Letnik XV/6 - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

S t ro ko v n e te m e Foto: obrambne sile ZDA Psihološki profil terorista samomorilca Stoletna tradicija teroristov samomorilcev posebej izpostavlja Assesine, muslimanske borce s severa Irana. Smrt so pričakovali z veseljem. Assesini so bili strah in trepet v 11. stoletju. Bili so posebej usposobljeni in izurjeni, da se tiho prikradejo ter pritajeno ubijejo nasprotnika. Legenda pravi, da je njihov vodja z imenom Starec s planine prekinil osvajanje trdnjave, ki je bila središče Assesinov. Starec je k sebi poklical poveljnika sovražne vojske na razgovor. Skupaj s spremstvom sta se sprehajala po zidu trdnjave, visoko na planini. Ustavili so se na kraju, s katerega se je videla močna vojska, ki je napadala trdnjavo. Poveljnik je pokazal proti njej in zahteval takojšnjo predajo Assesinov. Starec je na kretnjo odvrnil z dvignjeno roko. Eden izmed dvojice njegovih prijateljev je izvlekel nož in si v trenutku prerezal žrelo. Nato je starec dvignil drugo roko. Drugi spremljevalec je brez oklevanja skočil z obzidja v smrt. Starec se je potem obrnil proti svojemu nasprotniku Foto: Michael Yon z besedami: »Imam dva tisoč takšnih junakov. Koliko jih imate vi?« Zgodba pripoveduje, da je naslednje jutro mogočna vojska skrivnostno izginila. Terorizem lahko razumemo tudi kot psihološko vojskovanje, pri čemer je samomorilski terorizem njegova skrajna oblika in rezultat fanatizma. Iz tega sledi premisa, da se je proti terorizmu smiselno in učinkovito mogoče upreti le na psihološki način – v umih posameznikov. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da se način razmišljanja bombaša samomorilca ne razlikuje od Tibetancev, ki se odločijo za samozažig, od irskih političnih zapornikov, ki gladovno stavkajo do smrti, ali pa od teroristov samomorilcev, ki so po čudežnem naključju preživeli in obenem vedo, da so bile in so možnosti za preživetje minimalne. Teroristi samomorilci so racionalni idealisti, ki so pripravljeni umreti za splošno dobro skupnosti, v kateri živijo. Samomorilca za samomorilski napad motivirata bes in popoln brezup. Spet drugi so prepričani, da jih po smrti čaka boljše življenje v raju. Martina Crenshaw je leta 1985 razvrstila štiri kategorije samomorilske motivacije: 1. priložnost za akcijo, 2. potreba po pripadnosti, 3. občutek za socialni status, 4. pridobitev materialnih nagrad. Nekateri teoretiki in praktiki terorizma ugotavljajo, da je psihološki pristop k razumevanju terorista premalo. Pri raziskovanju psiholoških značilnosti posameznika in njegovih motivov ter drugih osebnih lastnosti potrebujemo skupinski raziskovalni in interdisciplinarni pristop. Tako bi bolje razumeli motivacijo terorista za akcijo. Teroristov v samomor ne vodijo le psihološki dejavniki, temveč so motivi spremenljivi in obsežni. Lahko so povsem politične, družbene, religiozne ali ekonomske narave. Motivacije, cilji in ideologije etničnih separatistov, anarhistov, socialnih revolucionarjev, verskih fundamentalistov in novih verskih terorističnih skupin se med seboj bistveno 2 4 S LOV E N S K A VO J S K A
