smrti, temveč v krepitvi identitete med rekruti. Poistovetenje terorista<br />
z organi<strong>za</strong>cijo je ključnega pomena <strong>za</strong> uspešno prevzgojo. Pri bombaših se<br />
pogosto uporabljata verska motivacija in indoktrinacija. Vpliva se na teroristova<br />
prepričanja, da se v njegovi <strong>za</strong>vesti učvrstijo motivi žrtve. Tako se pri<br />
teroristu oblikujejo močni motivi, ki krepijo nagnjenost k žrtvovanju.<br />
Poskusi študentov, da bi naredili psiholoških model značilnega terorista,<br />
niso bili uspešni. Post je leta 1985 <strong>za</strong>pisal, da znanstvenikom, ki so proučevali<br />
vedenje v pove<strong>za</strong>vi z nasiljem, ni uspelo prepoznati enotnega teroristovega<br />
»mindseta«. Posamezniki, ki se pridružijo teroristični skupini, so različne<br />
nacionalnosti, pridejo iz različnih kultur, družbenih slojev in poklicev. Med<br />
psihologi obstaja vsaj eno enotno prepričanje glede terorista. Terorista samomorilca<br />
ne moremo opredeliti niti opisati na podlagi splošnih psiholoških<br />
osebnostnih lastnosti.<br />
Nekateri strokovnjaki, ki proučujejo terorizem, so skeptični do psihološkega<br />
profiliranja terorista. Tako Laqueur leta 1997 <strong>za</strong>piše, da je iskanje »teroristove<br />
osebnosti« brezplodno početje, Paul Wilkinson pa istega leta trdi, da<br />
vemo dovolj o vedenju terorista, da lahko <strong>za</strong>vrnemo hipotezo o »osebnosti<br />
terorista« ali »fenotipa«. Ameriška tajna služba je nekoč opazovala posameznike,<br />
ki so ustre<strong>za</strong>li priljubljenemu profilu nevarnosti, blaznosti, osamljenosti,<br />
ogroženosti in sovražnosti. Danes uporabljajo <strong>za</strong>pletene računalniške sisteme<br />
(tangram), ki jih kombinirajo z znanjem interdisciplinarnih strokovnjakov<br />
<strong>za</strong> terorizem. V intervjujih, ki so jih pripravili delavci tajne službe v ameriških<br />
<strong>za</strong>porih, bolnišnicah in domovih, se je tajna služba naučila lekcije o <strong>za</strong>vajajoči<br />
naravi stereotipov. Teroristi samomorilci niso nujno duševno motene<br />
osebnosti, socialno izolirani ali celo le moški. Ameriška tajna služba danes<br />
opazuje vzorce motivov in vedenja napadalcev ter morilcev, ki napadajo vodilne<br />
politične osebnosti. Predsedniški atentatorji se vedejo podobno kot teroristi<br />
samomorilci. Tako na primer terorist verjetno ne bo grozil z atentatom<br />
določenemu politiku, temveč bo vnaprej premislil svoje zločinsko dejanje. V<br />
študiji so strokovnjaki analizirali vedenje 83 posameznikov, ki so poskušali<br />
ubiti javnega uslužbenca ali državnika v ZDA. Ugotovitev je bila presenetljiva.<br />
Tako je bila večina atentatov v ZDA na politične osebnosti izvedena brez<br />
predhodne najave ali grožnje.<br />
Nemški psiholog L. Sullwold je leta 1981 analiziral osebnostne lastnosti teroristov<br />
in jih razdelil v dve skupini, in sicer na osebnostno navzven odprte<br />
osebnosti ter na sovražno nevrotične, pri katerih je <strong>za</strong>znati sindrom nevrotične<br />
sovražnosti. Takšni posamezniki so <strong>za</strong>gledani vase, težko izražajo čustva<br />
in jih ne <strong>za</strong>nimajo posledice njihovih dejanj. Sovražni nevrotiki imajo veliko<br />
značilnosti paranoidne osebnosti, saj so nestrpni, pretirano kritični, sumničavi,<br />
nasilni ter ekstremno občutljivi na zunanjo sovražnost. Vodje teroristov<br />
S t ro ko v n e te m e<br />
Psihološko profiliranje terorista samomorilca<br />
Izraelski psiholog Ariel Mareri, ki poučuje psihologijo na vseučilišču v Tel Avivu,<br />
je več let proučeval posameznike, ki so povzročili samomorilske napade.<br />
Po koncu proučevanja je objavil psihološke profile več kot 50 muslimanskih<br />
vojakov, ki so v službi Hezbolaha, Amala in sekundarnih prosirijskih organi<strong>za</strong>cij<br />
v Libanonu, Hamasa ter palestinskega islamskega džihada. Ugotovil je,<br />
da ne moremo oblikovati enotnega obrazca, na podlagi katerega bi naredili<br />
psihološki profil bombaša samomorilca.<br />
Mareri med drugim poudarja, da intenzivni spopadi povzročajo nastanek<br />
nekaj tipov posameznikov, ki so potencialne žrtve <strong>za</strong> splošno stvar. Prav<br />
tako ne obstaja organi<strong>za</strong>cija, ki bi spodbujala posameznika v njegovi želji<br />
Pripadniki Hamasa<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 25
S t ro ko v n e te m e<br />
Promocijski<br />
plakat<br />
tamilskih<br />
tigrov<br />
so ponavadi osebe, ki poskušajo nadomestiti<br />
svojo pod<strong>za</strong>vestno neodločnost z dajanjem vtisa<br />
samo<strong>za</strong>vesti. Njihovo vedenje pogosto vodi v<br />
grožnje ali pritiske do podrejenih in vseh tistih posameznikov<br />
ter skupin, ki jim sledijo.<br />
Nekateri raziskovalci terorizma so ustvarili psihološke<br />
profile teroristov tako, da so uporabili podatke<br />
nekdanjih teroristov oziroma informatorjev in<br />
tistih teroristov, ki so bili <strong>za</strong>jeti. Franco Ferracuti je<br />
