Letnik XV/6 - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j a Reševalci Kliničnega centra usposabljali zdravstveno osebje SV Vojaška zdravstvena enota (VZE) je v sodelovanju z reševalno postajo Kliničnega centra Ljubljana v petek, 30. marca, na Igu organizirala redno strokovno usposabljanje, ki se ga je udeležilo 30 bolničarjev, zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester iz VZE, 20. MOTB ter GORŠ. V nadaljevanjem tečaju, ki so ga poimenovali oskrba poškodovanih in obolelih, so dopolnili strokovno znanje, saj so v izobraževanje in usposabljanje vključili predvsem novosti, ki jih sprejme Svet za reanimacijo, na primer v imobilizaciji, temeljnih postopkih oživljanja in podobnem. Višja vojaška uslužbenka 11. razreda in vodja tečaja iz VZE Dragica Milavec je pojasnila, da so taka usposabljanja zelo pomembna, saj tako sledijo razvoju stroke. Dobro sodelovanje z reševalno postajo Kliničnega centra Pripadniki zdravstvene enote in drugi, ki skrbijo za prvo pomoč ter zagotavljajo zdravstveno varstvo, morajo slediti novostim v stroki, zato so že večkrat sodelovali z ustanovami javnega zdravstva, ki jim pri tem pomagajo. Že leta 2003 so s pomočjo reševalne postaje Kliničnega centra Ljubljana organizirali usposabljanje iz prve pomoči in nujne medicinske pomoči v Štuli za medicinske sestre, zdravstvene tehnike in bolničarje VZE, udeležilo pa se ga je tudi nekaj pripadnikov GORŠ. »Obravnavali smo veliko teorije, postopke pa smo urili v učilnicah. Pomemben del našega usposabljanja je bilo praktično delo na reševalni postaji Kliničnega centra, kjer je vsak pripadnik tri dni sodeloval v intervencijah kot član v reševalnem vozilu. Tako smo teorijo preizkusili tudi v praksi in utrdili novo znanje. Taka usposabljanja ocenjujemo kot zelo pomembna in koristna, saj teorijo zelo dobro poznamo, manjka pa nam praktičnega dela, ki omogoča, da doktrinarno znanje in novosti prenesemo v svoje delo,« je pojasnila višja vojaška uslužbenka Dragica Milavec. Lani so s pomočjo reševalne postaje Kliničnega centra organizirali prvi del tečaja oskrbe poškodovanih in obolelih, zdaj pa še drugi del, v katerem so predvsem preverili znanje in ga dopolnili. Nove smernice oblikujejo na podlagi raziskav, ki jih večinoma oblikujejo v tujini, predvsem zato, da bi ugotovili, kateri postopki so bolj učinkoviti in zagotavljajo, da oboleli ter poškodovani preživi. V nove smernice sodijo na primer postopki pri imobilizaciji, temeljni ter začetni postopki oživljanja in podobno. Ko smernice potrdijo v EU, začnejo po njih delati v državah članicah. Delo v realnih razmerah »Najbolj problematično je neznanje, zato se ljudje, kar velja predvsem za laike, bojijo ukrepati, ko nekdo potrebuje prvo pomoč. Ne glede na to, da so tukaj pripadniki, ki se poklicno ukvarjajo z zdravstveno oskrbo, se na takih vajah veliko naučijo, poleg tega pa pridobijo tudi samozavest, da ustrezno ukrepajo v kritičnih razmerah,« je povedal strokovni vodja usposabljanja ter vodja izobraževanja na reševalni postaji Kliničnega centra Ljubljana Anton Posavec in dodal, da imajo na Igu možnost dela v realnih razmerah. Tako so se urili v postopkih reševanja in dajanja pomoči obolelim ter poškodovanim iz stavbe, kjer so bili nevarne snovi, ruševine in utesnjen prostor, kot so na primer jaški in avtomobil. »To so realne razmere, s katerimi se lahko srečajo zdravstveni delavci pri opravljanju rednega dela. Prepričan sem, da jim bo to znanje koristi- Po prometni nesreči so gasilci na avtu odstranili streho. Tečajniki so poškodovanemu imobilizirali vrat, da ne bi prišlo do dodatnih poškodb. 12 S LOV E N S K A VO J S K A
