utrinki junij 06c.indd - Termoelektrarna Trbovlje

junij 2006 1

UVODNIK 

O spoštovanju 

Kadar kdo govori o spoštovanju, se na nekoga ali nekaj ozira, 

nekaj upošteva, to jemlje resno, se je pripravljen po tem, kar spoštuje, 

ravnati. 

Bistvo spoštovanja je v tem, da nekoga ali nekaj cenimo. 

Če človeka spoštujemo, se na njegovo mnenje oziramo, čeprav ga 

morda – in v tem je stvar! – povsem ne dojamemo. To seveda 

predpostavlja mero razumne skromnosti ter objektivno presojo o 

vrednosti lastne sodbe. 

Vendar pa ima človek lahko o sebi previsoko mnenje in je premalo 

pameten, da bi lahko koga ali kaj spoštoval. To previsoko mnenje 

je navadno le kompenzacija za prenizko mnenje o samem sebi. 

Osnovni pogoj za spoštljivo življenjsko držo je seveda določena 

mera samospoštovanja. Samo tisti, ki samega sebe jemlje resno, 

lahko jemlje resno tudi druge okrog sebe. 

Prav tako kot prava dobrota tudi prava spoštljivost ne ve sama 

zase. Od tod spoznanje, da je ljudi treba soditi po njihovih dejanjih 

in ne po tem, kar govorijo. 

Iz »Pismo iz Strasbourga« Boštjana M. Zupančiča 

KAZALO 

BODO V TRBOVLJAH RUSKE TURBINE ....................................3 

VLOGA ZA IZDAJO ENERGETSKEGA DOVOLJENJA .............4 

PREDSEDNIK NADZORNEGA SVETA 

O DELU V LETU 2005 ..........................................................................5 

GOTOVOSTI NI, SO SAMO PRILOŽNOSTI ...................................6 

LETNI POSLOVNI NAČRT ................................................................8 

PROIZVODNI KAZALCI BLOKA 4 ..............................................10 

POSLOVANJE V PRVEM ČETRTLETJU ...................................... 11 

DO MARCA SMO PRODALI... .........................................................13 

OBISK ENDESE ...................................................................................14 

OBVLADOVANJE ODPADKOV JE NUJNOST ...........................14 

OBRATOVANJE NRDP ......................................................................16 

EMISIJSKI KUPONI ZA LETO 2005 ..............................................17 

NOVOSTI V SLUŽBI INFORMATIKE ...........................................18 

VIBRACIJE NA DELOVNEM MESTU ..........................................20 

NOV ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH ...........................21 

POSLOVNI PARTNER .......................................................................22 

KARTICA UGODNOSTI ....................................................................23 

NADOMESTNE VOLITVE ...............................................................23 

NOVOSTI PRI KOLEKTIVNEM DOGOVARJANJU ..................24 

REKREACIJA – NJEGOV NAČIN ŽIVLJENJA ..........................25 

PRIPRAVE NA JUNIJSKE LETNE IGRE .....................................27 

ČEMŠENIŠKA PLANINA .................................................................28 

SPREHOD PO ITALIJI .......................................................................29 

BADMINTON – NAŠA REKREACIJA ...........................................29 

PRAZNIK DELAVCEV ......................................................................30 

OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE TRBOVLJE ...........................31 

ZDRAVA PREHRANA .......................................................................32 

KRISTALI ..............................................................................................33 

NATEČAJ ZA AMATERSKO NAJ FOTKO 

NA TEMO POLETJE 2006 .................................................................34 

KADROVSKE NOVICE ......................................................................35 

NAGRADNA KRIŽANKA 23 ..........................................................36 

Utrinki so glasilo Termoelektrarne Trbovlje, Ob železnici 27, 1420 Trbovlje, 

telefon (03)565-12-00, faks (03)565-12-32, e-mail: glasilo@tet.si, 

http://www.tet.si, ki ga izdaja uredniški odbor: glavna urednica Bojana 

Pirkovič Zajc, odgovorna urednica Mojca Turnšek, tehnični urednik 

Matjaž Paušer, člani uredniškega odbora Vlado Štendler, Mihael Vengust 

in Franc Žgalin, sodeloval Borut Marolt. Priprava in izvedba Multima 

d.o.o. Prispevkov in slikovnega gradiva ne vračamo. Naklada 600 

izvodov. 

2 junij 2006

BODO V TRBOVLJAH RUSKE 

TURBINE 

Bojana Pirkovič Zajc 

Direktor mag. Marko Agrež 

Slovenski premier Janez Janša je s sodelavci 

in gospodarstveniki ob koncu maja 

obiskal Rusijo. 

Pogovori so potekali na različnih ravneh, 

glavna tema pa je bila energetika. Slovenija 

v Rusiji vlaga 30-krat več (3,5 mio 

EUR) kot Rusija v Sloveniji, poleg tega 

Rusija dolguje Sloveniji 129 milijonov 

ameriških dolarjev tako imenovanega 

klirinškega dolga. 

Na tiskovni konferenci je ruski premier 

povedal, da je Rusija pripravljena zagotoviti 

energetsko varnost v Sloveniji z dobavo 

energentov in investiranjem v energetski 

sektor v Sloveniji. Minister Vizjak 

pa je za RTV Slovenija povedal, da so se 

pogovarjali o možnosti zapiranja klirinškega 

dolga z dobavo plina in opreme za 

obnovo termoelektrarn in daljnovodov. 

Obiska se je udeležil tudi direktor TET, 

ki je po vrnitvi povedal: 

Kakšni so vaši vtisi po vrnitvi iz Rusije 

To je dežela razsežnosti; Slovenci si težko 

predstavljamo, da v Moskvi živi skoraj 

10 milijonov ljudi, s predmestjem vred 

pa preko 12 milijonov. Žal pa pri njih 

še vedno ostaja nenormalno razmerje 

delitve njihovega bogastva, kapitala oz. 

lastništva. 

Uradno sicer tega podatka nimam, vendar 

ima baje 100 ruskih državljanov v 

rokah več bogastva kot vsi ostali. Manjka 

jim tako imenovani »srednji sloj«, ki 

bi odražal splošno kvaliteto življenja pri 

njih. 

Ali in s kom ste se pogovarjali o možnosti 

investiranja v TET 

O možnostih neposrednega investiranja 

v TET se z ruskimi partnerji nismo pogovarjali. 

Stike in pogovore sem imel s pod- 

jetji, ki so zainteresirana za konverzijo 

klirinškega dolga z energetsko opremo. 

To so bili: 

- SILOVI MAŠINI (POWER MACHI- 

NES), ki je proizvajalec opreme; 

- MONOLITSPETSSTROY MOSKVA, 

ki ima sklenjeno pogodbo z ruskim finančnim 

ministrom za operacionalizacijo 

oziroma izvedbo pogodbenih obveznosti, 

če bo prišlo do dogovora oziroma 

podpisa pogodb; 

- ALFA BANK MOSKVA, ki ima prav 

tako interes, da bi morebitne pogodbene 

obveznosti finančno spremljala in zagotovila. 

Kakšne aktivnosti bodo v tej zvezi potekale 

v TET 

Dogovor z direktorjem direktorata je, da 

nadaljujemo z aktivnostmi v zvezi s povezovanjem 

s strateškimi partnerji, ki so 

lahko bodisi domači ali pa tuji. S tem bi 

zagotovili tudi odkup električne energije 

iz te nove proizvodne enote. 

Kakšne so vaše napovedi 

Če sem pošten, moram priznati, da sem 

potiho upal, da se bom iz Rusije vrnil 

vsaj s kakšnim pismom o nameri, da s 

projektom začnemo. Nenazadnje smo 

oddali vlogo za pridobitev energetskega 

dovoljenja za izgradnjo nove plinsko parne 

enote, ki je popolna. Sem pa še vedno 

optimist. 


TET je dne 5.5.2006 na Ministrstvo za gospodarstvo 

oddala vlogo za izdajo energetskega 

dovoljenja za plinsko parno elektrarno moči 

291 MW. Priprava vloge je terjala kar precej 

časa in naporov, saj je zakonodaja na tem 

področju dokaj natančna in za izpolnitev zahtev 

terja precej časa. 

VLOGA ZA IZDAJO 

ENERGETSKEGA DOVOLJENJA 

Anton Urankar 

Letos smo v TET konec februarja pričeli 

pripravljati vlogo za izdajo energetskega 

dovoljenja za plinsko parno elektrarno. V 

skladu z Energetskim zakonom je pristojni 

minister v Uradnem listu RS številka 

123 z dne 11.12.2003 izdal Pravilnik o 

pogojih za izdajo energetskega dovoljenja. 

Le-ta predpisuje obliko in vsebino, 

katero je potrebno pri izdelavi vloge natančno 

upoštevati. 

V skladu s tem pravilnikom je bilo potrebno 

pripraviti kar zajetno število prilog, 

da smo zadostili vsem zahtevam. 

Najpomembnejše so bile predinvesticijske 

zasnove za energetski objekt, ki ga je 

izdelal IBE Ljubljana. Vsebina predinvesticijskih 

zasnov je natančno opredeljena 

in je bila prav tako objavljena v Uradnem 

listu RS. V tem dokumentu smo, ob upoštevanju 

vseh okoliščin, z izvajalcem pripravili 

primerjavo možnih rešitev energetskega 

objekta na področju TET. 

V skladu s postopkom ovrednotenja smo 

kot najprimernejši objekt izbrali plinsko 

parno elektrarno moči 291 MW v kombiniranem 

procesu. Osnovno gorivo je zemeljski 

plin, ki se kuri v plinski turbini, 

toplota izpušnih plinov pa se izkorišča za 

proizvodnjo pare v kotlu na odpadno toploto. 

Para se nato vodi v parno turbino. 

Parni ciklus zaključuje kondenzator s sistemom 

za dovod napajalne vode v kotel 

na odpadno toploto. 

Naslednja zahtevna naloga je bila pridobitev 

mnenj upravljavca prenosnega električnega 

omrežja (ELES) in upravljavca 

omrežja zemeljskega plina (GEOPLIN). 

Obe mnenji sta bili pozitivni in smo jih 

priložili vlogi. 

Vlogo z vsemi prilogami smo oddali na 

Ministrstvo za gospodarstvo v petek, dne 

5.5.2006. 

Idejna zasnova novih objektov 

Energetsko dovoljenje mora investitor 

pridobiti pred pričetkom priprave lokacijskega 

načrta za proizvodnjo električne 

energije. Z vlogo za energetsko dovoljenje 

investitor izkaže ‘’resen namen’’ za graditev 

energetskega objekta. Z energetskim 

dovoljenjem minister določi vse bistvene 

elemente bodočega energetskega objekta, 

kot so: lokacija, vrsta objekta, gorivo, način 

opravljanja energetske dejavnosti itd. 

Po mnenju vodstva TET zgoraj omenjeni 

objekt izpolnjuje vse predpisane pogoje 

za delovanje in je v skladu z Nacionalnim 

energetskim programom, zato pričakujemo 

pozitiven odgovor na posredovano 

vlogo. 


PREDSEDNIK NADZORNEGA 

SVETA O DELU V LETU 2005 

Branko Bunta 

5. seja nadzornega sveta 

Spoštovane članice in člani kolektiva 

TET, poslovno leto 2005 je naokrog in 

potrebno je ugotoviti, kakšno je bilo le-to 

v poslovnem smislu. Tudi nadzorni svet 

ima pri tem svoje naloge, ki jih določa 

Zakon o gospodarskih družbah, in sicer 

mora nadzorni svet preveriti sestavljeno 

letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega 

dobička – pokrivanje bilančne 

izgube. O rezultatu preveritve mora sestaviti 

pisno poročilo za skupščino ter 

v njem opredeliti: na kakšen način in 

v kakšnem obsegu je preverjal vodenje 

družbe med letom; zavzeti stališče do revizorjevega 

poročila ter podati morebitne 

pripombe na letno poročilo. 

Nadzorni svet družbe je v letu 2005 do 

23.07.2005 deloval v naslednji sestavi: 

predsednik Jadranko Medak, člani: Janez 

Lipec, Stojan Binder, Milan Ževart, 

Matej Požun, Andrej Kokalj, ter člani, 

predstavniki zaposlenih: Janez Žlak, 

Mojca Turnšek in Vladimir Štendler. Od 

23.07.2005 dalje je bila sestava naslednja: 

predsednik Branko Bunta, namestnik 

predsednika Metod Kurent, čani: 

Samo Kreže, Gregor Novak, Uroš Ložak, 

Franc Ervin Janežič, predstavniki 

zaposlenih so ostali isti kot v prejšnjem 

mandatu. 

V letu 2005 je imel nadzorni svet šest 

rednih in dve korespondenčni seji. V tem 

poslovnem letu smo redno obravnavali 

poročila o poslovanju družbe. V razpravah 

o tekočem poslovanju družbe so bile 

podane presoje članov nadzornega sveta 

in praviloma sprejete zadolžitve direktorja 

za potrebno ukrepanje, usmeritve 

za reševanje ugotovljene problematike in 

zahteve za pripravo dodatnih informacij, 

če so bile za to ugotovljene potrebe. Sočasno 

smo preverjali oziroma spremljali 

v Letnem poslovnem načrtu zastavljene 

cilje in dajali usmeritve za reševanje ugotovljene 

problematike. Občasno je NS 

obravnaval poročila TET, d.o.o. o sklenjenih 

pogodbah in sprejemal odločitve 

glede soglasja k pogodbam družbe, ki 

presegajo pooblastila direktorja družbe. 