v Italiji raziskoval Rdeče brigade. Osredotočil se<br />
je na karierno pot in osebnosti ujetih teroristov.<br />
Analiziral je karierno pot terorista in jo primerjal<br />
z njegovo osebnostjo. Uporabil je tudi psihološki<br />
test, da je ustvaril tipologijo teroristov. Podobno<br />
kot Post tudi Ferracuti ni ugotovil psihopatoloških<br />
značilnosti pri opazovanih teroristih samomorilcih.<br />
Psihološki profili, ki so jih naredili nekateri<br />
raziskovalci, se razlikujejo, podobno kot motivi,<br />
<strong>za</strong> katere se teroristi borijo.<br />
Hamas in palestinski islamski džihad uporabljata<br />
šehide v borbi proti Izraelu. To so večinoma<br />
moški, verniki, neporočeni, srednje izobraženi in<br />
stari približno 27 let. Veliko med njimi nima stikov<br />
s sorodniki, prav tako nimajo prijateljev. Nekateri<br />
se v teroristično organi<strong>za</strong>cijo ne prijavljajo prostovoljno,<br />
temveč jih priporočajo njihovi učitelji. Po<br />
izboru in rekrutaciji sledi tako imenovano duševno<br />
čiščenje. Fantje večinoma prihajajo iz revnih<br />
družin, <strong>za</strong>to vedo, da bo njihov samomor povečal<br />
družbeni ugled njihove družine. Tako družine šehidov<br />
neprestano dobivajo denar ali pa so deležne<br />
drugih oblik slave.<br />
Črni tigri so samomorilski bataljoni Osvobodilnih<br />
tamilskih tigrov. Do zob oboroženi se od leta<br />
1976 borijo proti vladi Šrilanke. Pripadniki skupin<br />
so mladi, ne<strong>za</strong>posleni in ob vstopu v organi<strong>za</strong>cijo<br />
niso usposobljeni <strong>za</strong> samomorilsko teroristično<br />
dejanje. V teroristično samomorilsko organi<strong>za</strong>cijo<br />
rekrutirajo tako moške kot ženske, ki morajo<br />
imeti vzorno vojaško kariero. Pripadniki samomorilskih<br />
odredov so socializirani v kulturi, v kateri<br />
se z žrtvovanjem slavi številne mrtve junake.<br />
Postopek nabora in izbor v samomorilski odred<br />
sta <strong>za</strong>htevna. Izbrani so le najbolj vdani in zvesti<br />
bojevniki. Tamilski tigri izvajajo samomorilske napade<br />
v stilu kamikaz. Nekateri med njimi izvajajo<br />
<strong>za</strong>htevne diver<strong>za</strong>ntske operacije, v katerih mnogi<br />
med njimi tudi preživijo.<br />
Med letoma 1995 in 1999 je petnajst ljudi izvedlo<br />
samomorilske napade v imenu delavske<br />
stranke, ki se bori <strong>za</strong> neodvisno državo Kurdistan.<br />
Samomorilske napade v Kurdistanu izvajajo tudi<br />
dekleta, stara od 17 do 27 let. Ponavadi so brez<br />
izobrazbe, izhajajo iz siromašnih družin in so izgubile<br />
svoje najbližje v boju proti Turčiji. Stranka<br />
raje uporablja ženske bombaše, ki se ponavadi<br />
oblečejo v nosečnice, saj tako zmanjšajo vpadljivost<br />
in tveganje.<br />
Dr. Ramadan Shalah je povzel grozljivo taktiko<br />
islamskega džihada: »Nimajo najsodobnejšega<br />
orožja na svetu, toda njihova vojska je zelo nevar-<br />
na. Ne vemo, kako se boriti proti ubijanju in napadom,<br />
razen z orožjem, ki ga sami uporabljajo.<br />
To orožje je cenejše od jedrske bombe, cena je le<br />
človeško življenje človeka bombe.«<br />
Dr. Beno Arnejčič<br />
Literatura in viri:<br />
1. Shane Harris, National Journal. 20. oktober 2006,<br />
Terrorist Profiling, Versison 2.0, vir: http://nationaljournal.com/about/.<br />
2. Razumni fanatici, Samoubilači terori<strong>za</strong>m, Bosanskohercegovački<br />
Dani, Ne<strong>za</strong>vistni news magazin, arhiva<br />
Dani, vir: http://www.bhdani.com/arhiva/.<br />
3. The Sociology and Psychology of Terrorism. Library<br />
of Congress-Federal research Division.<br />
Psychology profile<br />
of a suicide terrorist<br />
Terrorism may be considered a form of psychological<br />
warfare, with suicide terrorism as<br />
the extreme form and result of religious fanatism.<br />
This logically leads us to consider that<br />
such terrorism may effectively be fought in a<br />
psychological way only – within the minds of<br />
people. Some experts believe that the thinking<br />
of suicide bombers is not unlike the thinking<br />
of Tibetan monks who decide to burn<br />
themselves, or Irish political prisoners who<br />
embark on hunger strikes leading eventually<br />
to their death, or suicide terrorists who miraculously<br />
survive, although they knew that<br />
their chances of remaining alive were minimal.<br />
Suicide terrorists are rational idealists,<br />
prepared to die for the general wellbeing of<br />
the community in which they live. Some individuals<br />
are motivated to perform such acts<br />
by wrath and total despair. Others, on the other<br />
hand, are persuaded to find a better life in<br />
heaven after death.<br />
2 6 S LOV E N S K A VO J S K A
Nova kolajna <strong>za</strong> smučarsko<br />
reprezentanco Slovenske vojske<br />
Mestece Voru na jugovzhodu Estonije je med 19 in 24. marcem<br />
gostilo najboljše svetovne smučarje vojake na 49. svetovnem<br />