Zadovoljni s praktičnim delom Vojaška uslužbenka 5. razreda Edita Špan: V tem drugem delu usposabljanja smo delali v realnih razmerah. Morali smo na primer izvleči ponesrečence iz ruševin in pri tem zaščititi sebe zaradi uhajanja nevarnih plinov, oskrbeti ponesrečenca v avtomobilu ter podobno. Oceniti moramo stanje ponesrečenca in mu rešiti življenje, če je to ogroženo. Delam v ambulanti v Vojašnici Bohinjska Bela, kjer zagotavljam zdravstveno oskrbo, na primer na gorniških tečajih ali streljanjih in podobno. Večjih oziroma zahtevnih intervencij zaradi težkih poškodb na terenu ni bilo, saj običajno oskrbimo zlome, zvine in druge manjše poškodbe, vendar pa moramo biti dobro usposobljeni, saj nikoli ne veš, kdaj se bo zgodila hujša nesreča, in tudi sicer lahko pomagamo civilistom, na primer če bi se zgodila prometna nesreča. Ta usposabljanja so zato nujna in jih mora biti vsaj nekaj na leto, da ustrezno obnavljamo in dopolnjujemo znanje. Vojaška uslužbenka 5. razreda Nevenka Verbič: Taka usposabljanja ocenjujem kot zelo pomembna za naše delo, saj se tako izobražujemo. Teorijo se lahko naučimo iz knjig, prakse pa ne. Že s takimi vajami pridobimo veliko prakse. Sicer pa smo v okviru usposabljanj z reševalno postajo Kliničnega centra delali tudi kot člani v reševalnem vozilu in se pri tem srečali z zahtevnimi primeri. Kolegi, ki delajo kot reševalci, imajo zelo veliko prakse, zato sem zadovoljna, da smo lahko delali z njimi. Na intervencijah sta zelo pomembna odzivni čas in znanje o ustreznih postopkih. Delam v vojašnici v Novem mestu, kjer poskrbimo za poškodbe, vendar so te manjše in niso smrtno nevarne. Vojaški uslužbenec 5. razreda Matej Zirkelbach: Zdaj delam v ambulanti v Vojašnici Novo mesto, prej sem bil zaposlen v zdravstvenem domu, saj sem po poklicu medicinski tehnik, zato vem, da se lahko v našem poklicu srečaš z različnimi poškodbami, pomagaš pa lahko le, če imaš ustrezno znanje. Resno je bilo tudi med osamosvojitveno vojno na Medvedjeku, kjer je umrlo devet ljudi. Pomembno je, da se ves čas usposabljamo in sledimo smernicam. Tako je na primer novost pri oživljanju razmerje med masažo srca in vpihi zraka. Prej je veljalo, da je razmerje dihanja in masaže srca 2 : 15, zdaj pa je novo razmerje 30 : 2. Zelo dobro se mi zdi, da izvajamo tudi usposabljanje prve pomoči za prostovoljce na služenju vojaškega roka, sicer pa bomo začeli tudi usposabljanje vseh pripadnikov SV o temeljnih postopkih oživljanja. Menim, da ljudje preslabo poznajo prvo pomoč. Vojaška uslužbenska 5. razreda Danica Arnšek: V vseh poklicih je tako, da je treba slediti novim smernicam in se usposabljati. Pri našem poklicu je praktično znanje še posebno pomembno, saj rešujemo življenja. Ta usposabljanja so dopolnitev in obnavljanje znanja ter učenje novih doktrin. Delam v ambulanti v Vojašnici Cerklje ob Krki. Zdravstveno varstvo zagotavljamo na vseh terenskih usposabljanjih po Slovenji, glede na razporeditve, ki nam jih določi vodstvo VZE. Na Počku sem