Še posebej temeljito smo preverjali področje 

prodaje električne energije s poudarkom 

na izpolnjevanju pogodbenih 

obveznosti prednostnega dispečiranja, 

pa tudi področje tržne prodaje. Predmet 

stalnega spremljanja in analiziranja je bil 

tudi energent, saj predstavlja enega najvplivnejših 

stroškov v okviru odhodkov, 

kot tudi stroški dela in stroški vzdrževanja 

naprav za proizvodnjo električne 

energije. Rezultat razprav je bil sprejem 

podanih informacij o poslovanju in pobude 

ter zadolžitve glede izboljšanja poslovanja 

družbe. 

Verjamem, da bo podrobnejše podatke 

o poslovanju ožji in širši javnosti posredovalo 

poslovodstvo, z moje stani samo 

splošna ocena o poslovanju družbe, ki 

seveda izhaja iz analize podatkov, navedenih 

v letnem poročilu. Ocenjujem, da 

je družba poslovala uspešno, saj je letni 

poslovni načrt 100% realiziran in to z 

nekaj dobička. Prav gotovo je to rezultat 

dobrega dela poslovodstva, managementa 

in seveda tudi vseh zaposlenih ter pogojev 

poslovanja v letu 2005. 

Na podlagi preverjanja letnega poročila 

družbe za leto 2005 menim, da so računovodski 

izkazi poštena predstavitev 

finančnega stanja družbe, poslovnega 

izida in finančnega izida poslovanja ter 

gibanja kapitala v skladu s slovenskimi 

računovodskimi standardi. Tudi revizorjevo 

poročilo potrjuje, da je poslovno 

poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi 

izkazi. Na podlagi navedenega 

je predlagano pozitivno stališče do revizorjevega 

poročila in ni pripomb na letno 

poročilo družbe. 

V letu 2006 pričakujemo ostrejše pogoje 

za poslovanje in je zaradi tega predlog, 

da se bilančni dobiček leta 2005 v višini 

123.698.696,06 SIT prerazporedi na druge 

rezerve iz dobička, utemeljen. 

Zraven klasične nadzorne funkcije ima 

nadzorni svet pomembno vlogo pri strateškem 

načrtovanju. Pri tem pa je potrebno 

upoštevati pregovor: »Razmišljaj 

vnaprej, danes za jutri in za mnogo dni 

vnaprej.« Leto 2009 se približuje, to pa 

pomeni, da bo potrebno najti rešitve za 

delovanje družbe pod drugačnimi pogoji, 

predvsem se bo potrebno obnašati bolj 

tržno. 

Kot predsednik nadzornega sveta sem se 

v letu 2005 aktivno vključil v iskanje rešitev 

na področju strateškega načrtovanja 

družbe. Ocenjujem, da sva z direktorjem 

g. Markom Agrežem na tem področju dobro 

sodelovala. V smislu iskanja rešitev za 

prihodnje sva skupaj opravila pogovore z 

ministrom za gospodarstvo, direktorjem 

direktorata za energetiko, potencialnimi 

tujimi strateškimi investitorji in drugimi 

pomembnejšimi poslovnimi partnerji 

družbe. Pričakujem, da bodo vloženi napori 

kmalu pripeljali do pozitivnega zaključka, 

to je do skorajšnje odločitve o 

novi termoenergetski enoti in s tem do 

nadaljevanja tradicije na področju energetike 

v Trbovljah in Zasavju. 


Učinkovitost poslovanja se zagotavlja s 

strokovno usposobljenimi kadri in izboljšanjem 

organizacije poslovanja. 

Poslovanje podjetja je tvegano! 

V poslovnem svetu so podjetja izpostavljena 

čedalje večjim spremembam na posameznih 

trgih, najsi gre za trg surovin, 

končnih produktov, trg dela, spremembe 

poslovnih navad ali navad potrošnikov. 

Povsod so spremembe bolj ali manj pričakovane, 

zato je podjetje nenehno izpostavljeno 

tveganju. Tveganj je veliko vrst 

in se navezujejo na vsa področja poslovanja, 

vsako od njih pa se prej ali slej izrazi 

na poslovnem rezultatu. 

Tveganje torej pomeni nevarnost, tvegati 

pa izpostavljati se nevarnosti. Sestavina 

tveganja je tudi hazard, nevarnost, da gre 

kaj narobe in pa negotov izid, da pričakovanja 

ne bodo dosežena. 

Nekaterim vrstam tveganj se je glede na 

trge, na katerih podjetje posluje, mogoče 

enostavno izogniti, nekatere pa lahko na 

različne načine nevtraliziramo ali jih zavarujemo. 

Poleg bolj poznanih finančnih 

tveganj so velikega pomena tudi druga, 

manj samoumevna tveganja: strateško 

tveganje, tveganje delovanja, tržno tveganje, 

tveganje projektov in še bi jih lahko 

našteli. Vsa ta tveganja nenehno spreminjajo 

poslovni rezultat in uspešnost podjetja. 

GOTOVOSTI NI, SO SAMO 

PRILOŽNOSTI 

Marina Poboljšaj 

Upoštevanje tveganja je sestavina 

sodobnega vodenja 

Dobro je biti optimist, vendar bodi vedno 

pripravljen na najslabše. 

(Dean Mathey) 

Naloga odgovornih v podjetju je, da glede 

na vsakokratno poslovno okolje in razmere 

zagotovijo najustreznejše razmerje 

med pričakovano donosnostjo in tveganjem. 

Potrebno je stalno razmišljanje o 

tveganjih, njihovem vplivu na poslovanje 

podjetja in njegovo uspešnost. Kaj gre 

lahko narobe S kakšnimi posledicami 

Kako ugotovljeno nevarnost preprečiti, 

jo zmanjšati ali spremeniti v priložnost 

To so stalno prisotna vprašanja, na katera 

lahko odgovori le upravljanje s tveganji. 

To je kombinacija postopkov, katerih 

rezultat bi moral predvsem zmanjšati 

nevarnost izgub pri poslovanju na najmanjši 

možni obseg. Poglejmo na kratko, 

kaj upravljanje s tveganji od podjetja zahteva. 

Prvi korak je proučevanje tveganj. Tveganja, 

ki prihajajo iz okolja in lastnih poslovnih 

aktivnosti, moramo čim bolj temeljito 

raziskati, da opredelimo stopnjo 

rizika, ki ga lahko podjetje sprejme in 

da kontroliramo izpostavljenost rizikom 

z namenom ohraniti jih v sprejemljivih 

okvirih. Reklo »Če ne riskiraš, ne profitiraš« 

ima svojo težo in svoj prav, vendar 

z obveznim upoštevanjem potrebnih 

omejitvenih faktorjev, ko je na primer zagotovljena 

rentabilnost podjetja ob spoštovanju 

likvidnosti. 

Upravljanje s tveganji zajema naslednje 

postopke: 

- ocenjevanje tveganj (verjetnost nastanka 

in velikost), 

- nadzor nad tveganji, 

- zavarovanje (tudi financiranje) tveganj 

- ukrepanje, da se tveganju izognemo, ga 

zmanjšamo ali spremenimo v priložnost. 

Odnos poslovodstva podjetja do tveganja 

gradi zavedanje, da obstaja tveganje pri 

poslovanju in pripravljenost, da tveganje 

sprejme. Predstava, da je tveganje mogoče 

preko katerihkoli strategij preoblikovati 

v gotovost, je samoprevara. Pomembno 

je, da tvegane odločitve poslovodstvo 

sprejme takšne kot so in se nanje navadi. 

Pomembna je uglašenost med pripravljenostjo 

za tveganje in sposobnostjo 

prenašanja tveganja, kar je zelo težavna 

in po vsebini zelo občutljiva zadeva. Dokler 

podjetje deluje v relativno stabilnih 

razmerah, se odloča po nekih določenih 

normativih za pravilne odločitve. V hitro 

spreminjajočih razmerah za to ni več 

časa, odločitvam se je treba prepustiti ter 

oceniti in pretehtati tveganja sprejetih 

odločitev. Dejstvo je, da netveganih odločitev 

ni. 

Podjetje se mora prilagoditi tveganjem 

in tveganim odločitvam tudi z ustreznim 

preoblikovanjem organiziranosti. Kako 

Mogoče najdemo odgovor v predlogih, ki 

jih je oblikoval Italo Calvino za to tisočletje: 

- Problemov se je treba lotiti lahkotno, 

lahkotnost pomeni nasprotje težavnosti, 

težavnost pa pomeni, da si ne znamo 

predstavljati biti tu in sočasno kje drugje 

oziroma, da nismo sprejemljivi za različnost 

rešitev. 

- Ukrepati je treba hitro, kar pomeni, da 

povezane poteke prekinemo tako, da je 

mogoče sočasno opraviti več zadev in je 

s tem izid preložen na kasnejši čas. Tako 

stalno začenjamo znova in se usposobimo, 

da pridemo do hitre rešitve z dolgim 

čakanjem. 

- Informacije sporočamo naprej natančno, 

kar pomeni, da povzamemo ugotovitve 

in odkrito razgrnemo tisto, kar ostane na 

njih nedoločenega. 

- Zapletenosti dejanskega stanja moramo 

dati prednost pred njenim ločevanjem in 

osamitvijo. 

Ob vstopu v novo tisočletje so eminent- 


ni ekonomisti napovedali, da je obdobje 

pred nami obdobje negotovosti, torej je 

učinkovito ukrepanje neizogibna nujnost. 

Upravljanje s tveganji je torej nujna sestavina 

delovanja podjetja. Strategije upravljanja 

s tveganji omogočajo, da lahko 

izoblikujemo optimalne rešitve v odvisnosti 

od nagnjenosti poslovodstva in lastnikov 

k tveganju. Tveganja in negotovosti 

poslovanja pa niso izključno notranja 

zadeva podjetja. So ena od ključnih informacij 

oziroma vsebin, s katerimi mora 

podjetje seznaniti vse zainteresirane javnosti. 

Zakon o gospodarskih družbah 

zahteva pripravo poslovnega poročila 

podjetja, v katerem podjetje prikaže razvoj, 

rezultate poslovanja in tudi obvezno 

opiše bistvena tveganja in negotovosti, 

ki jim je pri poslovanju izpostavljeno. Z 

namenom omogočiti presojo premoženja 

podjetja in njegovih obveznosti moramo 

prikazati tudi cilje in ukrepe za zavarovanje 

vseh najpomembnejših vrst načrtovanih 

transakcij, za katere se posli zavarovanja 

prikazujejo, ter izpostavljenost 

podjetja cenovnim, kreditnim, likvidnostnim 

tveganjem in tveganjem v zvezi 

z denarnim tokom. 

Prikazana tveganja v letnem poročilu 

TET 

Poglejmo, kako naše zadnje letno poročilo 

prikazuje bistvena tveganja in negotovosti 

pri poslovanju in tudi, kako 

skušamo nevarnosti zmanjšati, da bi nas 

morebitne negativne posledice čim manj 

prizadele ali da se ne bi zgodile. Pri poslovanju 

se srečujemo s številnimi tveganji. 

Kot prevladujoča in najpomembnejša 

ocenjujemo naslednja tveganja: 

1. Poslovna tveganja 

Povezana so s sposobnostjo ustvarjanja 

prihodkov in obvladovanja stroškov. 

Tržno tveganje je tveganje zaradi negotovosti 

prodajne cene električne energije, 

količinsko tveganje pa izvira iz negotovosti 

proizvodnje in je povezano tudi 

z obratovalnim tveganjem. Potrebe po 

električni energiji se iz leta v leto povečujejo. 

Proizvodnja električne energije 

TET je prednostno dispečirana, kar pomeni 

za TET obvladovanje tržnega in 

količinskega tveganja. TET sklepa letne 

pogodbe o prodaji električne energije, s 

čimer si zagotovi prodajno ceno, in to s 

kupcem, ki v okviru skupne bilančne skupine 

zagotavlja pogoje za obvladovanje 

oziroma uravnavanje proizvodnje z obratovanjem 

enega samega bloka. Redna 

vzdrževalna dejavnost in določena količina 

zalog energenta, skupaj s še drugimi 

ukrepi, znižujeta obratovalno tveganje in 

s tem tveganje proizvodnje letne količine 

GWh. 

Tveganja zaradi ekoloških omejitev proizvodnje 

je TET zmanjšala z vlaganji 

v sanacijo okoljskih vplivov. Dodeljeni 

emisijski kuponi zadostujejo za letno 

proizvodnjo do 31.12.2007. Okoljski certifikat 

zavezuje TET k izvajanju stalnih 

izboljšav sistema ravnanja z okoljem. 

Tržno tveganje na področju nabave materiala 

in storitev obvladujemo s postopki 

naročanja po vzoru sistema javnega naročanja. 