vojaškem prvenstvu CISM v smučanju. Na letošnjem prvenstvu,<br />
na katerem <strong>za</strong>radi zemljepisnih značilnosti Estonije ni bilo tekmovanj<br />
iz alpskih disciplin, temveč le v smučarskem teku in<br />
biatlonu, je bila ponovno odlična biatlonka Tadeja Brankovič.<br />
Prvenstva se je udeležilo več kot 200 športnikov iz 20 držav.<br />
Slovensko vojsko je na prvenstvu <strong>za</strong>stopalo 13 udeležencev pod vodstvom<br />
majorja Jureta Velepca, vodje reprezentance SV v smučanju. V strokovnem<br />
delu vodstva sta <strong>za</strong> tekmovalce skrbela trenerja Uroš Velepec in Matej Oblak<br />
iz športne enote SV, <strong>za</strong> pripravo smuči pa poročnik Robert Gasser iz PS.<br />
Prvi dan prvenstva so bila na sporedu tekmovanja v smučarskem teku v bližnjem<br />
mestu Otepaa, kjer vsako leto potekajo tudi tekmovanja svetovnega<br />
pokala. Žal v ekipi letos ni bilo najboljše slovenske športnice Petre Majdič, ki<br />
je prav na ta dan dosegla svojo četrto zmago v svetovnem pokalu na finalu<br />
svetovnega pokala v Stockholmu. Tudi najboljši slovenski biatlonci so po vrnitvi<br />
iz sibirskega Manti Mansijska prišli na prizorišče šele ponoči, <strong>za</strong>to so nastopili<br />
z zelo oslabljeno ekipo na čelu z Janezom Maričem, ki se je <strong>za</strong> nastop<br />
odločil kljub le trem uram spanja po napornem potovanju. Najhitrejši med<br />
moškimi je bil francoski šampion Vincent Vittoz, pred rojakom Jonnierom in<br />
Nemcem Endersom. Marič je bil odličen sedmi, Matjaž Poklukar je dosegel<br />
46. mesto, Nejc Brodar 52. in Jože Poklukar 54. mesto. Med ženskami je bila<br />
tretjič <strong>za</strong>poredoma prvakinja Francozinja Carrine Phillipot.<br />
Drugi dan prvenstva so potekali biatlonski boji v novem biatlonskem centru<br />
Haanja, 13 kilometrov južno od Voruja, v okolici najvišje estonske »gore« Munamaegi,<br />
z nadmorsko višino 318 metrov. Sprint moških na 10 kilometrov<br />
in žensk na 7,5 kilometra je potekal v zelo težavnih razmerah, saj je bilo 14<br />
stopinj Celzija, kar pa ni oviralo legendarnega Raphaela Poireeja na poti do<br />
nove zmage. Drugi je bil olimpijski prvak Vincent Defrasne, tretji pa norveški<br />
veteran Egil Gjelland. Naši so bili solidni. Spet je bil najboljši Janez Marič na<br />
11. mestu, Peter Dokl je bil na 28., Matjaž Poklukar na 34., Klemen Bauer<br />
Slovenska moška biatlonska ekipa<br />
Tadeja Brankovič je bila v sprintu druga.<br />
na 42., Jože Poklukar na 62. in Janez Ožbolt na 67. mestu med več kot 100<br />
tekmovalci. Skupno so bili naši odlični peti. Popoldan je bil na sporedu sprint<br />
žensk v še težjih pogojih. Tadeja Brankovič je še enkrat potrdila izredno formo<br />
in z drugim mestom <strong>za</strong> olimpijsko zmagovalko v sprintu Baverelovo in<br />
pred francosko veteranko Grossovo razveselila slovenski tabor. Andreja Mali<br />
se v težkih pogojih ni znašla najbolje in je dosegla 26. mesto.<br />
Zadnji dan prvenstva je bila na sporedu kraljevska disciplina vojaških smučarskih<br />
prvenstev, in sicer patruljni tek. Spomladansko vreme je slabo vplivalo<br />
na razmere na progi, tako da se je tekmovalna žirija odločila, da je nemogoče<br />
izpeljati tekmovanje na originalni razdalji <strong>za</strong> moške na 25 kilometrov in<br />
<strong>za</strong> ženske na 15 kilometrov. Progi sta bili <strong>za</strong>radi le dvokilometrskega kroga,<br />
ki je bil še prekrit s snegom, skrajšani na 14 kilometrov <strong>za</strong> moške in 8 kilometrov<br />
<strong>za</strong> ženske. Omenjena disciplina je ponavadi<br />
Tadeja<br />
Brankovič<br />
le na tekmovanjih oboroženih sil. Vsi tekmovalci<br />
v ekipi startajo skupaj in eden od njih je vodja<br />
ekipe. Obenem je edini, ki ne strelja, temveč na<br />
strelišču poveljuje drugim trem, ki streljajo po<br />
biatlonskem načelu v ležečem položaju. Njihov<br />
rezultat v cilju se upošteva, ko vsi štirje pridejo<br />
čez ciljno črto. Patrulji SV z Janezom Maričem,<br />
Matjažem Poklukarjem, Klemenom Bauerjem in<br />
Petrom Doklom ni uspelo ubraniti lanske presenetljive<br />
zmage iz švicarskega Andermatta.<br />
Poleg nenatančnosti na strelišču in ne najboljše<br />
forme na progi so imeli smolo s startno številko<br />
v o<strong>za</strong>dju, kar je <strong>za</strong>dostovalo <strong>za</strong> skromno 15.<br />
mesto. Zmagali so Nemci pred Norvežani in Švicarji.<br />
Med ženskimi patruljami je bila najhitrejša<br />
francoska, Slovenke pa letos niso imele ekipe.<br />
Prihodnje, jubilejno 50. svetovno vojaško smučarsko<br />
prvenstvo bo potekalo na Tirolskem, leta 2009 pa bodo prve zimske<br />
svetovne vojaške igre. Več informacij in fotografij s prvenstva si lahko ogledate<br />
na www.mil.ee/ski.<br />
Š p o r t v v o j s k i<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 27
Š p o r t v v o j s k i<br />
Poddesetnica Mojca Flerin iz PDRIU in vodnik David Rihtarič iz 17.<br />
BVP sta bila na podlagi doseženih rezultatov v različnih disciplinah,<br />