azlikujejo. Vsaka teroristična skupina potrebuje edinstven raziskovalni pristop, znotraj svojega kulturnega, ekonomskega, političnega in družbenega konteksta. Le tako bomo bolje razumeli motive terorista posameznika in tudi njegovega vodje, ki ju popelje v teroristično samomorilsko skupino. Jerrold Post je predlagal uporabo termina in koncepta »mindset«, ki ga razlaga kot sinonim za termin osebnost terorista. Osebnost nekoga je razločevalen vzorec mišljenja, čustev in vedenja, ki opredeljuje njegovo pot v interakciji s psihičnim in fizičnim okoljem. »Mindset« pomeni določeno duševno stališče ali stanje uma, dobesedni prevod v slovenščino pa ne izraža pravega pomena. Termin postane bolj razumljiv, če se ga opazuje v kontekstu vedenja skupine. Posameznik, ki je bil pravkar rekrutiran v teroristično organizacijo, v katero je vstopil kot osebnost, v takšni skupini kot osebnost pridobi tako imenovani skupinski mindset. To se zgodi postopoma skozi proces popolne osebne indoktrinacije in poistovetenja z ideologijo skupine, skupinskimi stališči do vodenja skupine in vodje, s smermi delovanja skupine in tako naprej. Vsaka skupina ima svoj razločevalni »mindset«, ki jo loči od druge teroristične skupine. »Mindset« tako predstavlja refleksijo osebnosti skupinskega vodje, refleksijo ideologije in vrsto teroristične skupine. Razumni fanatiki Eden najbolj okrutnih samomorilskih napadov teroristov se je zgodil 23. oktobra 1983. V dveh velikih eksplozijah v vojašnicah francoskega in ameriškega vojaškega kontingenta mirovnih sil v Bejrutu ter Libanonu je umrlo 241 vojakov in 58 francoskih padalcev. Napada so izvedli muslimanski ekstremisti, ki jim je uspelo priti v vojašnice in aktivirati eksploziv brez namere, da pobegnejo. To je bil mejnik, ko je svet spoznal novo stran sodobnega množičnega ubijalskega terorizma. Samomorilski uspeh je postal neposredno odvisen od smrti povzročitelja. Posameznik, torej samomorilski terorist, je del organiziranega mehanizma, ki ga vodijo in uporabljajo skrbno izbrani motivatorji, ki po preverjenih metodah rekrutirajo vedno nove fante in dekleta, da dobijo vstopnico v raj. Moške samomorilce naj bi v raju čakalo 72 devic, lepih kot rubin, kar obljubljajo vodje terorističnih celic Hamasovim samomorilskim bombašem. Posamezniku, ki postane terorist samomorilec, načrtno privzgojijo zmoten občutek poslanstva, ki ljudi sili k akciji. Ta z vključitvijo v skupino doda čredno miselnost tako, da posamezniki drug drugega potiskajo naprej v vsiljena dejanja. Prepričani so, da bodo postali zgodovinske ali pomembne osebnosti. Med njimi so tudi redke patološke osebnosti, ki vidijo v takšnem nasilju neizmerno strast in zadovoljstvo. Aparat avtoritarne države, ki nastane kot odgovor na nasilje teroristov, ustvarja sovraštvo in generira nadaljnje oblike nasilja. Avtoritarna država poveličuje avtoritarno držo posameznika in poudarja avtoritarna načela, ki posledično omejujejo svobodo avtonomnega posameznika in blokirajo njegovo delovanje. Vsesplošna navzočnost in poudarjanje nenehne nevarnosti pri posamezniku blokirata odprti um ter trezno presojo, obenem pa pri njem in oblasti krepi kolektivne impulze odzivanja. po smrti. Naloga posameznikov, ki agitirajo mlade teroriste, ni v ustvarjanju želje po smrti, temveč v krepitvi identitete med rekruti. Poistovetenje terorista z organizacijo je ključnega pomena za uspešno prevzgojo. Pri bombaših se pogosto uporabljata verska motivacija in indoktrinacija. Vpliva se na teroristova prepričanja, da se v njegovi zavesti učvrstijo motivi žrtve. Tako se pri teroristu oblikujejo močni motivi, ki krepijo nagnjenost k žrtvovanju. Poskusi študentov, da bi naredili psiholoških model značilnega terorista, niso bili uspešni. Post je leta 1985 zapisal, da znanstvenikom, ki so proučevali vedenje v povezavi z nasiljem, ni uspelo prepoznati enotnega teroristovega »mindseta«. Posamezniki, ki se pridružijo teroristični skupini, so različne nacionalnosti, pridejo iz različnih kultur, družbenih slojev in poklicev. Med psihologi obstaja vsaj eno enotno prepričanje glede terorista. Terorista samomorilca ne moremo opredeliti niti opisati na podlagi splošnih psiholoških osebnostnih lastnosti. Nekateri strokovnjaki, ki