Stroški poslovanja so predmet 

stalnega notranjega nadzora. 

Učinkovitost poslovanja se zagotavlja s 

strokovno usposobljenimi kadri in izboljšanjem 

organizacije poslovanja. 

Tveganje uničenja ali zmanjšanja vrednosti 

poslovnih sredstev je nizko, ker so vsa 

pomembna sredstva primerno zavarovana 

pri zavarovalnici. 

2. Finančna tveganja 

Vse poslovne odločitve imajo finančne 

posledice, zato se vsa tveganja posledično 

zrcalijo v finančnem tveganju. Bistvo 

finančnega tveganja je v zmanjšanju plačilne 

sposobnosti. Poglavitna finančna 

tveganja so tveganje spremembe obrestne 

mere (obrestno tveganje) in deviznega 

tečaja (valutno tveganje), tveganje sprememb 

cen surovin, npr. energentov (cenovno 

tveganje) in tveganje neizpolnitve 

obveznosti nasprotne stranke, ki zajema 

tri temeljne vrste tveganja: kreditno tveganje, 

tveganje finančne nediscipline in 

tveganje neizpolnitve nedenarnih obveznosti. 

Finančna tveganja so med seboj 

zelo povezana. Upravljanje s finančnim 

tveganjem predstavlja oblikovanje, uveljavitev 

ter izvajanje postopkov, s katerimi 

spremljamo in obvladujemo finančna 

tveganja. 

Izpostavljenost finančnim tveganjem je 

obvladljiva, ne zaznavamo večjih negotovosti 

glede uspešnosti poslovanja zaradi: 

- praktično vse prihodke ustvarimo z dvema 

zanesljivima pogodbenima partnerjema, 

s katerima imamo sklenjene letne 

pogodbe, 

- upravljanje s premoženjem podjetja 

(ustrezen delež kapitala, optimizacija zalog, 

kreditna politika, preverjanje bonitete 

poslovnih partnerjev itd.), 

- načrtovanje denarnih tokov, nadzor nad 

uresničevanjem, spremljanje plačilne 

sposobnosti in sprejemanje ukrepov za 

njeno zagotavljanje, 

- praktično vse poslovne transakcije so 

realizirane v domači valuti, 

- kredite najemamo po pogojih, ki nam 

jih narekuje uredba o pogojih in postopkih 

zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena 

zakona o javnih financah, 

- najem kreditnih linij za kratkoročno 

uravnavanje likvidnosti, 

- možnost predčasnega odplačila kreditnih 

obveznosti brez stroškov predčasnega 

odplačila omogoča optimizacijo pogojev 

na spremenljivem finančnem trgu, 

- zavarovanje izpolnitve obveznosti pogodbenih 

partnerjev, 

- sklepanje letnih pogodb z dobavitelji po 

fiksnih cenah. 

Tudi tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti 

ocenjujemo kot nizko zaradi poslovanja, 

ki ustvarja zadostne denarne 

tokove in zaradi učinkovitega gospodarjenja 

s sredstvi. 

Tveganje prehoda na evro obvladujemo s 

programom aktivnosti za prehod na evro 

s 1.1.2007. 

3. Tveganja delovanja 

Tveganje delovanja je povezano s tekočim 

poslovanjem in poslovnimi procesi 

družbe oziroma načinom poslovanja. 

Obstajajo štiri skupine tveganj delovanja: 

tveganja napak zaposlenih, tveganja neizpolnitve 

obveznosti do strank, lastnikov, 

države ali tretjih oseb, tveganja poslovnih 

procesov in tehnologije in zunanja 

tveganja (sprememba zakonodaje, izguba 

premoženja, zlorabe tretjih oseb). 


Izpostavljenost tveganjem delovanja je 

ocenjena kot nizka, saj je uveden sistem 

vodenja kakovosti ISO 9001. Certificirano 

in standardizirano poslovanje nas 

zavezuje k celoviti kakovosti poslovanja, 

razmejitvi odgovornosti za njegovo izvajanje 

in zagotavlja tudi redno preverjanje 

primernosti izvajanja v okviru zunanjih 

in notranjih presoj. Obvezna je tudi zunanja 

revizija letnih poročil. Poudarek 

pri upravljanju s tveganji delovanja je na 

zagotavljanju ustrezne kadrovske strukture, 

kvaliteti vzdrževanja osnovnih 

sredstev družbe na nivoju, ki zagotavlja 

varno in nemoteno obratovanje (dolgoročno 

načrtovanje potrebnih aktivnosti), 

sistemu zavarovanja in zaščite, nadzoru 

nad tehničnim, ekonomskim in pravnim 

vidikom pogodbenih razmerij ter razvoju 

in delovanju informacijskega sistema. 

Posebej je treba izpostaviti regulatorno 

tveganje kot tisto poslovno tveganje, ki 

zajema področje predpisov, predvsem 

njihovo spremenljivost in nedorečenost 

ter politične odločitve. V prvi vrsti gre za 

predpise za energetiko kot posebno gospodarsko 

dejavnost oziroma panogo in 

pa okoljske predpise. V primeru TET je 

treba v okviru regulatornega tveganja izpostaviti 

ceno-premijo, ki jo letno določa 

vlada RS oziroma Ministrstvo za gospodarstvo. 

Država je regulator in obenem 

več kot 80-odstotni lastnik družbe. 

Kako se podjetja lotevajo funkcije 

upravljanja s tveganji 

Funkcija upravljanja s tveganji je vključena 

v organizacijsko shemo podjetja, na 

kakšen način, pa je odvisno od njegove 

dejavnosti, velikosti in kadrovskega potenciala 

in nenazadnje od poslovnih ciljev 

ter načina vodenja podjetja. Ni mogoče 

pripraviti kuharski priročnik preprostih 

rešitev za upravljanje s tveganji, lahko pa 

podjetje izoblikovano politiko aktivnega 

upravljanja s tveganji uveljavi s pravilnikom 

o upravljanju s tveganji. V strokovni 

literaturi najdemo nekaj njegovih temeljnih 

načel: 

- Reguliramo lahko le tista tveganja, ki 

jih prepoznamo in se jih je podjetje odločilo 

opazovati in nadzorovati. 

- V pravilih določimo namen upravljanja s 

posameznimi tveganji, kar je sestavni del 

poslovne politike in ciljev podjetja. Potrditi 

jo morata uprava in nadzorni organ. 

Predvsem nastopi dilema pri upravljanju 

s finančnimi tveganji (špekulativno ali 

varovanje). 

- S pravili jasno opredelimo naloge, pooblastila 

in omejitve izvrševalcev funkcij 

ter način nadzora, ki je nujen. 

- Določimo način in pretok informacij 

(pomembno zaradi hitrosti ukrepanja in 

tveganja človeškega dejavnika). 

- Predvidimo načine ukrepanja in vrste 

ukrepov, če nastopijo izredne razmere 

(nenadna sprememba na trgu, tveganje 

poslovnega partnerja ipd.). 

- V pravilnikih je treba jasno in natančno 

določiti način spremljanja rezultatov. 

Namesto zaključka 

Teorija in praksa sta še posebej v zadnjih 

dvajsetih letih prišli do naslednjega spoznanja: 

uspešni poslovneži = nadpovprečni rezultati 

= izkoriščanje poslovnih priložnosti z 

zavestnim prevzemanjem tveganja 

Izdelava letnega poslovnega načrta za leto 

2006 je bil dolgotrajen postopek, saj so naše 

potrebe večje kot sta nam Ministrstvo za 

finance in Ministrstvo za gospodarstvo pripravljena 

priznati. 

LETNI POSLOVNI NAČRT 

Alenka Barlič 

Zaradi pričetka delovanja NRDP so se 

nekateri stroški poslovanja seveda povečali 

(amortizacija), drugi pa dodatno 

nastali (poraba aditiva), kar smo pristojnemu 

ministrstvu tudi utemeljili. 

Ministrstvo za gospodarstvo nam je za 

odkup prednostno dispečirane električne 

energije pripravljeno plačati nespremenjeno 

premijo glede na predhodno 

leto za zmanjšano količino prednostno 

dispečirane električne energije, kar pa bi 

za TET pomenilo poslovanje z izgubo. 

Vrsta opravljenih aktivnosti za uveljavitev 

predlaganih sprememb s strani TET 

do sedaj ni dala nobenih novih rezultatov, 

zato smo morali stroške krepko 

racionalizirati. Ob navedenih ukrepih 

(racionalizacija stroškov) je potrebno 

opozoriti še na različna tveganja, kot so 

poslabšanje finančnega položaja družbe, 

povečanje obstoječih stroškov (npr. 

stroški obresti, dodatno zadolževanje), 

povečanje likvidnostnih težav, tveganje 

varnega in zanesljivega obratovanja in še 

bi lahko naštevali. 


Pripravljen Letni poslovni načrt za leto 

2006 smo posredovali na Nadzorni svet 

družbe, ki ga bo obravnaval in, upamo, 

tudi sprejel na seji 25. maja 2006. V njem 

smo opredelili: 

- izhodišča in smernice poslovanja, 

- najpomembnejše cilje, ki so: 

- poslovanje zaključiti s pozitivnim poslovnim 

izidom, kar pomeni realizirati 

vse planirane aktivnosti v postavljenih 

terminih in v okviru razpoložljivih sredstev, 

- minimizirati odstopanja od voznih redov 

na bloku 4, 

- pridobiti energetsko dovoljenje za novo 

enoto, 

- stalno zagotavljati likvidnost in solventnost 

podjetja, 

- optimirati število zaposlenih in 

- optimirati stroške poslovanja. 

- projekte in načrte vlaganj: v letu 2006 planiramo 

investicijska vlaganja samo v višini 

ostanka razpoložljive amortizacije, 

- financiranje poslovanja in investiranja, 

- načrte s področja ekologije in kakovosti, 

- načrte s področja človeških virov ter 

- izhodišča in predpostavke finančne projekcije, 

ki bi omogočila poslovanje z ničlo oziroma 

poslovanje brez izgube. Največji 

strošek seveda predstavlja energent, sledijo 

mu stroški dela, amortizacija, stroški 

vzdrževanja, drugi stroški materiala 

in storitev ter odhodki iz naslova varstva 

okolja in različnih dajatev. Vsako leto 

manjši delež predstavljajo odhodki financiranja 

oziroma odhodki za obresti 

kreditov, ki pa se lahko povečajo v primeru 

večjih odstopanj načrtovanih tako 

prihodkov kot stroškov poslovanja, za 

pokritje katerih bo potrebno najemati 

nove kredite. 

Leto 2006 bo tako izredno naporno z 

vidika doseganja zastavljenih ciljev. »Nemogoče 

je mogoče« je izrek, ki naj nam 

bo vodilo v prihodnjih mesecih. 

OPOMBE: 

Prihodki od prodaje električne energije, 

planirani v letu 2006, niso direktno primerljivi 

s podatki za leti 2004 in 2005, 

ker smo prihodke za ti dve leti zmanjšali 

za 563 mio SIT letno zaradi oblikovanja 

dolgoročnih rezervacij za NRDP (cena 

za 1 kWh proizvedene električne energije 

prednostnega dispečiranja je vključevala 

namenski tolar za NRDP). Dejanska rast 

prihodkov iz naslova prednostnega dispečiranja 

tako znaša 5 % in je rezultat 

višje dosežene prodajne cene. 

Prav tako niso direktno primerljivi stroški 

vzdrževanja, tako materiala kot storitev, 

saj smo v letih 2004 in 2005 koristili 

rezervacije za večja popravila, oblikovane 

v predhodnih letih – v letu 2004 97 

mio SIT in v letu 2005 191 mio SIT. V 

letu 2005 smo te rezervacije dokončno 

porabili, tako da stroške vzdrževanja za 

leto 2006 planiramo v polnem znesku. 