na tekmah SV in mednarodnih vojaških tekmovanjih izbrana<br />
<strong>za</strong> najboljšo športnico ter športnika SV leta 2006. Lani so prvič<br />
razglasili športnico in športnika leta, poddesetnica Mojca Flerin<br />
pa je bila že drugič <strong>za</strong>poredoma izbrana <strong>za</strong> najboljšo. Želi si, da<br />
bi se ob rednih delovnih in študijskih obveznostih še naprej lahko<br />
ukvarjala s športom in tudi prihodnje leto ubranila naslov najboljše<br />
športnice SV. Vodnik Rihtarič pa je povedal, da so njegove<br />
sanje in cilj nastopiti na olimpijskih igrah v disciplini maraton.<br />
Kaj vam pomeni ta naziv?<br />
Rihtarič: Zelo veliko, saj mislim, da je ta naziv največ, kar lahko dosežeš na<br />
športnem področju v SV. To je spodbuda <strong>za</strong> naprej, gotovo pa je izziv obdržati<br />
ta naziv v prihodnjih letih. Vedno sem bil aktiven športnik in atletiko<br />
treniram že 17 let, tako da bo moj življenjski slog ostal enak.<br />
Flerin: Naziv najboljše športnice SV mi pomeni veliko, saj je potrditev vsega<br />
truda, ki sem ga vložila v športe aktivnosti v preteklem letu, hkrati pa je<br />
velika spodbuda <strong>za</strong> še boljše letošnje rezultate. Ubraniti prehodni pokal je<br />
bilo <strong>za</strong>me veliko laže kot ga prvo leto osvojiti, saj pri dekletih ni tako hude<br />
konkurence kot pri fantih. Da sem imela veliko prednost pred konkurentkami,<br />
pove podatek, da sem zbrala 400 točk, druga najboljša tekmovalka SV pa<br />
jih je več kot polovico manj.<br />
Katerih tekmovanj se udeležujete?<br />
Rihtarič: Večinoma se udeležujem atletskih tekmovanj. Lani sem sodeloval<br />
na različnih vojaških tekaških tekmovanjih. Na svetovnem vojaškem prvenstvu<br />
v maratonu, ki je potekalo v okviru ljubljanskega maratona, sem dosegel<br />
23. mesto in bil najbolje uvrščeni slovenski tekmovalec, na vojaškem<br />
maratonu Celje–Logarska dolina pa sem bil drugi. Sem član atletske reprezentance<br />
SV, udeležujem pa se tudi civilnih tekmovanj, tako da sem bil na<br />
državnem prvenstvu v krosu drugi, prav tako tudi na državnem prvenstvu na<br />
deset kilometrov. Moj priljubljeni šport je atletika, in sicer tek na daljše proge,<br />
še posebno pa se nameravam posvetiti maratonu. Rezultati in doseženi čas<br />
mi dajejo motivacijo. Razmišljam o izzivu, da bi v maratonu dosegel normo<br />
<strong>za</strong> olimpijske igre. Čas, ki je trenutno 2 uri in 28 minut, bi moral izboljšati<br />
<strong>za</strong> osem minut, kar pomeni, da moram na kilometer izboljšati čas <strong>za</strong> pet<br />
sekund. Sliši se preprosteje, kot je.<br />
Flerin: Lani sem se udeležila osmih od približno 15 tekmovanj, kolikor jih<br />
na leto organizira SV. Tekmovala sem v teku, veleslalomu, patruljnem teku,<br />
teku na smučeh, triatlonu, orientacijskem teku itn. Poleg tega sem nastopila<br />
na približno 25 civilnih športnih tekmovanjih, pri čemer so bili to večinoma<br />
teki. Sodelovala sem še na duatlonu, triatlonu in tridnevni pustolovski tekmi<br />
Adventure Race. Na skoraj vseh tekmovanjih sem dosegla dobre rezultate,<br />
saj se mi je uspelo uvrstiti med tri najboljše. Všeč so mi predvsem športi,<br />
v katerih je združenih več disciplin, kot sta na primer triatlon in peteroboj,<br />
ter vzdržljivostne preizkušnje, na primer Adventure Race, na katerem ekipe<br />
tekmujejo v pohodništvu, gorskem kolesarjenju, jamarstvu, plavanju, kajakaštvu<br />
ter vzpenjanju in spuščanju po vrvi.<br />
Kaj pa mednarodna tekmovanja?<br />
Rihtarič: V okviru atletske reprezentance SV tekmujemo tudi na mednarodnih<br />
tekmah. Atletska reprezentanca je ena izmed reprezentanc SV, poleg tega so<br />
še na primer orientacijska, rokometna, biatlonska, kolesarska, triatlonska itn.<br />
V njih sodelujejo vrhunski športniki, <strong>za</strong>posleni v športni enoti SV, in drugi <strong>za</strong>posleni<br />
iz različnih enot, ki v teh disciplinah dosegajo dobre rezultate. Z atletsko<br />
reprezentanco imamo osemkrat na leto petdnevne skupne priprave. Teh<br />
se včasih <strong>za</strong>radi drugih službenih obveznosti ne morem udeležiti, sicer pa<br />
Veliko izzivov <strong>za</strong> šp<br />
Mojca<br />
Flerin<br />
SV tudi v<br />
so take priprave zelo koristne, saj skupaj treniramo in so dodatna motivacija.<br />
Udeležujemo se svetovnih vojaških prvenstev, vsaka štiri leta pa potekajo<br />
svetovne vojaške igre, ki so nekakšne vojaške olimpijske igre. Konkurenca je<br />
velika, saj je precej vrhunskih športnikov <strong>za</strong>poslenih v vojskah. Pred štirimi<br />
leti sem na svetovnih vojaških igrah na Siciliji tekel na deset kilometrov. Letos<br />
so te igre v Indiji in želel sem teči na maratonu, vendar so to disciplino žal<br />
odpovedali. Možnost, da tekmujem na deset kilometrov, je še vedno, vendar<br />
moram najprej doseči dober rezultat na tej razdalji, saj sem se do zdaj bolj<br />
posvečal maratonu.<br />
Kaj pa zimski športi?<br />
Rihtarič: Pozimi veliko tečem in sodelujem na tekaških tekmovanjih, vendar<br />