proučujejo terorizem, so skeptični do psihološkega profiliranja terorista. Tako Laqueur leta 1997 zapiše, da je iskanje »teroristove osebnosti« brezplodno početje, Paul Wilkinson pa istega leta trdi, da vemo dovolj o vedenju terorista, da lahko zavrnemo hipotezo o »osebnosti terorista« ali »fenotipa«. Ameriška tajna služba je nekoč opazovala posameznike, ki so ustrezali priljubljenemu profilu nevarnosti, blaznosti, osamljenosti, ogroženosti in sovražnosti. Danes uporabljajo zapletene računalniške sisteme (tangram), ki jih kombinirajo z znanjem interdisciplinarnih strokovnjakov za terorizem. V intervjujih, ki so jih pripravili delavci tajne službe v ameriških zaporih, bolnišnicah in domovih, se je tajna služba naučila lekcije o zavajajoči naravi stereotipov. Teroristi samomorilci niso nujno duševno motene osebnosti, socialno izolirani ali celo le moški. Ameriška tajna služba danes opazuje vzorce motivov in vedenja napadalcev ter morilcev, ki napadajo vodilne politične osebnosti. Predsedniški atentatorji se vedejo podobno kot teroristi samomorilci. Tako na primer terorist verjetno ne bo grozil z atentatom določenemu politiku, temveč bo vnaprej premislil svoje zločinsko dejanje. V študiji so strokovnjaki analizirali vedenje 83 posameznikov, ki so poskušali ubiti javnega uslužbenca ali državnika v ZDA. Ugotovitev je bila presenetljiva. Tako je bila večina atentatov v ZDA na politične osebnosti izvedena brez predhodne najave ali grožnje. Nemški psiholog L. Sullwold je leta 1981 analiziral osebnostne lastnosti teroristov in jih razdelil v dve skupini, in sicer na osebnostno navzven odprte osebnosti ter na sovražno nevrotične, pri katerih je zaznati sindrom nevrotične sovražnosti. Takšni posamezniki so zagledani vase, težko izražajo čustva in jih ne zanimajo posledice njihovih dejanj. Sovražni nevrotiki imajo veliko značilnosti paranoidne osebnosti, saj so nestrpni, pretirano kritični, sumničavi, nasilni ter ekstremno občutljivi na zunanjo sovražnost. Vodje teroristov S t ro ko v n e te m e Psihološko profiliranje terorista samomorilca Izraelski psiholog Ariel Mareri, ki poučuje psihologijo na vseučilišču v Tel Avivu, je več let proučeval posameznike, ki so povzročili samomorilske napade. Po koncu proučevanja je objavil psihološke profile več kot 50 muslimanskih vojakov, ki so v službi Hezbolaha, Amala in sekundarnih prosirijskih organizacij v Libanonu, Hamasa ter palestinskega islamskega džihada. Ugotovil je, da ne moremo oblikovati enotnega obrazca, na podlagi katerega bi naredili psihološki profil bombaša samomorilca. Mareri med drugim poudarja, da intenzivni spopadi povzročajo nastanek nekaj tipov posameznikov, ki so potencialne žrtve za splošno stvar. Prav tako ne obstaja organizacija, ki bi spodbujala posameznika v njegovi želji Pripadniki Hamasa S LOV E N S K A VO J S K A 25
Page 1 and 2: Informativno vojaškostrokovno glas
Page 3 and 4: SPREMLJAMO 2 Erjavec na finskem min
Page 5 and 6: Iz Afganistana že šesti kontingen
Page 7 and 8: Prvi skupni evropski raziskovalni p
Page 9 and 10: Poveljniški zabojnik za vodenje vo
Page 11 and 12: kacije. Javnosti je bil prvič pred
Page 13 and 14: Zadovoljni s praktičnim delom Voja
Page 15 and 16: Objave Ministrstva za obrambo št.
Page 17 and 18: Stanko BEVK, Tolmin Dušan BLAGOJEV
Page 19 and 20: Slovenija v projektu Euromed bridge
Page 21 and 22: Upravljanje in distribucija prostor
Page 23: Ne glede na visok tehnološki napre
Page 27 and 28: Nova kolajna za smučarsko reprezen
Page 29 and 30: ortnico in športnika prihodnje Dav
Page 31 and 32: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Letnik XV/6 - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?