Planirani izkaz poslovnega izida za leto 2006 v primerjavi z realiziranim v letu 2005 in 2004 

(v tisoč SIT) 

2005 

Re 

2005 

Re 

Stopnja rasti 

2005/2004 

2006 

Plan 

Stopnja rasti 

2006/2005 

Čisti prihodki od prodaje 9.963.137 10.427.511 +4,7 % 11.052.400 +6,0% 

Prodaja električne energije 8.776.796 9.350.677 +6,5 % 10.349.940 +10,7 % 

Sistemske storitve 557.816 519.742 -6,8 % 525.500 +1,1 % 

Prodaja električne energije - trg 492.077 394.912 -19,7 % 0 - 

Prodaja ostalo (skladiščenje, pepel...) 136.448 162.180 +18,9 % 178.960 +10,3 % 

Drugi poslovni prihodki 70.941 85.296 +20,2 % 149.620 +75,4 % 

Kosmati donos od poslovanja 10.034.078 10.512.807 +4,8 % 11.202.020 +6,6 % 

Stroški blaga, materiala in storitev 6.705.440 7.011.173 +4,6 % 7.471.891 +6,6 % 

Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški materiala 5.705.063 5.977.300 +4,8 % 6.235.261 +4,3 % 

Stroški storitev 1.000.377 1.033.873 +3,3 % 1.236.630 +19,6 % 

Stroški dela 1.740.408 1.782.968 +2,4 % 1.696.570 -4,8 % 

Odpisi vrednosti 1.031.738 1.117.269 +8,3 % 1.500.000 +34,3 % 

Drugi poslovni odhodki 385.493 462.643 +20,0 % 393.629 -14,9 % 

Poslovni izid iz poslovanja 170.999 138.754 -18,9 % 139.930 +0,8 % 

Finančni prihodnki iz dolgoročnih terjatev 19.197 9.997 -47,9 % 0 - 

Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 167.492 124.603 -25,6 % 139.930 +12,5 % 

Poslovni izid rednega delovanja 22.704 24.148 +6,4 % (0) - 

Čisti poslovni izid iz rednega delovanja 22.704 24.148 +6,4 % (0) - 

Izredni prihodki 12.259 20.953 +70,9 % 0 - 

Izredni odhodki 958 3.561 +271,7 % 0 - 

Poslovni izid zunaj rednega delovanja 11.301 17.392 +53,9 % 0 - 

Čisti poslovni izid obračinskega obdobja 34.005 41.540 +22,2 % (0) - 


V obdobju januar – april smo na bloku 4 proizvedli 

235 GWh električne energije. 

PROIZVODNI KAZALCI BLOKA 4 

Vojteh Logar 

Proizvodnja električne energije odstopa 

od plana za prve štiri mesece za 10 GWh 

in sicer je 8 GWh manjka iz naslova voznih 

redov, 2 GWh pa je negativne energije 

zaradi vožnje bloka v sekundarni 

regulaciji. 

Za to proizvodnjo smo pokurili 245.500 

ton premoga s povprečno specifično toploto 

11.200 kJ/kg. 

Rudnik Trbovlje-Hrastnik je v tem obdobju 

dobavil 231.000 ton premoga. Zaradi 

dvoinpolmesečnega remonta bloka, ki se 

prične 29.7.2006, je dogovorjeno, da se 

v naslednjem obdobju dobava zmanjša 

tako, da bi zaloga na deponiji pred pričetkom 

remonta znašala približno 50.000 

ton, ob končanju remonta, dne 15.10.20- 

06, pa okrog 175.000 ton. 

V marcu in aprilu smo nabavili tudi 550 t 

biomase, ki smo jo na deponiji primešali 

premogu slabše kvalitete in jo porabili ob 

sobotah in nedeljah. 

Glavni razlogi za omenjeno odstopanje 

od načrtovane proizvodnje so zaustavitve 

zaradi ugodnih elektroenergetskih 

razmer in defektov. 

V prvih štirih mesecih je bilo pet zaustavitev 

in sicer: 

- od 1.1. do 3.1.2006 (52 ur) zaradi ugodnih 

elektroenergetskih razmer, 

- od 28.1. do 30.1.2006 (51 ur) zaradi netesnosti 

uparjalnika kotla, 

- od 3.3. do 8.3.2006 (102 uri) zaradi 

netesnosti grelnika vode in sanacije poškodovane 

šamotne obzidave v drugem 

vleku kotla, 

- od 31.3. do 3.4.2006 (56 ur) zaradi ugodnih 

elektroenergetskih razmer in 

- od 3.4. do 5.4.2006 (30 ur) zaradi netesnosti 

pregrevalnika sveže pare kotla. 

Zaradi obratovanja naprave za razžveplanje 

dimnih plinov (NRDP) se je posledično 

občutno povečala lastna raba (LR) 

bloka. 

Analiza lastne rabe v obdobju pred obratovanjem 

NRDP pokaže povečanje iz 5,8 

% na 8,1 %. Ocenjujemo, da bo povprečno 

povečanje LR na letnem nivoju ob 

proizvodnji 563 GWh okrog 14 GWh. 

Kljub povečanju LR pa se razmerje med 

porabo toplote in proizvedeno energijo 

ni opazno povečalo in znaša v obravnavanem 

obdobju od 11.500 kJ/kWh do 

11.600 kJ/kW. 

Ugotavljamo, da so vzroki za pozitivne 

kazalce naslednji: 

- v času remonta bloka v letu 2005 je bila 

opravljena rekonstrukcija grelnika zraka 

kotla, ki je zmanjšala prehod svežega zraka 

iz zračnega v dimovodni trakt iz 35 % 

na 10 %, 

- sistematično se je zatesnilo dodelilnike 

premoga in ostale naprave kotla in s tem 

preprečilo nekontroliran vdor zraka iz 

okolice. Z optimiranjem regulacije kisika 

je možno doseči še optimalnejše obratovanje 

kotla po obratovalnih navodilih in 

s tem dodatno povečati izkoristek, 

- v določilih pogodbe o prodaji električne 

energije, ki smo jo sklenili s Holdingom 

slovenske elektrarne, je okvirno definiran 

tudi vozni red in sicer tako, da zagotavlja 

obratovanje bloka pretežni del 

obratovalnih ur v področju optimalnega 

izkoristka (od 100 do 120 MW). 

Tudi na tehničnem minimumu, kjer je izkoristek 

najmanjši, blok ne obratuje zaradi 

vožnje sekundarne regulacije. 


POSLOVANJE V 

PRVEM ČETRTLETJU 

Nataša Lipovšek 

V prvih treh mesecih letošnjega leta smo 

kljub negotovim pogojem in veliko nerešenim 

vprašanjem poslovali razmeroma 

uspešno. Vendar se bomo morali vsi skupaj 

zelo potruditi, da bomo uspešno izpeljali tudi 

nadaljevanje tega leta. 

PROIZVODNJA IN PRODAJA 

Termoelektrarna Trbovlje je v obdobju januar 

– marec leta 2006 proizvedla 179,71 

MWh električne energije, kar predstavlja 

96,95% planirane proizvodnje za to obdobje. 

V navedenem obdobju je blok 4: 

- obratoval 1.951,22 ur, 

- 56,02 ur je bil v rezervi, 

- 101,58 ur je bil blok zaustavljen zaradi 

okvar, 

- 50,38 ur je bil v negi oziroma remontu, 

- znižanja moči zaradi ekoloških omejitev 

ni bilo. 

ODHODKI 

Na bloku 4 smo za doseženo proizvodnjo 

prvega kvartala leta 2006 porabili 18- 

7.700 t oziroma 2.056.455 GJ premoga, 

222,02 l kurilnega olja in 264 ton lesne 

biomase. 

Strošek energenta predstavlja v obravnavanem 

obdobju 57,00 % vseh stroškov. 

Stroški premoga v mesecih januar-marec 

2006 so nekoliko višji kot v enakem obdobju 

leta 2005, vzrok je v nižji kurilnosti 

premoga letošnjega leta in zato večji 

porabi na proizvedeno GWh električne 

energije. Stroški drugega materiala in 

storitev predstavljajo 12,41 % vseh odhodkov 

poslovanja proučevanega obdobja 

in so za 12,86 % višji kot v enakem 

obdobju leta 2005, največji vzrok je pričetek 

delovanja NRDP v zadnjem kvartalu 

leta 2005 in v povezavi z delovanjem 

le-te poraba apnene moke in višja lastna 

raba električne energije. 

Stroški dela so v primerjavi s preteklim 

letom višji za 4,02 %, vendar v okviru 

planiranih za obdobje januar – marec 

2006. 

Drugi poslovni odhodki dosegajo 2,25 % 

vseh odhodkov obdobja. Nižji drugi poslovni 

odhodki v letu 2006 kot v enakem 

obdobju leta 2005 so posledica spremembe 

obračuna vodnih povračil in takse za 

varovanje okolja ter odlaganje odpadkov 

v letu 2005. 

Stroški financiranja predstavljajo 1,12 % 

vseh odhodkov in so glede na enako obdobje 

leta 2005 višji za 23,58 %. Vzrok 

višjih stroškov financiranja je povečanje 

dolgoročne zadolženosti sredi leta 2005 

zaradi najema kredita za dokončanje čistilne 

naprave. 

TET je v navedenem obdobju realizirala 

prihodke od prodaje iz naslova prednostnega 

dispečiranja električne energije, zagotavljanja 

sistemskih storitev in druge 

prihodke od prodaje (skladiščenje kurilnega 

olja, prodaja pepela, prihodki kuhinje 

in najemnine) v skupni vrednosti 3,13 

milijard SIT. 

Struktura prihodkov v obdobju januar-marec 2006 v primerjavi s planom za enako obdobje leta 2006 in 

enakim obdobjem preteklega leta 


NALOŽBE 

- V letu 2005 je pričela delovati naprava 

za razžveplanje dimnih plinov, v prvem 

trimesečju leta 2006 so se opravila še 

nekatera končna dela, meritve, študije in 

podobno. 

- Na področju ekologije nadaljujemo dela, 

začeta v zadnjem kvartalu leta 2005, na 

področju obnove imisijskih meritev in 

centralne postaje EIS ter prilagoditvi deponije 

odpadnih produktov Prapretno. 

- Ostale manjše investicije v skupni višini 

11,18 mio so predvsem vlaganja v klorinacijo 

vode, razsvetljavo transportnih 

trakov, programsko opremo, računalnike 

in podobno. 

REZULTAT POSLOVANJA V OBDOBJU 

01.01.2006 DO 31.03.2006 

Termoelektrarna Trbovlje je dosegla v 

obdobju januar – marec 2006: 

- za 3.180,78 mio SIT celotnih prihodkov 

- za 3.015,14 mio SIT celotnih odhodkov 

- poslovni izid obdobja je pozitiven in 

znaša 165,64 mio SIT. 

Dobiček obdobja predstavlja 5,21 % vseh 

prihodkov iz poslovanja v tem obdobju 

in je večji od planiranega za enako obdobje 

za 41,21 %. 

Zaključimo lahko, da smo v prvih treh 

mesecih letošnjega leta kljub negotovim 

pogojem in veliko nerešenim vprašanjem 

poslovali razmeroma uspešno. Vendar se 

bomo morali vsi skupaj zelo potruditi, da 

bomo uspešno izpeljali tudi nadaljevanje 

tega leta. 

Struktura odhodkov iz poslovanja v treh mesecih leta 2006 v primerjavi s planom za enako obdobje leta 

2006 in enakim obdobjem preteklega leta 

Zap. št. Naziv pobude - projekta Realizacija 

1-3/2005 

Plan 

2006 

Realizacija 

1-3/2006 

1. Lastni viri 763,15 842,00 110,11 

2. Tuji viri 0,00 0,00 0,00 

SKUPAJ (od 1 do 2) 763,15 842,00 110,11 

Zap. št. Naziv pobude - projekta Realizacija 

1-3/2005 

Plan 

2006 

Realizacija 

1-3/2006 

Primerjava 

2005-2006 

Primerjava na plan 

1. Izgradnja NRDP 697,84 270,00 87,76 610,08 32,50 

2. Novi projekti 10,66 100,00 10,66 0,00 

3. Ekologija 0,00 345,00 11,17 -11,17 3,24 

4. Zanesljivost obratovanja 31,80 0,00 31,80 

5. Druge investicije 22,85 127,00 11,18 11,67 8,80 

SKUPAJ (od 1 do 5) 763,15 842,00 110,11 653,04 44,54 


DO MARCA SMO PRODALI... 

Planirano proizvodnjo prednostnega dispečiranja 

bomo predvidoma realizirali do 15. 

decembra, kljub manjši realizaciji v prvem 

tromesečju. 

Vladimir Štendler 

Termoelektrarna Trbovlje je na osnovi 

podpisane kupoprodajne pogodbe s HSE 

št. 04/06/HSE/N v obdobju januar – marec 

proizvedla na osnovi napovedanih 

voznih redov 179.709 MWh električne 

energije in planirano proizvodnjo prednostnega 

dispečiranja 185.360 MWh realizirala 

z indeksom 96,95 %. Prodaje za 

trg v tem obdobju ni bilo. 

Blok 125 MW je v navedenem obdobju 

obratoval 1.951,22 ur, defektov je bilo 10- 

1,58ur, rezerve 56,02 ur, obratovanja na 

znižani moči zaradi ekoloških omejitev 

pa v navedenem obdobju ni bilo, saj po 

vključitvi nove čistilne naprave nimamo 

več omenjenih problemov. 

Za doseženo proizvodnjo v navedenem 

obdobju smo porabili 182.052 t premoga. 

V navedenem obdobju je bil blok 4 po 

dogovoru s HSE vključen v elektroenergetski 

sistem dne 03.01.2006 ob 6.uri. 

Zaradi netesnosti kotla je bil blok 4 zaustavljen 

dne 27.01.2006 ob 24. uri in 

ponovno vključen na omrežje 30.01.20- 

06 ob 6. uri. Vzrok neplanirane zaustavitve 

bloka 03.03.2006 ob 21.33 uri pa 

je bila ponovno netesnost kotla. Poleg 

omenjene netesnosti kotla je vzdrževalno 

osebje saniralo tudi močno poškodovano 

notranjo obzidavo kotla. Ponovna 

sinhronizacija bloka in vključitev v sistem 

je bila izvedena 08.03.2006. Zaradi 

ugodne energetske situacije v sistemu in 

po dogovoru s HSE je bil blok v rezervi 

od 31.03 do 03.04.2006. 