se jih lani in letos <strong>za</strong>radi službenih obveznosti nisem veliko udeležil. Tek na<br />
smučeh je pozimi odličen trening, v drugih zimskih disciplinah pa niti ne tekmujem.<br />
Flerin: Najraje imam tek na smučeh ali veleslalom, <strong>za</strong>to vsako leto nastopim<br />
na patruljnem teku SV in prvenstvu SV v smučanju v okviru prireditve Parti<strong>za</strong>nske<br />
smučine. Med letom veliko tečem in kolesarim, <strong>za</strong>to pozimi komaj<br />
čakam, da <strong>za</strong>pade sneg in da se posvetim zimskim športom.<br />
Na katero tekmovanje iz lanskega leta ste najbolj ponosni?<br />
Flerin: Največ mi pomeni nastop na prvenstvu SV v triatlonu, ker sem prvič<br />
nastopila samostojno in dosegla drugo mesto. Moj cilj je bil premagati vso<br />
progo, kar mi je uspelo, kljub bojazni, da ne bom zmogla, ker nisem najboljša<br />
v plavanju.<br />
Poleg tega sodelujeta v orientacijski reprezentanci SV.<br />
Rihtarič: Člani reprezentance imamo skupne priprave, sicer pa sodelujemo<br />
tudi s Srbi, Hrvati in Avstrijci. Letos bo svetovno vojaško prvenstvo v orientaciji<br />
potekalo na Hrvaškem, lani na primer sva se dva pripadnika SV udeležila<br />
2 8 S LOV E N S K A VO J S K A
ortnico in športnika<br />
prihodnje<br />
David<br />
Rihtarič<br />
tega tekmovanja v Braziliji. Orientacije, predvsem branja karte in uporabe<br />
kompasa, se z vajo naučiš, pomembno pa je, da si dober tekač. Tekmovanja<br />
potekajo v več disciplinah, in sicer posamezno v klasiki, sprintu in na dolgih<br />
progah, ekipno pa v štafeti. Z reprezentanco SV se udeležujemo tudi civilnih<br />
tekmovanj, na primer <strong>za</strong> pokal Slovenije v okviru slovenske orientacijske lige.<br />
Tekmovanja v orientaciji organizirata tudi 1. in 72. brigada, najboljši pa tekmujejo<br />
na prvenstvu SV v orientaciji.<br />
Kakšna je konkurenca med dekleti?<br />
Flerin: Večinoma se vojaških športnih tekmovanj udeležuje od pet do osem<br />
tekmovalk iz SV, ki so sposobne doseči najvišje uvrstitve, čeprav v večini disciplin<br />
<strong>za</strong> zdaj nimam konkurence.<br />
Kje in koliko trenirate?<br />
Rihtarič: Opravim dva treninga na dan. Nadrejeni v službi mi omogočajo, da<br />
namesto jutranje telovadbe opravim samostojni trening in običajno pretečem<br />
od 10 do 14 kilometrov. Po službi treniram v atletskem klubu v Mariboru,<br />
ti treningi pa so bolj <strong>za</strong>htevni. Po en trening imam ob nedeljah in takrat tečem<br />
daljše razdalje. Pozimi tečem na smučeh in telovadim v fitnesu. Priprave in<br />
treningi, če želiš doseči dober rezultat na deset kilometrov ali v maratonu, so<br />
različni. Za dobre priprave na maraton moraš preteči od 200 do 250 kilometrov<br />
na teden, <strong>za</strong> dober rezultat na deset kilometrov pa je število pretečenih<br />
kilometrov manjše, vendar več treniraš <strong>za</strong> izboljšanje hitrosti in eksplozivnost<br />
telesa. Želim si, da bi lahko preizkusil, kako je, če si <strong>za</strong>poslen v športni enoti,<br />
in bi le treniral. Takrat bi videl, kakšne rezultate sem sposoben doseči.<br />
Flerin: Med tednom običajno opravim dva treninga na dan, skupaj skoraj tri<br />
ure. V Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Mostah, kjer sem od oktobra lani<br />
<strong>za</strong>poslena kot administratorka v športni enoti SV, imamo dobre razmere <strong>za</strong><br />
telesno vadbo. Običajno si med službo v<strong>za</strong>mem skoraj uro časa <strong>za</strong> trening<br />
in tečem. Pozimi nam je na voljo lepo urejena telovadnica, poleti pa najraje<br />
tečem po vojašnici. Po službi imam dvourne priprave na tekmovanja, ki sledijo.<br />
Poleti veliko kombiniram kolesarjenje in tek. Ob koncu tedna si privoščim<br />
daljši trening, ki traja tudi do pet ur in je sestavljen iz teka, hoje v hribe ali kolesarjenja.<br />
Treniram večinoma v okolici Kamnika, od koder prihajam, saj je tu<br />
veliko primernih terenov. Poleg tega imam kot članica Orientacijskega kluba<br />
Komenda še enkrat na teden treninge, ob koncu tedna pa tekmovanja.<br />
Ali ste kdaj razmišljali, da bi se <strong>za</strong>čeli profesionalno ukvarjati s športom?<br />
Flerin: O tem nisem razmišljala, saj me <strong>za</strong>nima veliko športov, tako da bi se<br />
težko odločila <strong>za</strong> enega, ki bi se mu posvetila. Po drugi strani sem že prestara,<br />
da bi lahko razmišljala o karieri profesionalne športnice.<br />
Kako pomembna je <strong>za</strong>poslitev v SV <strong>za</strong> vaše športno delovanje in koliko SV<br />
podpira športnike v svojih vrstah?<br />
Flerin: Odkar delam v SV, imam veliko več možnosti <strong>za</strong> priprave in udeležbo<br />
na vojaških ter civilnih športnih tekmovanjih. Tudi v SV se <strong>za</strong>vedajo, da je dobro,<br />
če se njeni pripadniki udeležujemo športnih tekmovanj, saj tako prispevamo<br />
k promociji SV in vojaškega poklica v širši javnosti. Prepričana sem,<br />
