Letnik XV/6 - Ministrstvo za obrambo

azlikujejo. Vsaka teroristična skupina potrebuje edinstven raziskovalni pristop,
znotraj svojega kulturnega, ekonomskega, političnega in družbenega
konteksta. Le tako bomo bolje razumeli motive terorista posameznika in tudi
njegovega vodje, ki ju popelje v teroristično samomorilsko skupino.
Jerrold Post je predlagal uporabo termina in koncepta »mindset«, ki ga razlaga
kot sinonim za termin osebnost terorista. Osebnost nekoga je razločevalen
vzorec mišljenja, čustev in vedenja, ki opredeljuje njegovo pot v interakciji
s psihičnim in fizičnim okoljem. »Mindset« pomeni določeno duševno stališče
ali stanje uma, dobesedni prevod v slovenščino pa ne izraža pravega pomena.
Termin postane bolj razumljiv, če se ga opazuje v kontekstu vedenja
skupine. Posameznik, ki je bil pravkar rekrutiran v teroristično organizacijo,
v katero je vstopil kot osebnost, v takšni skupini kot osebnost pridobi tako
imenovani skupinski mindset. To se zgodi postopoma skozi proces popolne
osebne indoktrinacije in poistovetenja z ideologijo skupine, skupinskimi
stališči do vodenja skupine in vodje, s smermi delovanja skupine in tako naprej.
Vsaka skupina ima svoj razločevalni »mindset«, ki jo loči od druge teroristične
skupine. »Mindset« tako predstavlja refleksijo osebnosti skupinskega
vodje, refleksijo ideologije in vrsto teroristične skupine.
Razumni fanatiki
Eden najbolj okrutnih samomorilskih napadov teroristov se je zgodil 23. oktobra
1983. V dveh velikih eksplozijah v vojašnicah francoskega in ameriškega
vojaškega kontingenta mirovnih sil v Bejrutu ter Libanonu je umrlo 241
vojakov in 58 francoskih padalcev. Napada so izvedli muslimanski ekstremisti,
ki jim je uspelo priti v vojašnice in aktivirati eksploziv brez namere, da
pobegnejo. To je bil mejnik, ko je svet spoznal novo stran sodobnega množičnega
ubijalskega terorizma. Samomorilski uspeh je postal neposredno
odvisen od smrti povzročitelja. Posameznik, torej samomorilski terorist, je
del organiziranega mehanizma, ki ga vodijo in uporabljajo skrbno izbrani
motivatorji, ki po preverjenih metodah rekrutirajo vedno nove fante in dekleta,
da dobijo vstopnico v raj. Moške samomorilce naj bi v raju čakalo 72 devic,
lepih kot rubin, kar obljubljajo vodje terorističnih celic Hamasovim samomorilskim
bombašem. Posamezniku, ki postane terorist samomorilec, načrtno
privzgojijo zmoten občutek poslanstva, ki ljudi sili k akciji. Ta z vključitvijo v
skupino doda čredno miselnost tako, da posamezniki drug drugega potiskajo
naprej v vsiljena dejanja. Prepričani so, da bodo postali zgodovinske ali
pomembne osebnosti. Med njimi so tudi redke patološke osebnosti, ki vidijo
v takšnem nasilju neizmerno strast in zadovoljstvo.
Aparat avtoritarne države, ki nastane kot odgovor na nasilje teroristov,
ustvarja sovraštvo in generira nadaljnje oblike nasilja. Avtoritarna država
poveličuje avtoritarno držo posameznika in poudarja avtoritarna načela, ki
posledično omejujejo svobodo avtonomnega posameznika in blokirajo njegovo
delovanje. Vsesplošna navzočnost in poudarjanje nenehne nevarnosti
pri posamezniku blokirata odprti um ter trezno presojo, obenem pa pri njem
in oblasti krepi kolektivne impulze odzivanja.
po smrti. Naloga posameznikov, ki agitirajo mlade teroriste, ni v ustvarjanju
želje po smrti, temveč v krepitvi identitete med rekruti. Poistovetenje terorista
z organizacijo je ključnega pomena za uspešno prevzgojo. Pri bombaših se
pogosto uporabljata verska motivacija in indoktrinacija. Vpliva se na teroristova
prepričanja, da se v njegovi zavesti učvrstijo motivi žrtve. Tako se pri
teroristu oblikujejo močni motivi, ki krepijo nagnjenost k žrtvovanju.