V navedenem obdobju je TET skladno z 

direktivo 2002/358/EC, Pravilnikom o 

splošnih pogojih poslovanja registra in 

državnim načrtom razdelitve emisijskih 

kuponov pripravila Poročilo o izvajanju 

monitoringa emisij toplogrednih plinov, 

ki jih je TET v letu 2005 emitirala 

v ozračje. Navedene podatke je pravna 

ali fizična oseba, katera izpolnjuje predpisane 

pogoje in pridobi pooblastilo ministrstva, 

preverila in potrdila. Izbrani 

preveritelj Termoelektrarne Trbovlje je 

bilo za leto 2005 podjetje BUREAU VE- 

RITAS. 

Po uspešno opravljenem preverjanju 

smo preko trgovalne aplikacije Agencije 

za okolje in prostor predali 670.750 

emisijskih kuponov za leto 2005. Višek 

dodeljenih kuponov za leto 2005 v višini 

72.510 kuponov smo prenesli v naslednje 

dveletno obdobje. Prav tako smo dobili 

na osnovni račun upravljavca za leto 

2006 nakazanih 713.675 kuponov. 

1/2006 II/2006 III/2006 I-III/2006 

1. Planirana proizvodnja PD- MWh 62.520 60.320 62.520 185.360 

2. Dosežena proizvodnja PD - MWh 58.775 61.820 59.114 179.709 

6. % realizacije PD 94,01 101,96 94,55 96,95 


OBISK ENDESE 

Bojana Pirkovič Zajc 

V maju je TET obiskala delegacija španskega 

podjetja Endesa. 

Z vodstvom podjetja so se pogovarjali o 

možnem sodelovanju pri načrtovani investiciji 

TET v nov energetski objekt. 

Predstavniki Endese so bili s posredovanimi 

podatki in ogledom proizvodnih 

objektov zadovoljni. 

Endesa ima namreč resen namen vlagati 

v nove proizvodne enote. Slovenija in Trbovlje 

sta po njihovem mnenju primerni 

lokaciji za realizacijo njihovih investicijskih 

namer. 

Endesa je ena največjih energetskih 

družb na svetu. 

Poleg elektrike je njihova dejavnost tudi 

distribucija plina in kogeneracija. Endesa 

ima sedež v Španiji, sicer pa ima družbe 

tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Belgiji in 

na Portugalskem. Posluje pa tudi v južni 

Ameriki. 

Kako se bo nadaljevalo sodelovanje z Endeso 

je odvisno od večinskega lastnika 

TET, torej od odločitve Vlade Republike 

Slovenije. 

Vodstvo TET bo v naslednjih mesecih 

pripravilo predlog sprememb Strateškega 

poslovnega načrta družbe. 

Predstavniki Endese na sestanku z direktorjem TET 

Odpadki nas v vsakdanjem življenju in tudi v 

proizvodnih procesih vedno bolj obremenjujejo. 

Zato je potrebno, da o njih razmišljamo 

že na izvoru in jih skušamo zmanjševati, 

uporabljati kot sekundarne surovine oziroma 

jih na koncu verige odlagati na okolju 

sprejemljiv način. 

OBVLADOVANJE ODPADKOV JE 

NUJNOST 

Miloš Vengust 

V načrtu ravnanja z odpadki smo v TET 

zapisali, da ne pričakujemo naraščanja 

nastajanja odpadkov glede na načrtovano 

proizvodnjo električne energije v prihodnosti. 

Vzpostavljen sistem ravnanja 

z odpadki pa naj bi nam omogočal tudi 

zmanjševanje nastajanja odpadkov oziroma 

njihovega negativnega vpliva na okolje 

pri odlaganju. 

Opredeljene imamo glavne vrste odpadkov, 

ki nastajajo na lokaciji TET, in sicer 

procesne, kovinske, komunalne, gradbene 

in nevarne odpadke. Z vsako vrsto odpadka, 

glede na njihov izvor, njihov vpliv 

na okolje in količino, ustrezno ravnamo. 

Glede vpliva na okolje največ pozornosti 

posvečamo nevarnim odpadkom. V 


skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki 

in njihovo razvrstitvijo so pri nas 

to odpadna olja na mineralni osnovi, ki 

nastajajo na strojnih in elektro napravah, 

baterijski in akumulatorski vložki, kartuše 

in tonerji, embalaža, onesnažena z nevarnimi 

snovmi, čistilne odpadne krpe, 

absorbenti in tudi organski kuhinjski odpadki. 

Vse tovrstne odpadke predajamo 

podjetjem, ki so pooblaščena za prevzem 

odpadkov in njihovo odstranjevanje. V 

TET nastane v povprečju 1,2 tone nevarnih 

odpadkov na leto. Večino teh predstavlja 

onesnažena embalaža, to so sodi 

za mineralna strojna in transformatorska 

olja ter masti. V letošnjem letu pa nam 

je uspelo odstraniti večjo količino mineralnih 

strojnih olj iz začasnega skladišča 

na PE 1. Teh količin je bilo cca. 4 m3. S 

tem nam je uspelo zmanjšati potencialno 

nevarnost onesnaženja okolja z odpadnimi 

olji. To je bila obsežnejša aktivnost, ki 

so jo izvedli naši pogodbeni partnerji za 

prevzem nevarnih odpadkov in naši sodelavci 

iz sektorja vzdrževanje naprav. 

V sklopu ravnanja z odpadki smo za 

tovrstna odpadna olja nabavili lovilne 

posode za začasno skladiščenje in transport 

odpadnih olj, ki bodo nameščene 

v strojnici PE 2 in na sistemu transporta 

premoga na lokaciji PE 1. Tako bo z 

zbirnim mestom, ob strojni delavnici za 

vzdrževanje črpalk, omogočeno varno 

zbiranje in tudi odstranjevanje odpadnih 

strojnih in transformatorskih olj. 

Količine komunalnih odpadkov se gibljejo 

okrog 4–5 t/leto. Te oddajamo javnemu 

komunalnemu podjetju in ta jih odvaža 

na regionalno deponijo. Statistika 

kaže, da proizvedemo cca. 200 kg teh 

odpadkov na zaposlenega. To je relativno 

velika količina, ki pa jo v pretežni meri 

predstavljata papir in plastika. Možnost 

za zmanjšanje tovrstnih odpadkov je v 

ločenem zbiranju, ki ga nameravamo 

uvesti v prihodnosti. Ločeno zbiranje pa 

imamo urejeno za odpadna jedilna olja 

in organske kuhinjske odpadke, ki potencialno 

predstavljajo biomaso za pridobivanje 

energije. Pooblaščeni prevzemnik 

odpadkov prevzame okrog 500 l odpadnega 

jedilnega olja in 2500 l organskih 

kuhinjskih odpadkov na leto. 

Po količini pa največji delež odpadkov 

predstavljajo odpadki pri procesu izgorevanja 

premoga in procesu razžveplanja 

dimnih plinov. Tako je do sedaj nastajalo 

letno v povprečju okrog 130.000 ton 

elektrofiltrskega pepela in 50.000 ton 

žlindre. V letošnjem letu se bo tej količini 

pridružila še količina 90.000 ton 

sadre. Prizadevamo si, da bi v največji 

meri zmanjšali količino teh produktov 

za odlaganje na deponiji Prapretno. Doslej 

nam je v zadnjih treh letih uspelo 

oddati oziroma prodati okrog 180.000 

ton elektrofiltrskega pepela našim pogodbenim 

partnerjem RTH in MECUM. 

V letošnjem letu potekajo tudi tehnološki 

preizkusi za porabo žlindre v cementni 

industriji in rezultati so dokaj ugodni. 

Kljub našim optimalnim prizadevanjem, 

pa je glavni način odstranjevanja teh 

produktov odlaganje na našo deponijo 

Prapretno. Elektrofiltrski pepel je razvrščen 

med inertne odpadke, žlindra in 

sadra pa med nenevarne odpadke. Temu 

primerno mora biti urejeno tudi odlagališče. 

Program prilagajanja deponije Prapretno 

novim predpisom je v izdelavi in 

je v zaključni fazi. Program predvideva 

prilagoditev odlagališča v celotnem obsegu 

izdanega gradbenega in uporabnega 

dovoljenja, tudi za zaključno fazo VI na 

severu in še razpoložljivim prostorom 

na jugu odlagališča Prapretno. Glede na 

dodaten produkt za odlaganje, sadro, je 

potrebno zagotoviti tudi ustrezno gradnjo 

deponije, ki zagotavlja stabilnost odlagališča. 

To bo doseženo z odlaganjem v 

terasah od spodaj navzgor in komprimiranjem 

50 centimetrskih plasti odlagališča.. 

Ni potrebno posebej poudariti, da bo 

zagotovljena nepropustnost tal deponije 

za preprečevanje onesnaževanja podtalnice 

in tudi ustrezni sistem za dreniranje 

izcednih vod in lovljenje površinskih 

vod. Tako bo preprečeno kakršno koli 

onesnaževanje voda iz deponije. Način 

odlaganja pa bo zagotavljal tudi, da ne 

bo prišlo do prekomernega povzročanja 

emisij v zrak. Nova tehnologija odlaganja 

zahteva ustrezno stabilnost, ki jo 

zagotavljamo z večjim deležem elektrofiltrskega 

pepela v odloženih produktih. 

Zato je še posebej pomembno, da čim 

več sadre in žlindre odprodamo oziroma 

oddamo potencialnim uporabnikom teh 

produktov. 

Naš cilj naj bi bil prodati celotno količino 

odpadnih produktov iz procesa proizvodnje 

električne energije. 

Program prilagajanja deponije mora biti 

v prvi fazi realiziran v letošnjem letu in 

se v praksi že izvaja. Zlasti v tem času 

poteka projektiranje posameznih faz, 

usklajevanje s prostorskimi dokumenti 

občin Hrastnik in Trbovlje in pridobivanje 

lastništva na parcelah v okviru izdanih 

upravnih dokumentov. Na severu 

se bo deponija zaključila v predvidenem 

obsegu in tudi sanirala po končanem 

obratovanju. Prostor na jugu deponije 

pa bomo lahko izkoristili v primeru nadaljnjega 

razvoja energetskih objektov za 

proizvodnjo električne energije na trda 

goriva in biomaso. 

Naša prizadevanja pri upravljanju z odpadki 

v TET sledijo cilju, da odpadki ne 

smejo biti in ne bodo omejitveni dejavnik 

pri nadaljnjem razvoju pridobivanja električne 

energije na lokaciji TET. 

Deponija pepela Prapretno 


OBRATOVANJE NRDP 

Ervin Renko 

Na napravi za razžveplanje dimnih plinov 

smo v mesecu marcu pričeli s testiranjem 

posameznih aditivov oziroma apnenčeve 

moke, ki se kot vhodna surovina uporablja 

v mokrem kalcitnem postopku razžveplanja 

dimnih plinov. 

Dnevna količina porabljene apnenčeve 

moke ni zanemarljiva, zato je glavni namen 

testiranj analizirati in spremljati 

obratovanje naprave pri uporabi različnih 

aditivov. V fazi testiranja bomo uporabili 

apnenčevo moko vseh štirih slovenskih 

proizvajalcev, to so: Apnenec – Zidani 

Most, IGM – Zagorje, IAK – Kresnice 

in Calcit – Kamnik. Z vsako posamezno 

apnenčevo moko bomo obratovali približno 

4 tedne. 

V tem času se beležijo in arhivirajo vsi 

najvažnejši obratovalni parametri, ki so 

ključnega pomena pri čiščenju dimnih 

plinov in vplivajo tako na delovanje same 

naprave kot tudi na porabljeno količino 

apnenčeve moke in nenazadnje na kvaliteto 

sadre, ki nastaja kot stranski produkt 

razžveplanja dimnih plinov. 

Predvsem so pomembni vhodni parametri 

pred vstopom v napravo za razžveplanje 

dimnih plinov, kot so: emisija SO 2 

, 

pretok dimnih plinov, emisija prašnih 

delcev in razmere v pralniku dimnih pli- 

nov, kjer se poleg on-line meritev pH in 

gostote absorpcijske suspenzije s kemijskimi 

analizami med drugim določa tudi 

vsebnost nezreagiranega CaCO 3 

(kalcijev 

karbonat) in vsebnost sulfitnih ionov 

v absorpcijski suspenziji. 

Ne gre zavreči dejstva, da so dogajanja – 

kemijske reakcije v pralniku dimnih plinov 

»živ proces«, ki terjajo poleg dobrega 

poznavanja same tehnologije tudi specifična 

znanja iz kemije. Ob tem ima veliko 

vlogo tudi naš kemijski laboratorij, ki 

večkrat dnevno iz vzetih vzorcev absorpcijske 

suspenzije v pralniku in vzorcev 

sadre opravlja analize, na podlagi katerih 

se izvedejo posamezni ukrepi, ki vodijo 

k optimalnejšemu in ekonomičnejšemu 

obratovanju NRDP. Tu gre predvsem 

za dva najpomembnejša kazalca ekonomičnosti 

in sicer lastno rabo električne 

energije ter porabo apnenčeve moke, s 

tem, da moramo zagotavljati učinkovito 

čiščenje dimnih plinov znotraj zakonsko 

določenih emisijskih vrednosti. 