da SV ponuja svojim pripadnikom dovolj možnosti <strong>za</strong> trening in udeležbo na<br />
športnih tekmovanjih, ali jih bodo izkoristili, pa je odvisno od posameznika.<br />
Mislim, da bi morali vsi pripadniki SV izkoristiti čas <strong>za</strong> jutranjo vadbo, saj bi<br />
bilo njihovo delo potem veliko lažje, bolj uspešno in manj stresno. Dogaja se,<br />
da poveljnik, ki nima razumevanja <strong>za</strong> športne aktivnosti, ovira vojake in jim<br />
z nalaganjem dodatnih delovnih obveznosti onemogoča telesno vadbo, kar<br />
se mi ne zdi dobro. V nekaterih enotah vojaki <strong>za</strong>radi rednih aktivnosti, ki so<br />
pove<strong>za</strong>ne z usposabljanjem <strong>za</strong> kolektivne naloge, nimajo toliko možnosti,<br />
saj si ne smejo privoščiti telesnih poškodb <strong>za</strong>radi športa in daljše odsotnosti<br />
z usposabljanj. Imela sem srečo, da so moji nadrejeni imeli <strong>za</strong> te stvari razumevanje,<br />
<strong>za</strong>to sem si lahko skoraj vedno vzela čas <strong>za</strong> trening, seveda pa so<br />
morale biti vse naloge opravljene.<br />
Kakšni so cilji <strong>za</strong> naprej?<br />
Rihtarič: Zdaj leto dni delam v 17. BVP v Celju, prej sem bil v 10. MOTB in<br />
72. BR. Vesel sem, da imajo nadrejeni v SV razumevanje <strong>za</strong> šport, tako da<br />
imam v bataljonu podporo, seveda pa mora biti vse delo opravljeno. V športu<br />
moraš imeti načrte in biti discipliniran, enako velja v službi. Uspešno sem<br />
opravil Šolo <strong>za</strong> podčastnike, vpisal pa sem se še na fakulteto v Mariboru, da<br />
bi dosegel diplomo trenerja izbrane športne discipline. Želim si, da bi šel tudi<br />
na častniško šolo.<br />
Flerin: Z delom v SV sem <strong>za</strong>dovoljna, saj me poveljujoči podpirajo, <strong>za</strong>to si<br />
bom še naprej pri<strong>za</strong>devala, da ostanem v Slovenski vojski, v kateri nameravam<br />
nadaljevati vojaško kariero. Po končanem študiju tehnologije prometa,<br />
ki sem ga vpisala, bi rada nadaljevala šolanje na častniški šoli, saj si želim<br />
postati častnica SV. Ob vseh delovnih in študijskih obveznostih bi se še naprej<br />
rada ukvarjala s športom in tudi prihodnje leto ubranila naslov najboljše<br />
športnice SV.<br />
Valerija Š. Jarm in Marko Pišlar<br />
Foto: osebna arhiva Mojce Flerin in Davida Rihtariča<br />
Future sports challenges for SAF members<br />
Lance Corporal Mojca Flerin and Sergeant David Rihtarič were designated<br />
the SAF athletes of 2006 on the basis of their achievements in<br />
several disciplines and SAF events and international competitions. This<br />
is Flerin’s second accolade in a row. She said she wished to be able to<br />
continue to participate in sports activities along with her normal operational<br />
and study tasks, and that she hoped to be named the best athlete<br />
in the following year as well. Sergeant Rihtarič said that his dream and<br />
aspiration was to compete in the marathon in the next Olympic Games.<br />
Š p o r t v v o j s k i<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 29
Teorijo preverila na prostovoljnem<br />
služenju vojaškega roka<br />
O b ra z i<br />
Kaj ste ugotovili v projektni nalogi o vlogi in nalogah<br />
žensk v vojskah?<br />
Ugotovila sem, da so ženske že zelo zgodaj lahko<br />
vstopale v vojsko, predvsem <strong>za</strong>to, ker so to same<br />
želele. Vstop v vojsko ni bil nikoli obvezen. Že v<br />
parti<strong>za</strong>nskih enotah so želele biti enakopravne,<br />
vendar je bil njihov položaj takrat zelo težek, saj so<br />
jih najprej <strong>za</strong>vračali, ker se je moškim to zdelo nesmiselno.<br />
Opravljale so predvsem <strong>za</strong>ledne naloge<br />
in so bile kurirke, bolničarke, kuharice in pomočnice.<br />
V JLA so dve leti poskusno izobraževali in urili<br />
ženske, ker so želeli ugotoviti, ali bi bilo smiselno<br />
tudi <strong>za</strong> ženske uvesti obvezno služenje vojaškega<br />
roka. Z njimi ni bilo večjih težav, bolj pa so se<br />
morali posvetiti njihovi prehrani, <strong>za</strong>to so dobivale<br />
več mlečnih izdelkov, zelenjave, sadja in sladkarij.<br />
Sicer so bile manj fizično pripravljene kot moški,<br />
vendar so kondicijo hitro pridobile. Ko so prvič dobile<br />
dovoljenje, da se vrnejo domov, se večina ni<br />
več vrnila v vojašnice. Za ženske torej obveznega<br />
služenja vojaškega roka niso uvedli. Prevladalo je<br />
mnenje, da je napor prevelik in da mora biti ženska<br />
doma ter skrbeti <strong>za</strong> družino. V SV se ženske<br />
lahko prostovoljno vključijo v vse oblike dela, torej<br />
v prostovoljno služenje vojaškega roka, rezervno<br />
sestavo ali pa postanejo poklicne vojakinje. Formalno<br />
imajo enake možnosti kot moški in opravljajo<br />
vse dolžnosti, tudi najvišje poveljniške.<br />
Zakaj ste se odločili <strong>za</strong> služenje vojaškega roka in<br />
kakšna so bila vaša pričakovanja?<br />
Vojska in vojaško življenje sta me je vedno <strong>za</strong>nimala.<br />