tako morala oskrbeti tudi težko poškodbo, sicer pa so večinoma manjše. Na Igu smo delali v realnih razmerah, tako da smo videli, kako je reševalec omejen, če je ponesrečenec v avtu, jašku ali kaj podobnega. Delali smo na treh delovnih točkah in bilo je zanimivo. Upam, da bomo še imeli podobna usposabljanja, saj so zelo koristna. VVU Dragica Milavec lo,« je dejal diplomirani zdravstvenik Posavec. »Pri usposabljanju pripadniki SV uporabljajo vse pripomočke, ki jih imajo v vozilih, na primer zajemalna nosila, oporo za glavo, reanimacijski nahrbtnik, EKG-monitor, defibrilator in podobno. Za uspeh pri delu sta pomembna trening in vadba postopkov. Tega se ne da naučiti iz knjig, zato so pomembna usposabljanja,« je povedal inštruktor z mednarodno licenco in reševalec Robert Sabol. Dodal je še, da se pri delu srečujejo z vsemi poškodbami in obolenji, ki zahtevajo hitro ter učinkovito pomoč, na primer s kolapsi, infarkti, porodi, posledicami samomorov, streljanj, zastrupitev, različnih poškodb in tako naprej. Glede na to, da tisti, ki v SV skrbijo za zdravstveno varstvo, potrebujejo veliko izkušenj, ki jih dobivajo z delom v praksi, »bi bilo dobro, da bi v prihodnosti pripadniki VZE del delovnega časa opravljali v javnem zdravstvu. Pridobili bi si veliko izkušenj, če bi med drugim delali na urgenci ali travmatologiji. Tako bi zagotovo krepili svoje strokovno znanje«, je povedala višja vojaška uslužbenka Dragica Milavec. Valerija Š. Jarm Foto: Bruno Toič Ranjenega so rešili iz ruševin, ga oskrbeli in naložili na nosila. Anton Posavec Robert Sabol On Friday, 30 March the military medical unit (VZE) and the Ambulance Service of the University Medical Centre of Ljubljana organized a regular training seminar in Ig, attended by 30 ancillary staff, healthcare technicians and nurses from the VZE, the 20th Motorized Battalion and the Mountaineering School. The training course entitled “Treatment of the Injured and the Sick” was organized with the aim to upgrade the staff’s knowledge by presenting new practices adopted by the council of resuscitation in the field of immobilization, basic reanimation techniques and similar. Dragica Milavec, senior military officer of the 11th grade in charge of conducting the course, underlined that such training courses were of utmost importance, as they allowed the staff to keep up with progress within the profession. I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j a S LOV E N S K A VO J S K A 13
Page 1 and 2: Informativno vojaškostrokovno glas
Page 3 and 4: SPREMLJAMO 2 Erjavec na finskem min
Page 5 and 6: Iz Afganistana že šesti kontingen
Page 7 and 8: Prvi skupni evropski raziskovalni p
Page 9 and 10: Poveljniški zabojnik za vodenje vo
Page 11: kacije. Javnosti je bil prvič pred
Page 15 and 16: Objave Ministrstva za obrambo št.
Page 17 and 18: Stanko BEVK, Tolmin Dušan BLAGOJEV
Page 19 and 20: Slovenija v projektu Euromed bridge
Page 21 and 22: Upravljanje in distribucija prostor
Page 23 and 24: Ne glede na visok tehnološki napre
Page 25 and 26: azlikujejo. Vsaka teroristična sku
Page 27 and 28: Nova kolajna za smučarsko reprezen
Page 29 and 30: ortnico in športnika prihodnje Dav
Page 31 and 32: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Letnik XV/6 - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?