Kot povzetek vsega navedenega je potrebno 

poudariti, da se marsikdaj znajdemo 

pred povsem neznanimi problemi, ki se 

pojavljajo pri obratovanju naprave in so 

bodisi posledica vplivov delovanja tehnološke 

opreme bodisi posledica kemijskih 

procesov. 

Na podlagi skupnih dogovarjanj z operaterji, 

laboranti, vzdrževalci in tudi s pomočjo 

zunanjih usposobljenih institucij, 

skušamo probleme najprej odpraviti in 

kasneje tudi analizirati vzroke za nastanek. 

Vsekakor se bomo na podlagi ugotovitev, 

izkušenj in opravljenih analiz v času testiranja 

aditiva lažje odločali o uporabi 

optimalne apnenčeve moke v nadaljnjem 

obratovanju NRDP. 

Skrbnik pri nadzoru naprav 


Balon, ki so ga napihovala največja elektroenergetska 

podjetja, je počil. 

EMISIJSKI KUPONI ZA 

LETO 2005 


V začetku leta je Termoelektrarna Trbovlje 

skladno z Zakonom o varstvu okolja 

(Ur.list 41/2004), Pravilnikom o merilih 

za preverjanje poročil, Odločbo komisije 

(2004/156/ES) in v skladu z Direktivo 

2003/87/ES Evropskega parlamenta pripravila 

Poročilo o izvajanju monitoringa 

emisij toplogrednih plinov, ki jih je TET 

v letu 2005 emitirala v ozračje. Navedene 

podatke je izbrani preveritelj za TET 

v letu 2006, to je BUREAU VERITAS, 

pregledal in izdal pozitivno strokovno 

pisno mnenje, da poročilo v vseh pomembnih 

pogledih podaja resničen, pravilen 

in ustrezen prikaz izvajanja monitoringa 

emisij TGP v skladu s pravilnikom. 

Tako so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 119. 

člena pravilnika, da mora upravljavec naprave 

(TET) najkasneje v štirih mesecih 

po zaključku koledarskega leta predati 

ministrstvu emisijske kupone skladno s 

količino emisij v preteklem letu na podlagi 

preverjenega poročila. 

V začetku marca smo preko trgovalne 

računalniške aplikacije Agencije za okolje 

in prostor predali 670.750 emisijskih 

kuponov za leto 2005. Od pridobljenih 

743.260 emisijskih kuponov v letu 2005 

smo višek 72.520 kuponov prerazporedili 

v naslednje dveletno obdobje. Prav tako 

nam je Ministrstvo za okolje 27. februarja 

na osnovni račun upravljavca skladno 

z alokacijskim načrtom za obdobje 2005 

– 2007 za leto 2006 nakazalo 713.675 

emisijskih kuponov. 

Tako smo uspešno prestali prvo preverjanje 

in ocenjevanje poročila ter podatkov 

in metod uporabljenih pri njegovem 

sestavljanju. Predstavnik vodstva za 

kakovost in služba kemijske kontrole so 

izbranemu preveritelju vzorno pripravili 

poročilo s potrebnimi podatki, tako da 

le-ta ni imel težkega dela pri končni oceni 

izdaje soglasja. 

KDO JE PREVERITELJ 

Preveritelj je pravna ali fizična oseba, ki 

izpolnjuje predpisane pogoje skladno s 

Pravilnikom in pridobi od MOP-a pooblastilo 

za preverjanje poročila. 

V tem obdobju pa že potekajo zelo intenzivne 

priprave, usklajevanja in pripombe 

k predstavljenemu predlogu osnutka 

Nacionalnega alokacijskega programa 

(NAP) za obdobje 2008 – 2012. Obveznost 

Slovenije po Kjotskem protokolu je, 

da zmanjša svoje emisije toplogrednih 

plinov v prvem ciljnem obdobju 2008 

– 2012 v povprečju za 8 % glede na izhodiščno 

leto 1986. Kako bomo te zahteve 

na področju elektrogospodarstva izpolnili, 

trenutno ne ve nihče. 

Ali bomo zaradi teh zahtev zmanjšali 

proizvodnjo Ali se bo zaradi teh zahtev 

podražila električna energija Na ta pereča 

vprašanja bo potrebno kmalu odgovoriti. 

TODA KDO 

Najnovejše novice iz EU glede emisijskih kuponov 

Balon, ki so ga napihovala največja elektroenergetska 

podjetja, je počil zaradi 

napovedi evropskih držav o presežkih 

emisijskih kuponov. Cene emisijskih kuponov, 

ki jih morajo v sklopu Kjotskega 

protokola kupovati večji in manjši evropski 

onesnaževalci, so se konec prejšnjega 

meseca čez noč znižale na polovico. Poznavalci 

menijo, da je balon počil zaradi 

napovedi nekaterih evropskih držav o 

presežkih kuponov, zlom trga pa je bil 

zaradi njegove špekulativne narave prej 

ali slej neizogiben. Dobra novica je, da 

kuponi ne bodo več med krivci za dvig 

cene elektrike, kar bi lahko izboljšalo 

tudi ugled Kjotskega protokola v ekonomski 

javnosti. 

Še 25. aprila je bilo treba za tono CO 2 

odšteti skoraj 30 evrov, tri dni pozneje 

pa le še 13. V vmesnem času so Francija, 

Nizozemska in Češka sporočile, da 

imajo skupaj na voljo skoraj štirideset 

milijonov ton CO2 preveč. Na trgu, ki je 

poldrugo leto dobival informacije o premajhnem 

številu emisijskih kvot, se je 

naenkrat znašla množica kuponov. V začetku 

maja je svoje presežke potrdila tudi 

Švedska, zato je padanje cene umetno 

ustavila evropska komisija s prošnjo drugim 

evropskim državam, naj podatkov o 

emisijah ne objavljajo do 15. maja. Med 

državami, ki niso razkrile, ali imajo preveč 

ali premalo kuponov, so tudi največji 

onesnaževalci: Poljska, Nemčija (govori 

se o 14 milijonih ton presežkov), Velika 

Britanija in Italija. Pomembno vprašanje 

je tudi, kako bo popolna nepredvidljivost 

nadaljnjega gibanja cen kuponov vplivala 

na ceno električne energije. ALI JE PA- 

DEC CEN KUPONOV V CENI ELEK- 

TRIČNE ENERGIJE ŽE IZNIČILA 

RAST CEN NAFTE 


Novosti, ki jih uvajamo tako na področju 

infrastrukture kot sistemske ter aplikativne 

programske opreme, počasi gradijo stabilen 

in zanesljiv informacijski sistem Termoelektrarne 

Trbovlje, ki pa mora slediti dinamiki 

razvoja tako s stališča svoje varnosti, zanesljivosti, 

kot funkcionalnosti, tako v poslovnem 

kot tehnološkem delu sistema. 

NOVOSTI V SLUŽBI 

INFORMATIKE 

Matej Detič 

Postavitev Windows domene in aktivnega 

imenika v TET že kaže dobre lastnosti 

prenovljenega sistema. Napake, povezane 

s slabo IT infrastrukturo, so prav tako 

v večini odpravljene in poskrbeli bomo, 

da se v bodoče z rednim in dobrim vzdrževanjem 

ter nadgradnjami informacijskega 

sistema ne bodo ponovile. 

Redno vzdrževanje informacijskega sistema 

je zelo pomembno, kajti dober sistem 

se brez vzdrževanja zaradi dinamike razvoja 

v IT industriji in zaradi varnostnih 

groženj iz interneta kmalu prelevi v slab 

sistem z veliko težavami tako za uporabnike 

kot vzdrževalce. 

Ena glavnih pridobitev je seveda stabilna 

in varna internetna povezava v svet. 

Do sedaj smo uporabljali internetno povezavo 

prek Siol ADSL-a, ki pa je bila 

zaradi problemov Telekoma z njihovo 

lastno infrastrukturo bakrenih vodov do 

lokacije TET nestabilna in je s tem povzročala 

mnogo preglavic tako vzdrževalcem 

kot tudi uporabnikom. 

V Termoelektrarni Trbovlje več različnih 

poslovnih procesov in aplikacij zahteva 

za svoje nemoteno delo stalni podatkovni 

dostop v svet in tudi iz sveta. 

Če nekatere najbolj bistvene naštejem: 

- Borza električne energije – Borzen 

- e-pošta 

- spremljanje tehnoloških parametrov 

proizvodnje el. energije na daljavo 

- vzdrževanje tehnološkega informacijskega 

sistema SCADA na daljavo 

- prenosi podatkov za obveščanje javnosti 

o ekoloških parametrih 

- e-bančništvo 

- internet dostopi do različnih web strani 

in aplikacij 

- vzdrževanje računovodskih aplikacij na 

daljavo 

- dostop za ažuriranje Web strani TET 

Sedaj imamo urejeno simetrično povezavo 

2Mb/s po optičnih vodih. Storitev 

nam nudi Stelkom v povezavi s ponudnikom 

internetnega dostopa, podjetjem 

AMIS. 

Najboljša praksa pri povezavah lokalnih 

računalniških omrežji s svetom je imeti 

dve povezavi (produkcijsko in redundančno), 

vsako pri različnem ponudniku 

dostopov, tako da v primeru izpada ene 

avtomatsko potekajo prenosi prek rezervne 

povezave. Če obstajajo tehnične možnosti 

oziroma primerna infrastruktura, 

je pomembno tudi, da vsak od ponudnikov 

uporablja ločeno infrastrukturo komunikacijskih 

vodov. 

Sedaj uporabljamo za primaren dostop 

do interneta najeti vod prek optike in 

kot redundanco Siol-ADSL dostop. Tako 

imamo dva ločena ponudnika podatkovne 

povezave in povezavi, ki potekata po 

popolnoma ločeni komunikacijski infrastrukturi. 

Z novo povezavo je bilo potrebno spremeniti 

tudi konfiguracijo požarnega zidu, ki 

je osnova za varnost omrežja TET pred 

vdori iz zunanjega sveta. 

Druga pomembna pridobitev je zaključena 

prenova pasivnega dela računalniškega 

omrežja v drugem in tretjem nadstropju 

glavne zgradbe TET, za kar je za 

dobro in profesionalno izveden projekt 

zaslužen zunanji izvajalec Joško Rozina 

s.p. S tem so postavljeni dobri temelji za 

nadaljnjo izgradnjo še boljšega informacijskega 

sistema. 


V mesecu marcu je bil predstavljen tudi 

dostop na daljavo prek interneta do vašega 

službenega poštnega nabiralnika. 

OWA (Outlook Web Access) grafični 

vmesnik je popolnoma identičen tistemu 

v Outlooku, ki ga uporabljate v službi 

in je zato prijazen za uporabo. Omogoča 

vam dostop do elektronske pošte po 

varni, kriptirani SSL povezavi preko 

interneta. To pomeni, da lahko svojo 

službeno elektronsko pošto pregledujete 

in pošiljate od koderkoli na svetu in iz 

kateregakoli računalnika, ki ima dostop 

do interneta. 

Do pošte se v tem primeru dostopa kar 

prek spletnega brskalnika (npr. Internet 

Explorer) na naslovu https://mail1.tet. 

si/exchange, seveda pa je potem potrebno 

vpisati še uporabniško ime in geslo, s 

katerim se prijavljate v Windows domeno 

na službenem računalniku. 

Vzpostavili smo tudi Proxy strežnik za 

nadzor pretoka prometa z internetom, 

ki je v pomoč pri ugotavljanju in analiziranju 

uporabe interneta ter s tem lahko 

pomaga pri odpravi »ozkega grla« pri prenosih 

podatkov v internet in iz njega. 

Načrtujemo tudi posodobitev terminalnega 

strežnika, ki omogoča dostope na 

daljavo v informacijski sistem TET zunanjim 

vzdrževalcem in delo od doma 

delavcem TET. Sedanji strežnik je že preživel 

svoja najboljša leta in je strojno preslab 

pa tudi operacijski sistem (Windows 

NT) je s strani Microsofta opuščen. 

Prenova informacijskega sistema še ni 

popolnoma dokončana, kajti nekatere 

aplikacije zahtevajo dodaten trud za nemoteno 

prestavitev le teh v Windows 

domeno in aktivni imenik, ki je temelj 

za varnost in zanesljivost. Tako je v zaključevanju 

prestavitev vseh aplikacij poslovnega 

dela informatike (razen ZRC, ki 

ostaja na DB/2 bazi) na SQL podatkovno 

bazo. 

Izboljšave, ki sledijo v tem letu, pa bodo 

implementirane tako, da uporabniki ne 

boste moteni pri svojem vsakdanjem 

delu. Vzpostavljanje Windows domene 

in selitev uporabniških računalnikov in 

računov v domeno je bila vsekakor tako 

za nas, vzdrževalce informacijskega sistema, 

kot za uporabnike najbolj časovno 

zahteven in težaven del prenove. 