Poleg tega sem želela takšno obliko življenja<br />
sama izkusiti in preveriti, ali so pripovedovanja<br />
drugih resnična. Mogoče bom kdaj postala rezervistka<br />
ali pa se bom <strong>za</strong>poslila v SV, <strong>za</strong>to sem želela<br />
tudi preveriti, ali je to <strong>za</strong>me primerno oziroma<br />
ali so moje predstave o življenju in delu v SV pravilne.<br />
Če se bom želela <strong>za</strong>posliti, imam osnovno<br />
urjenje že opravljeno, poleg tega se s tem nisem<br />
nič obve<strong>za</strong>la. Preden sem prišla sem, nisem imela<br />
posebnih pričakovanj, nekoliko me je bilo strah<br />
fizičnega napora, vendar se to postopoma krepi,<br />
tako da nimam težav s tem. Zahtevnost in tempo<br />
se stopnjujeta, sicer pa se mi tu zdi odlično.<br />
Kaj je najbolj <strong>za</strong>nimivo?<br />
Delovni dnevi potekajo po ustaljenem ritmu. Deklet<br />
nas je zdaj sedem, <strong>za</strong>čelo pa nas je dvanajst.<br />
Vseh skupaj nas je še 22, ob <strong>za</strong>četku usposab-<br />
18-letna Nuša Kerin je dijakinja 4. letnika<br />
Waldorfske gimnazije. Za projektno<br />
<strong>za</strong>ključno gimnazijsko nalogo, ki jo<br />
dijaki pripravljajo vse leto, se je Nuša<br />
odločila, da bo raziskala vlogo žensk v<br />
parti<strong>za</strong>nskih enotah, JLA in SV. Nalogo<br />
z naslovom V službi domovine je uspešno<br />
<strong>za</strong>govarjala sredi marca, Slovenska<br />
vojska pa je po <strong>za</strong>govoru pripravila<br />
predstavitev prostovoljnega služenja<br />
vojaškega roka. Ugotovitve iz svoje<br />
naloge je Nuša Kerin želela preveriti tudi<br />
v praksi, <strong>za</strong>to se je vključila v prostovoljno<br />
služenje vojaškega roka v Novem<br />
mestu, kjer je povedala, da je ugotovitve<br />
iz naloge potrdila tudi v praksi.<br />
ljanja pa nas je bilo 32. Nekaj je bilo poškodb,<br />
nekateri so obupali in niso verjeli vase, da lahko<br />
končajo usposabljanje. Vstajamo ob 6.45, sledijo<br />
umivanje, <strong>za</strong>jtrk, ura jutranje telovadbe in nato<br />
usposabljanje do 17. ure, vmes pa je kosilo. Veliko<br />
smo streljali z avtomatsko puško, puškomitraljezom,<br />
bombometom in zoljo. Dolgčas nam ni. Po<br />
17. uri gremo lahko domov, vendar nas večina<br />
ostaja v vojašnici, smo pa prosti do večera, ob<br />
koncih tedna gremo domov. Najtežji se mi zdijo tereni.<br />
Dvakrat smo bili po en teden na Bloški Polici,<br />
takrat je urjenje trajalo od jutra do večera, najbolj<br />
všeč pa so mi streljanja. Pred prihodom sem bila<br />
telesno bolj slabo pripravljena, zdaj pa imam kondicije<br />
precej več in tudi skupina vpliva nate, da na<br />
primer kljub žuljem delaš. Stisneš zobe in gre.<br />
Kako so vašo odločitev sprejeli domači in v šoli?<br />
Starši se najprej niso strinjali, saj je tri mesece kar<br />
dolgo obdobje, ko me ne bo v šoli, vendar ker so<br />
videli, da si to želim, so me podprli in so zdaj navdušeni.<br />
Na gimnaziji sem na <strong>za</strong>četku imela nekaj<br />
težav in se s tem niso strinjali, češ da bi vojska<br />
lahko preveč vplivala name. Po razgovorih in ker<br />
v šoli nimam težav z učenjem, so mi dovolili, da<br />
manjkam. Ko sem imela predstavitev, so bili navdušeni.<br />
Mislim, da sem pripomogla k razumevanju<br />
vloge Slovenske vojske. Tudi sošolce <strong>za</strong>nima, kaj<br />
se tu dogaja, <strong>za</strong>to bom po vrnitvi v šolo v razredih<br />
pripravila predstavitev programa prostovoljnega<br />
služenja, mogoče bom vodila kakšno uro telovadbe<br />
in podobno.<br />
Ste potrdili ugotovitve iz projektne naloge v praksi?<br />
Tako je. Na <strong>za</strong>četku sem sicer pričakovala, da bo<br />
več razlik med moškimi in ženskami. To me je še<br />
posebno <strong>za</strong>nimalo, saj iz množičnih občilih izveš<br />
različne stvari, kaj naj bi se dogajalo v vojskah.<br />
Ugotovila sem, da razlik niti ni. V Slovenski vojski si<br />
pri<strong>za</strong>devajo, da smo enakovredni. Odnos inštruktorjev<br />
je do vseh korekten. Priporočila bom vsem,<br />
ki se <strong>za</strong>nimajo <strong>za</strong> delo v SV, da na prostovoljnem<br />
služenju preverijo, ali je vojaški poklic <strong>za</strong>nje primeren.<br />
Kaj boste študirali?<br />
Najverjetneje psihologijo, verjetno se bom pozneje<br />
osredotočila na vojaško psihologijo. Zanimajo<br />
me tudi <strong>obrambo</strong>slovje in policijske vede. Najprej<br />
me čaka še matura. Mislim, da se bom pozneje<br />
znašla na kakšni poti, ki bo pove<strong>za</strong>na s Slovensko<br />
vojsko.<br />
Valerija Š. Jarm<br />
Foto: Bruno Toič<br />
3 0 S LOV E N S K A VO J S K A
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13<br />
14 15 16<br />
17 18 19 20<br />
21 22 23 24<br />
25 26 27 28 29 30<br />
31 32 33 34<br />
35 36 37<br />
38 39 40 41 42 43<br />
R a z v e d r i l o<br />
44 45 46 47<br />
48 49 50 51 52<br />
53 54 55 56 57<br />
58 59 60 61<br />
62 63<br />
VODORAVNO: 1. najvišji vojaški čin v mornarici, 8. nujno vojaško ali<br />
