Letnik XV/6 - Ministrstvo za obrambo

Prvi skupni evropski raziskovalni
program na obrambnem področju
Kako ocenjujete triletno delo EDA?
Na obrambnem področju vse poteka na dolgi rok.
Že vzpostavitev obrambne agencije, v kateri zdaj
sto zaposlenih iz 20 držav sodeluje pri razvoju
evropskih obrambnih zmogljivosti, je bil izziv. Cilj
agencije je razvoj obrambnih zmogljivosti na področju
kriznega upravljanja, to je izvajanja evropske
varnostne in obrambne politike, kot se izvaja
zdaj in kot se bo v prihodnje. Izziv je tudi krepitev
obrambne industrijske in tehnološke baze. Tako
bomo lahko zadovoljili potrebe po prihodnjih
zmogljivostih in spodbudili skupne raziskave na
tem področju. Države obrambne nakupe, razen nekaj
izjem, vredne več kot milijon evrov, od lanskega
julija objavljajo v elektronskem oglasnem sistemu,
kar pomeni večjo konkurenco in preglednost med
podjetij, učinkovitejše nakupe za oborožene sile ter
odprt trg za nakup obrambne opreme. Čez nekaj
dni bo začel delovati tudi del elektronskega portala,
prek katerega bodo podjetja objavljala svoje
poslovne priložnosti na spletni strani www.eda.europa.eu.
Napredek prav gotovo pomeni tudi skupni
raziskovalni program, ki bo usmerjen v raziskavo
tehnologij, z naslovom Zaščita sil.
Katere so glavne naloge Direktorata za raziskave
in tehnologijo?
Raziskave, razvoj in proizvodnja prihodnjih obrambnih
tehnologij so nujni zaradi zahtev in povpraševanja
evropskega trga. Razvoj evropskih obrambnih
zmogljivosti je odvisen od sodelovanja
in izrabe nacionalnih virov, zato bomo
to omogočali s strategijami in drugimi
orodji. V direktoratu dela petnajst
ljudi iz desetih držav, ki sodelujejo z
nacionalnimi predstavniki v državah
članicah EDA. Tako ustrezneje določamo
cilje in pripravljamo strategije
za njihovo uresničevanje. Vse države
članice podpirajo cilje, vendar jih lahko
mogoče vsaka razume nekoliko drugače.
Želimo doseči, da bodo veliki akterji,
torej velika podjetja in raziskovalne
ustanove na področju
raziskav in tehnologije, svoje
znanje ter napredek delili
z drugimi, pri čemer bodo
svoje finančne in druge
vire prispevali tudi manjši
akterji, ki bodo tako dobili
Evropsko obrambno agencijo (EDA)
je ustanovilo 24 držav EU pred tremi
leti za spodbujanje razvoja obrambnih
zmogljivosti, evropskega sodelovanja
na področju vojaške opreme in oborožitve,
oblikovanja konkurenčnega enotnega
evropskega obrambnega trga ter
raziskav, ki so usmerjene v krepitev prihodnjih
obrambnih in varnostnih zmogljivosti.
Na povabilo Franca Pojbiča,
pristojnega za Sektor za raziskave in
razvoj MO, je na dvodnevni obisk konec
marca prišel direktor Direktorata za
raziskave in tehnologijo EDA Bertrand
de Cordoue, ki je med drugim pojasnil,
kako pomemben je prvi skupni raziskovalni
program za razvoj tehnologije z
naslovom Zaščita sil, ki so ga obrambni
ministri podprli novembra lani.
možnost sodelovanja z večjimi podjetji in raziskovalnimi
ustanovami.
Kolikšen delež proračuna EDA, v katerega prispevajo
države članice, je namenjen za raziskave in
tehnologijo?
Proračun EDA je približno 22 milijonov evrov na leto,
vendar je od tega le pet milijonov evrov namenjenih
za operativne namene, to je projekte. V zadnjih treh
letih smo porabili približno tri milijone za aktivnosti
na področju raziskav in tehnologije.
Za primerjavo naj povem, da države članice
EDA na leto za raziskave in razvoj
na področju obrambe porabijo skupaj
2,2 milijarde evrov. Države EU namenjajo
dva odstotka obrambnih proračunov
za raziskave in tehnologijo, ZDA
pa pet. Menim, da bi morali ta
odstotek v EU
zvišati, sicer to
lahko pomeni
težave
za prihodnje evropske zmogljivosti obrambnih sil.
EDA zato poskuša spodbuditi države članice, da bi
več namenile raziskavam in tehnologijam ter z različnimi
mehanizmi okrepile to področje.
Obrambni ministri 19 držav EU, med njimi tudi slovenski,
so se novembra lani dogovorili o skupnem
investicijskem programu Zaščita sil s področja
obrambnih raziskav in tehnologije. Zakaj je ta
program pomemben in ali lahko pričakujemo več
takih programov?
To je poskusni projekt, v katerem so določeni postopki
sodelovanja med državami in podjetji, kar
bo koristno tudi za naslednje podobne projekte. V
programu Zaščita sil smo določili 18 raziskovalnih
in tehnoloških ciljev, ki smo jih kvalificirali v pet področij,
in sicer preživetje enot, zaščita posameznega
pripadnika, analiza podatkov iz različnih virov,
zavarovanje brezžičnih komunikacijskih povezav in
načrtovanje misij ter usposabljanj v asimetričnem
okolju. Program bo financiran s prispevki 20 držav
pristopnic, proračun za program je 55 milijonov evrov,
trajal pa bo tri leta, torej do leta 2010. Rezultati
raziskav bodo na voljo vsem, ki bodo sodelovali pri
programu. Pogodbo za eno izmed raziskav v okviru
programa ne bo dobila le ena država oziroma
eno podjetje, pač pa vsaj dve podjetji iz različnih
držav, tako da se bo oblikoval nekakšen konzorcij,
s čimer bomo zagotovili dobro sodelovanje. Pri
menedžmentu programa bodo večji pogodbeniki
imeli večji vpliv na program kot manjši. Želimo si,
da bi začeli nove programe v okviru raziskav in
tehnologije, ne pa da bi čakali na uspešnost tega
programa, vendar to ni odvisno le od nas.
Kaj lahko od tega in prihodnjih programov pričakuje
Slovenija?
Manjše države, kot je Slovenija, lahko od tega veliko
pričakujejo, saj bodo manjša sredstva imela velike
učinke v programih raziskav in tehnologije. Menim,
da Slovenija ima nišne tehnologije in znanje, ki so
zanimivi za druge partnerje. V okviru obiska sem
bil na Institutu Jožef Stefan, Tehnološko agencijo
Slovenije in Agenciji za raziskovalno dejavnost, kjer
sem se prepričal, da bi lahko Slovenija prispevala
k raziskavam in razvoju tehnologije. S predstavniki
MO smo se pogovarjali o možnostih aktivnosti v
raziskavah in tehnologiji EDA, v katere lahko Slovenija
vlaga v okviru finančnih zmožnosti in človeških
virov.
Valerija Š. Jarm
Foto: Bruno Toič
I n te r v j u
S LOV E N S K A VO J S K A
7