Uporaba intraneta je v vseh podjetjih že 

skoraj stalnica in v informacijskem sistemu 

TET je že vse tehnično pripravljeno, 

da intranetni portal začnemo polniti z 

vsebinami in uporabljati. Dogovoriti se je 

potrebno še za ustrezno vsebino in uredniško 

politiko. 

In kaj prinese intranet Vse novice, obvestila, 

koledarski dogodki, ankete, predlogi, 

forumi itd., vse na enem portalu, 

dostopno vsem uporabnikom znotraj 

omrežja TET le z nekaj kliki miške, prek 

spletnega brskalnika. Le s sodelovanjem 

vseh zaposlenih pa bo sistem živel in koristil 

celotnemu kolektivu. 

- Potrebno bo temeljito prenoviti in vsebinsko 

oživeti internetne strani TET ter 

prav tako dogovoriti ustrezno in predvsem 

ažurno vsebino in uredniško politiko. 

- Do konca izpeljati prenos uporabniških 

datotek na »Home direktorije« in nastavitev 

Office aplikacij pri uporabnikih, da 

bodo shranjevale avtomatsko na strežnike, 

kjer se podatki dnevno arhivirajo na 

trakove. 

- Dokumenti varnostne politike (pripraviti 

in sprejeti Pravilnik o e-komuniciranju). 

- Vpeljava CAU (centralna administracija 

uporabnikov – ureditev dostopov do 

aplikacij in podatkov). 

- Dokumentiranje celotnega sistema 

strežnikov, LAN in WAN. 

- Kronos, aplikacijo za spremljanje delovnega 

časa prestaviti na SQL 

strežnik in bazo (tudi boljša povezava z 

aplikacijo Menza). 

- Izpeljati Aris izobraževanje za skrbnike 

procesov. 

- E-dokumentno poslovanje (naslednji 

korak je vložišče). 

- Celostna podoba dokumentacije TET 

(predloge, obrazci…). 

- Microsoft licence ob obletnici pogodbe 

uskladiti glede na obstoječe stanje. 

Opisal sem nekaj opravljenih in nekaj še 

odprtih nalog v informatiki TET v letošnjem 

letu. Vsekakor nas čaka še veliko 

nalog, ki jih bomo po najboljših močeh 

poizkusili izpeljati v naslednjih mesecih. 

Posebna in zelo pomembna zgodba je 

tudi tehnični del informacijskega sistema. 

O tem pa več ob naslednjih priložnostih. 


V mesecu oktobru 2005 je bil sprejet Pravilnik 

o varovanju delavcev pred tveganji zaradi 

izpostavljenosti vibracijam pri delu (Ur.l. 

št. 94/05) (v nadaljevanju: Pravilnik). 

Na delovnem mestu je delavec izpostavljen 

različnim neugodnim vplivom delovnega 

okolja. Za večino teh dejavnikov, 

ki so določeni kot neugodne delovne 

razmere (prah, hrup, mikroklima,…) je 

določena zakonska periodika, v kateri je 

treba opraviti meritve. Rezultati nam pokažejo, 

če se gibljemo v pogojih, ki so še 

sprejemljivi za 8–urno izpostavljenost ali 

pa to presegamo in je potrebno uporabiti 

tehnične, organizacijske ali druge ukrepe 

in v končni fazi tudi osebno varovalno 

opremo. 

Problematika vibracij ter varovanje delavcev 

pred tveganji, ki izhajajo iz izpostavljenosti 

vibracijam, pa je bila prvič 

obravnavana v evropski direktivi v juniju 

2002. V njej so določeni minimalni standardi 

za zagotovitev višje ravni varovanja 

zdravja in varnosti delavcev. Ta direktiva 

je bila obenem tudi podlaga za sprejem 

Pravilnika. Tako imamo sedaj zakonsko 

podlago in določena merila ter kriterije 

za merjenje vibracij na delovnih mestih. 

V TET bomo meritve vibracij priključili 

ostalim meritvam, ki jih opravljamo na 

delovnih mestih, kar pomeni, da bodo 

opravljene že v letošnjem letu. 

V Pravilniku so vibracije razdeljene na 

dve področji: 

- vibracije dlan-roka: mejna vrednost 

dnevne izpostavljenosti je 5 m/s 2 , opozorilna 

vrednost pa 2,5 m/s 2 

VIBRACIJE NA DELOVNEM 

MESTU 

Mojca Turnšek 

- vibracije celotnega telesa: mejna vrednost 

dnevne izpostavljenosti je 1,15 m/s 2 , 

opozorilna vrednost pa 0,5 m/s 2 

Kaj sploh so vibracije V fizikalnem 

smislu gre za pojav, zelo podoben zvoku. 

Razlika je v prenosnem sredstvu, ki je pri 

zvoku zrak, pri vibracijah pa trdna snov. 

Človek zaznava nižje frekvence vibracij, 

predvsem na intervalu med 1 in 80 Hz. 

Področje vibracij, ki posredno ali neposredno 

vplivajo na človekovo zdravje in 

počutje, je še dokaj neraziskano. Glede 

njihovega vpliva jih lahko razdelimo na 

tiste, ki jim je delavec neposredno izpostavljen 

zaradi vodenja in nadzora določenih 

strojev in naprav in tiste, ki se iz 

močnejših strojev ali naprav širijo v sosednje 

stavbe in prostore. 

Vibracije lahko povzročijo številna obolenja: 

obolenja hrbtenice, abdominalne 

bolečine, prebavne motnje, motnje v pogostosti 

uriniranja, prostatitis, hemoroide, 

motenost ravnotežja, nespečnost. Občutljivost 

človeškega organizma je sicer 

odvisna od številnih dejavnikov, vendar 

smo ljudje na spremembo v velikostih 

vibracijskih količin na splošno precej občutljivi. 

To se kaže predvsem v povečanju 

občutka za neudobje. 

V hujši obliki se lahko izpostavljenost vibracijam 

pokaže kot vibracijska bolezen. 

Lokalno vibracijsko bolezen povzročajo 

vibracije, ki se prenašajo na telo preko 

rok. Najbolj pogosto se pojavljajo ravno 

na mestih prenosa, to je na rokah in dlaneh. 

Izpostavljenost splošnim vibracijam pa 

zdravniki opisujejo z dvema sindromoma: 

- cerebovaskularni sindrom se kaže z napadi 

glavobola, ki jih lahko spremlja slabost, 

vrtoglavica, obnemoglost in izguba 

ravnotežja, 

- spinalni sindrom pa predstavlja najtežjo 

obliko vibracijske bolezni, to so organske 

okvare hrbtenjače. 

Seveda pa je potrebno mehanske vibracije, 

ki so jim delavci izpostavljeni, obvladati 

pri viru ali jih zmanjšati na najnižjo 

možno stopnjo. Če so predpisane 

opozorilne vrednosti na delovnih mestih 

presežene, je potrebno takoj izdelati in 

izvajati program tehničnih in organizacijskih 

ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti 

mehanskim vibracijam in s tem 

povezanih tveganj na najnižjo možno 

raven. Čeprav imajo ukrepi na samih 

virih prednost pred drugimi, je v nekaterih 

primerih možno tudi zmanjševanje 

njihovega vpliva oziroma prenosa do izpostavljenih 

delavcev oziroma prostorov. 

Tako skušamo najprej s tehničnimi ukrepi 

eliminirati nastanek oziroma prenos 

vibracij oziroma vsaj zmanjšati njihov 

vpliv na sprejemljivo raven. Če tehnični 

ukrepi ne dajejo zadovoljivih rezultatov, 

je treba upoštevati tudi druge ukrepe, zlasti 

medicinske, administrativne in organizacijske. 

Vibracijska bolezen je le še eden od 

številnih negativnih stranskih učinkov 

človekovega tehnološkega napredka. 

Res pa je tudi, da se dandanes vse več 

ljudi zaveda, da je zdravje posameznika 

vrednota, ki je ne moremo primerjati s 

trenutno produktivnostjo delavca ali 

ceno ergonomske izboljšave škodljivega 

delovnega mesta. Tako poznamo danes 

že vrsto tehnoloških, pravnoupravnih in 

organizacijskih ukrepov, ki varujejo izpostavljenega 

delavca. Naloga vseh, tako 

medicinca, delodajalca, kot tudi delavca 

samega, pa je, da ne ostanejo le pri poznavanju 

različnih možnosti varovanja, 

temveč jih tudi prenesejo v prakso. 

pospešek (m/s 2 ) 

manj kot 0,315 

stopnja udobja 

ni moteno udobje 

0,5 do 0,63 rahlo neudobje 

0,5 do 1 srednja stopnja neudobja 

0,8 do 1,6 neudobno 

1,25 do 2,5 zelo neudobno 

več kot 2 

ekstremno neudobno 

Kriteriji motenja udobja zaradi vibracij (vir: delo in 

varnost 1/2006) 


V Državnem zboru RS je bil 4. aprila 2006 po 

razmeroma dolgotrajnem usklajevanju sprejet 

nov zakon o gospodarskih družbah. 

Ključni vsebinski poudarki prenove zakona 

so bili dani: evropski družbi, evru, 

prenovam organiziranosti v s.p. in d.o.o. 

in uvedbi enotirnega sistema upravljana v 

delniških družbah. 

Evropska družba je kapitalska družba, ki 

je bila v slovenski pravni red vnesena z 

uredbo Evropske skupnosti, ki je začela 

veljati 8. oktobra 2004. Njena bistvena 

prednost je, da bo lahko poslovala na 

notranjem trgu brez obveze ustanavljanja 

družb hčera ali podružnic v posameznih 

državah članicah z različno korporacijsko-pravno 

ureditvijo. Učinki takšnega 

olajšanega in cenejšega čezmejnega poslovanja 

sovpadajo z željo po oblikovanju 

EU kot najbolj konkurenčnega gospodarstva 

na svetu. 

V nadaljnji stopnji integracije v Evropsko 

monetarno unijo bo Slovenija morala 

svojo denarno valuto tolar nadomestiti s 

skupno valuto evro. Tem spremembam se 

bodo morale prilagoditi kapitalske družbe 

s prilagoditvijo svojega osnovnega 

kapitala ter nominalnih vrednosti delnic 

oziroma osnovnih vložkov. Za d.o.o. je ta 

prehod še posebej poenostavljen in prilagojen, 

d.d. pa je omogočena uporaba 

kosovnih delnic. Čas prehoda na evro je 

omejen na obdobje dveh let, po tem času 

pa bo nastopila blokada vpisa registrskih 

podatkov. 

Novi zakon vsebuje dopolnitve tudi v ureditvi 

podjetnika, ki jih je poslovna praksa 

izpostavila za še posebej problematične, 

ter rešitvi za nadaljevanje podjetja podjetnika 

v primeru njegove smrti. Uvedene 

so zelo želene določbe o možnosti 

statusnega preoblikovanja podjetnika v 

NOV ZAKON O GOSPODARSKIH 

DRUŽBAH 

Mateja Jordan 

kapitalsko družbo, rešena je problematika 

pragov za podjetnike normirance in 

drugo. 

Težavni primeri so bili povezani z nenadno 

smrtjo podjetnika – fizične osebe 

kot nosilca dejavnosti, ki je pravzaprav 

ex lege pogojevala prenehanje statusno 

pravne oblike podjetnika, ki ostane brez 

oblike in pogosto brez zakonitega zastopnika. 

Zakon tako ponuja rešitev podjetnikovemu 

dediču z nadaljevanjem zapustnikovega 

podjetja tako, da se zagotavlja 

kontinuiteta podjetja, pa čeprav z drugim 

nosilcem podjetja. Obenem zakon uvaja 

možnost imenovanja zastopnika za primer 

smrti že za časa življenja podjetnika. 

Zastopnik za primer smrti lahko opravlja 

samo posle, ki sodijo v redno poslovanje 

in sicer le, dokler dediči ne odločijo drugače, 

najdlje pa do pravnomočnosti sklepa 

o dedovanju. 

Poleg tega zakon sistemsko rešuje tudi 

problematiko t.i. podjetnikov malih zavezancev, 

katerim je bila s spremembo 

Zakona o dohodnini v začetku tega leta 

sicer dana možnost pridobitve statusa 

malega zavezanca, obdavčenega na podlagi 

normiranih stroškov, vendar pa je 

pravna zanka to možnost nato onemogočala. 

Zakon tako določa ključna merila, 

ki jih za male zavezance določa Zakon 

o dohodnini. Malim zavezancem ne bo 

treba voditi poslovnih knjig po Zakonu o 

gospodarskih družbah, temveč le ustrezne 

evidence, ki jih zanje določa davčna 

zakonodaja. 

Pri d.o.o. je celotna prenova usmerjena v 

poenostavitev ustanavljanja. Zakon ustanoviteljem 

omogoča, da družbeno pogodbo 

sklenejo tudi na obrazcu v fizični 

ali elektronski obliki, ki ga bo pripravilo 

Ministrstvo za gospodarstvo, in ustrezno 

overijo svoje podpise. S tem bo še posebej 

manjšim družbam omogočena enostavnejša 

in stroškovno bistveno olajšana 

ustanovitev družbe. Zelo pomembno je 

tudi, da je ustanoviteljem omogočena 

ustanovitev d.o.o. tudi samo s stvarnimi 

vložki ali stvarnim prevzemom, z uvedbo 

evra pa se znižuje zahtevani najmanjši 

osnovni kapital na 7.500 evrov. 