diplomatsko sporočilo, 14. posel, opravek, 15. nasprotnik, nasprotovalec<br />
v diskusiji, 17. gojitelj psov, 18. vodna ptica bele barve z dolgimi perutmi<br />
iz družine pobrežnikov, 20. azijski bambusni medved, 21. azijsko žito,<br />
22. glavno mesto Gvineje, 24. podzemni žužkojed, 25. ime nekdanjega<br />
hokejista Kastelica, 26. indijska boginja življenja in smrti, žena boga<br />
Šive, 27. ptica ujeda, 30. kemijski znak <strong>za</strong> erbij, 31. <strong>za</strong>hrbtno dejanje,<br />
33. znak s trobento <strong>za</strong> nočni počitek, 35. džip romunske tovarne<br />
Dacia, 36. pecivo iz krhkega testa z nadevom, 37. največji ptič tekač,<br />
neletalec, 38. vrtna rastlina z velikimi listi <strong>za</strong> kompot, 41. večji ladijski<br />
čoln, 44. <strong>za</strong>četnici pevca Dežana, 45. slovenski režiser in pedagog<br />
(Mile), 46. ime igralca Cigoja, 47. vrhunski športnik, 48. merska enota<br />
<strong>za</strong> glasnost, 50. slovenska revolucionarka<br />
(Slava, 1921–1941), 52. žoga, vržena z<br />
igrišča, 53. ime pevke Horvat, 56. del knjige,<br />
57. najmanjši, kemično nedeljiv delec snovi,<br />
58. glajenje perila, 60. neenakomerno,<br />
nepravilno utripanje srca, 62. kraj pri Novi<br />
Gorici, 63. bojevniška spretnost.<br />
Reševalcem nagradne križanke<br />
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: Kleščmani praznujejo.<br />
Nagrade prejmejo: Roman Golob, Slatina 1, 3342 Gornji Grad, Biserka<br />
Petrovčič, Idrijska cesta 3, 5270 Ajdovščina, in Denis Skuhala, Zamušani<br />
53 b, 2272 Gorišnica. Nagrajencem čestitamo.<br />
NAVPIČNO: 1. polkrožni prostor s kupolo v cerkvi, 2. privlačnost,<br />
mikavnost, 3. <strong>za</strong>starel izraz <strong>za</strong> brigo, skrb, 4. rimska številka štiri, 5. brazda,<br />
nastala pri rigolanju, 6. iransko nomadsko pleme, ki je živelo v južni Rusiji in<br />
na Kavkazu, 7. ime srbske pevke Novaković, 8. kraj pri Ljubljani, 9. junaška<br />
pripovedna pesnitev, 10. pravoslavni duhovnik, 11. ime hrvaške igralke<br />
Begović, 12. slovenski režiser (Janez), 13. ime smukača Jermana,<br />
14. knjižni izraz <strong>za</strong> previdnost, pazljivost,<br />
16. pogorje v Zahodnih Karpatih,<br />
19. žival ali rastlina iz eksotičnih dežel, 22. turistično naselje pri Umagu,<br />
23. vzdevek ameriškega generala Dwighta Eisenhowerja,<br />
26. element hoje,<br />
28. gorska cvetlica, planika, 29. italijanski kipar (Leone, 1509–1590),<br />
32. otok v Jadranskem morju, 33. slovenski pravnik in politik (Rajko),<br />
34. uničevalka žele<strong>za</strong>, 36. nemški šahovski mojster (Louis, 1833–1891),<br />
38. več <strong>za</strong>porednih strelov iz avtomatskega orožja, 39. lep mladenič,<br />
ljubljenec Afrodite v grški mitologiji, 40. dlaka pod nosom, 41. ladja<br />
na parni pogon, 42. zgodovinska pokrajina v Franciji, 43. naduha,<br />
46. najdaljša reka v Franciji, 49. ime igralca Goršiča, 51. del telesa,<br />
ki povezuje glavo s trupom, 52. prvi rimski <strong>za</strong>ložnik, 54. klica, cima,<br />
55. četrti rimski kralj, 57. posmehljiv izraz <strong>za</strong> Američana, 59. <strong>za</strong>četnici<br />
igralke Avbelj,<br />
61. <strong>za</strong>četnici televizijskega voditelja Terčka.<br />
Kot rešitev pošljite gesla, ki jih dobite pod 1, 33 in 63 vodoravno<br />
ter 38 navpično, do petka, 13. aprila 2007, na naslov: Uredništvo<br />
Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 31
1. nagrada: Mitja Močnik<br />
Izbrali najboljše fotografije z vojaško vsebino<br />
Društvo ljubiteljev soške fronte je v okviru srečanja zbiralcev stare vojaške opreme razpisalo<br />
fotografski natečaj z naslovom Vojaške fotografije in fotografije vojnih ostankov.<br />
Natečaj je obsegal tematiko vojske, vojaških objektov, skupin, ki<br />
ohranjajo tradicijo in spomin na vojaške enote, ter tistih skupin,<br />
ki se ukvarjajo s športno vojno tematiko, in motive vojnih in vojaških<br />
ostankov. Na natečaju, ki se je končal 10. marca, so prejeli<br />
več kot šestdeset avtorskih fotografij. Žirija z mednarodnima<br />
mojstroma fotografije in mojstroma fotografije FZS Dušanom Miško<br />
in Mirkom Bijukličem ter predsednikom Fotografskega kluba<br />
Nova Gorica Jankom Lipovškom je med njimi kot najboljše izbrala<br />
Kite 06 avtorja Mitje Močnika, Izvidnik Sare Berdon, foto-<br />
grafijo Jasmine Cehnar ter fotografiji avtorjev Vlada Krašovca<br />
in Dejana Verbiča. Avtorji treh najboljših fotografij bodo dobili<br />
simbolične denarne nagrade.<br />
Izbor najboljših fotografij z vojaško tematiko so razstavili v avli občine<br />
v Novi Gorici, ogledate pa si jih lahko tudi na elektronskem<br />
naslovu http://militaria.homestead.com. Kot je dejal organi<strong>za</strong>tor<br />
prvega takšnega natečaja v Sloveniji Jakob Marušič, bo Društvo<br />
ljubiteljev soške fronte podoben natečaj ponovno organiziralo<br />
konec leta.<br />
2. nagrada: Sara Berdon 3. nagrada: Jasmina Cehnar
Change language