Poskusi študentov, da bi naredili psiholoških model značilnega terorista,
niso bili uspešni. Post je leta 1985 zapisal, da znanstvenikom, ki so proučevali
vedenje v povezavi z nasiljem, ni uspelo prepoznati enotnega teroristovega
»mindseta«. Posamezniki, ki se pridružijo teroristični skupini, so različne
nacionalnosti, pridejo iz različnih kultur, družbenih slojev in poklicev. Med
psihologi obstaja vsaj eno enotno prepričanje glede terorista. Terorista samomorilca
ne moremo opredeliti niti opisati na podlagi splošnih psiholoških
osebnostnih lastnosti.
Nekateri strokovnjaki, ki proučujejo terorizem, so skeptični do psihološkega
profiliranja terorista. Tako Laqueur leta 1997 zapiše, da je iskanje »teroristove
osebnosti« brezplodno početje, Paul Wilkinson pa istega leta trdi, da
vemo dovolj o vedenju terorista, da lahko zavrnemo hipotezo o »osebnosti
terorista« ali »fenotipa«. Ameriška tajna služba je nekoč opazovala posameznike,
ki so ustrezali priljubljenemu profilu nevarnosti, blaznosti, osamljenosti,
ogroženosti in sovražnosti. Danes uporabljajo zapletene računalniške sisteme
(tangram), ki jih kombinirajo z znanjem interdisciplinarnih strokovnjakov
za terorizem. V intervjujih, ki so jih pripravili delavci tajne službe v ameriških
zaporih, bolnišnicah in domovih, se je tajna služba naučila lekcije o zavajajoči
naravi stereotipov. Teroristi samomorilci niso nujno duševno motene
osebnosti, socialno izolirani ali celo le moški. Ameriška tajna služba danes
opazuje vzorce motivov in vedenja napadalcev ter morilcev, ki napadajo vodilne
politične osebnosti. Predsedniški atentatorji se vedejo podobno kot teroristi
samomorilci. Tako na primer terorist verjetno ne bo grozil z atentatom
določenemu politiku, temveč bo vnaprej premislil svoje zločinsko dejanje. V
študiji so strokovnjaki analizirali vedenje 83 posameznikov, ki so poskušali
ubiti javnega uslužbenca ali državnika v ZDA. Ugotovitev je bila presenetljiva.
Tako je bila večina atentatov v ZDA na politične osebnosti izvedena brez
predhodne najave ali grožnje.
Nemški psiholog L. Sullwold je leta 1981 analiziral osebnostne lastnosti teroristov
in jih razdelil v dve skupini, in sicer na osebnostno navzven odprte
osebnosti ter na sovražno nevrotične, pri katerih je zaznati sindrom nevrotične
sovražnosti. Takšni posamezniki so zagledani vase, težko izražajo čustva
in jih ne zanimajo posledice njihovih dejanj. Sovražni nevrotiki imajo veliko
značilnosti paranoidne osebnosti, saj so nestrpni, pretirano kritični, sumničavi,
nasilni ter ekstremno občutljivi na zunanjo sovražnost. Vodje teroristov
S t ro ko v n e te m e
Psihološko profiliranje terorista samomorilca
Izraelski psiholog Ariel Mareri, ki poučuje psihologijo na vseučilišču v Tel Avivu,
je več let proučeval posameznike, ki so povzročili samomorilske napade.
Po koncu proučevanja je objavil psihološke profile več kot 50 muslimanskih
vojakov, ki so v službi Hezbolaha, Amala in sekundarnih prosirijskih organizacij
v Libanonu, Hamasa ter palestinskega islamskega džihada. Ugotovil je,
da ne moremo oblikovati enotnega obrazca, na podlagi katerega bi naredili
psihološki profil bombaša samomorilca.
Mareri med drugim poudarja, da intenzivni spopadi povzročajo nastanek
nekaj tipov posameznikov, ki so potencialne žrtve za splošno stvar. Prav
tako ne obstaja organizacija, ki bi spodbujala posameznika v njegovi želji
Pripadniki Hamasa
S LOV E N S K A VO J S K A 25