Ob že uveljavljenem dvotirnem sistemu 

upravljanja z upravo in nadzornim svetom 

zakon uvaja nekoliko bolj fleksibilen 

enotirni sistem upravljanja z upravnim 

odborom. S tem bo predvsem majhnim 

d.d. omogočena izbira bolj fleksibilnega 

in racionalnega sistema upravljanja. 

Zakon celovito in sistemsko dosledno 

prenavlja poglavje o organih delniške 

družbe, v katerem uvaja za vse oblike 

delniških družb možnost alternativne 

izbire med enotirnim in dvotirnim sistemom 

upravljanja, ki se določi v statutu. 

Najprej so predstavljene skupne določbe 

za vse organe vodenja in nadzora. Sledijo 

posebne določbe, ki se nanašajo na upravo, 

nadzorni svet in še neznani upravni 

odbor. Novost pomeni temeljitejša ureditev 

oblikovanja in nalog komisij nadzornega 

sveta ali upravnega odbora, ki imajo 

v slednjem še posebno vlogo v okviru soodločanja 

delavcev. 

Delavci bodo v vsako oblikovano komisijo 

upravnega odbora lahko imenovali enega 

predstavnika. Ob tem bodo lahko v upravni 

odbor imenovali enega ali več predstavnikov 

delavcev in sicer po naslednjem 

ključu: med vsakimi dopolnjenimi 

tremi člani upravnega odbora bodo imenovali 

enega. Predstavniki delavcev bodo 

v upravni odbor imenovani v skladu z 

določbami zakona, ki ureja sodelovanje 

delavcev pri upravljanju, o imenovanju 

predstavnikov delavcev v nadzorni svet. 

Poleg opisanih ključnih vsebinskih novosti 

pa je v nov zakon vključena še vrsta 

manjših sistemskih in tehničnih dopolnitev, 

ki jih je kot problematično izpostavilo 

tudi poslovno okolje. 

Prenovljeni in posodobljeni zakon je za 

vse poslovne subjekte nujna in predvsem 

dobrodošla novost ter je hkrati pomemben 

korak pri oblikovanju podjetjem prijaznega 

okolja. 


POSLOVNI PARTNER 

Vesna Dalmacija, Henrik Bajda 

Odkopno čelo 

Predstavitev podjetja 

Podjetje RTH, Rudnik Trbovlje - Hrastnik, 

d.o.o. Trbovlje, je nastalo na osnovi 

reorganizacije podjetja Rudniki rjavega 

premoga Slovenije p.o. (RRPS) v letu 

1995. Ustanovitelj podjetja in njegov edini 

lastnik je Republika Slovenija, ki jo zastopa 

Vlada Republike Slovenije. 

Dne 6.7.2000 je bil v Uradnem listu objavljen 

Zakon o postopnem zapiranju 

Rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem 

prestrukturiranju regije. Zakon je predvideval 

pridobivanje energetskega premoga 

do leta 2007 in postopno zapiranje rudnika 

do leta 2012. Zakon o spremembah in 

dopolnitvah zakona o postopnem zapiranju 

RTH in razvojnem prestrukturiranju, 

ki je bil objavljen 30.6.2004, podaljšuje 

pridobivanje energetskega premoga do 

leta 2009 in zapiralna dela do leta 2015. 

Organi podjetja so ustanovitelj, nadzorni 

svet in poslovodstvo. V podjetju deluje 

svet delavcev. Nadzorni svet družbe šteje 

šest članov. Člani nadzornega sveta 

so: Damjan Detela, Sanja Logar-Bočko, 

Slavko Kmetič, Janez Vovk, Jože Velikonja 

in Henrik Bajda. Dne 2.2.2006 je bil 

za direktorja imenovan Bojan Klenovšek, 

za njegovo namestnico pa mag. Polona 

Lajevec. 

Podatki o zaposlenih 

Ob koncu poslovnega leta 2005 je bilo zaposlenih 

852 delavcev, povprečno je bilo 

v letu 2005 zaposlenih 888 delavcev. 

Organiziranost podjetja 

Podjetje neposredno vodi in zastopa 

poslovodstvo podjetja, ki ga sestavljata 

direktor in namestnik direktorja. Imenovana 

sta za dobo štirih let ter sta lahko 

ponovno imenovana brez omejitve. 

Poslovne funkcije se izvajajo in opravljajo 

z nivoja družbe kot celote. Delijo se 

na področje tehničnega sektorja, gospodarsko 

finančnega sektorja in splošno 

kadrovskega sektorja. 

Sektorje vodijo direktorji sektorjev, ki 

so za pravilno strokovno in procesno izvrševanje 

zaupanih nalog odgovorni poslovodstvu. 

Neposredno poslovodstvu družbe so odgovorni 

tudi služba za varstvo pri delu, 

služba za investicije in zapiranje, svetovalci 

in notranji revizor, ki so organizirani 

kot štabne službe. 

Tehnični sektor vodi tehnični direktor 

rudnika, ki je odgovoren za področje 

proizvodnje premoga, zapiranja rudniških 

objektov, projektiranja in razvoja, 

urejanja površine in prodaje storitev. 

V področje tehničnega sektorja spadajo 

še reševalna postaja, jamomernica, 

geološka služba in zračenje. Posamezna 

področja znotraj tehničnega sektorja so 

organizirana v delovne enote. 

Gospodarsko finančni sektor vodi direktor 

gospodarsko finančnega sektorja, ki 

je odgovoren za področje komerciale, financ, 

računovodstva, plana in analiz ter 

uvajanja in obvladovanja informacijskega 

sistema. 

Splošno kadrovski sektor vodi direktor 

splošno kadrovskega sektorja, ki je odgovoren 

za splošno področje in obveščanje, 

kadrovsko, pravno in premoženjsko področje 

ter področje prestrukturiranja. 

Skupina RTH d.o.o. Trbovlje združuje 

poleg matične družbe (Rudnik Trbovlje- 

Hrastnik) še sedem odvisnih podjetij, v 

katerih ima večinski vpliv (90% ali več). 

Skupina RTH 

V skupino RTH so vključene naslednje 

odvisne družbe: 

- SPEKTER d.o.o. Trbovlje, podjetje za 

upravljanje in poslovanje z nepremičninami, 

projektiranje in tehnično svetovanje, 

- M &P d.o.o. Trbovlje, podjetje za gostinsko-turistično 

dejavnost in trgovino, 

- FORTUNA-PIL d.o.o. Trbovlje, invalidsko 

podjetje za storitve, varovanje, proizvodnjo 

in trgovino, 

- DOMEX d.o.o. Hrastnik, podjetje za 

stanovanjsko, gostinsko dejavnost in trgovino, 

- TOPLARNA HRASTNIK d.o.o. Hrastnik, 

podjetje za proizvodnjo, distribucijo 

in prodajo toplotne energije, 

- RUDAR d.o.o. Senovo, podjetje za poslovanje 

z nepremičninami, gradnje, storitve 

in trgovino in 

- GRATEX d.o.o. Laško, podjetje za pridobivanje, 

predelavo dolomitskega agregata 

in kurivoprodajo. 

Cilji podjetja za poslovanje v poslovnem 

letu 2006 so : 

- oddaja premoga v TET v višini 6.600 

TJ iz samo ene jame (Ojstro) in iz dveh 

odkopnih polj Terezija na k. 56 in Javor 

polje na k. 46, 

- kvalitetno in strokovno izvajanje zapiralnih 

del v jamah, ki so začrtane s srednjeročnim 

planom in sledijo glede na objekte 

od vzhoda proti zahodu oziroma od 

meje z Laškim proti separaciji Trbovlje, 

prostorska in ekološka sanacija nad odkopnimi 

polji, ki so že odkopani, ter izvajanje 

kadrovsko – socialnega programa 


z zniževanjem staleža zaposlenih, 

- racionalna poraba materiala, storitev 

ter energije in tako doseganje planiranih 

poslovnih rezultatov, 

- pridobivanje poslov pri prodaji storitev. 

Trenutno se izvajajo zapiralna dela na 

Žirovskem vrhu, sanacija jaškov v Idriji, 

projektiranje peskokopov in razna vrtalna 

dela. 

Sodelovanje s TET: 

- sodelovanje pri pripravi dinamike obratovanja, 

ki je pomembno za nemoteno 

proizvodnjo premoga, ker se je v jamah 

težje prilagoditi prekinitvam obratovanja 

zaradi geomehanskih pogojev in je kontinuiteta 

obratovanja eden najvažnejših 

dejavnikov za varno delo in optimalno 

lastno ceno premoga, 

- dobava pepela za zapiranje jam s hidravličnim 

zasipom, 

- priprava programa podaljšanja proizvodnje 

električne energije iz Zasavja. 

Termoelektrarna Trbovlje je edini odjemalec 

premoga za potrebe proizvodnje 

električne energije in zato najpomembnejši 

poslovni partner Rudnika Trbovlje- 

Hrastnik. 

KARTICA UGODNOSTI 

Jani Žlak 

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije 

smo se odločili, da vam, članom naših 

sindikatov, poleg že znanih stalnih aktivnosti 

na področju urejanja delovnih 

razmerij, brezplačne pravne pomoči, 

sklepanja kolektivnih pogodb in drugih 

klasičnih sindikalnih opravil, ponudimo 

tudi KARTICO UGODNOSTI. Namen 

kartice je vsaj delno olajšati vaše vsakdanje 

življenje z zagotavljanjem določenih 

popustov pri posameznih nakupih ali 

storitvah pri podjetjih, ki so pristopila k 

projektu. 

Ker projekt zajema podjetja tako na državni 

kot lokalni ravni, vam priporočamo, 

da obiščete našo spletno stran www. 

zsss.si ali pa redno spremljate objave v 

našem glasilu Delavska enotnost, kjer vas 

bomo redno obveščali o vseh ugodnostih 

in njihovih spremembah in o podjetjih, 

ki bodo k projektu pristopila. 

Vsekakor pa je KARTICA UGODNO- 

STI stalni projekt, ki se odvija tako na 

državni kot tudi lokalni ravni, zato bodo 

NADOMESTNE VOLITVE 

Romana Peskar 

spremembe odvisne tudi od vključenosti 

posameznih območnih organizacij ZSSS 

v projekt. 

KARTICO UGODNOSTI bo prejel vsak 

član našega sindikata v mesecu juniju. 

Podrobneje so določila glede KARTICE 

UGODNOSTI opredeljena v Pravilniku 

kartice ugodnosti ZSSS. 

Ob prejemu KARTICE UGODNOSTI 

vam v imenu sindikata Termoelektrarne 

Trbovlje želim, da bi vam bila koristen 

pripomoček, da bi si tudi z njo kdaj pa 

kdaj olajšali življenje. Vsak tolar, ki ga 

bomo tako privarčevali, bomo lahko 

uporabili za kaj drugega in prav temu naj 

služi kartica. 

V četrtek, 25.05.2006 so potekale nadomestne 

volitve članov IO sindikata TET. 

Volitve je bilo potrebno izvesti zaradi 

odhoda dveh dosedanjih sindikalnih zaupnikov 

volilne skupine vzdrževanja naprav: 

Ivana Kravogla in Milana Ocvirka 

(odpoved iz poslovnega razloga). 

Volilna komisija v sestavi Ivan Kahne, 

Roman Izgoršek in Stane Korimšek je 

skrbela, da so volitve potekale kontinuirano 

in nemoteno. Volitev se je udeležilo 

74 % volilcev. Za sindikalnega zaupnika 

volilne skupine vzdrževanja naprav sta 

bila izvoljena Samo Moškon (13 glasov) 

in Borut Kamnikar (24 glasov.) 


Državni zbor je na svoji seji dne 4. aprila 

2006 sprejel Zakon o kolektivnih pogodbah 

(ZKolP), ki je začel veljati 6. maja 2006. 

Zakon ureja stranke, vsebino, postopek 

sklenitve kolektivne pogodbe, njeno obliko, 

veljavnost in prenehanje, mirno reševanje 

kolektivnih delovnih sporov ter evidenco in 

objavo kolektivnih pogodb. 

Stranki kolektivne pogodbe 

Kolektivne pogodbe sklepajo sindikati 

oziroma združenja sindikatov kot stranka 

na strani delavcev in delodajalec oziroma 

združenja delodajalcev kot stranka 

na strani delodajalcev. 

Vsebina kolektivne pogodbe 

Kolektivna pogodba je sestavljena iz 

dveh delov in sicer iz obligacijskega in 

normativnega dela. 

V obligacijskem delu kolektivna pogodba 

ureja pravice in obveznosti pogodbenih 

strank, ki so jo sklenile, lahko pa tudi 

način mirnega reševanja kolektivnih sporov. 

V normativnem delu pa lahko kolektivna 

pogodba vsebuje določbe, s katerimi se 

urejajo pravice in obveznosti delavcev 

NOVOSTI PRI KOLEKTIVNEM 

DOGOVARJANJU 

Nina Ličar 

in delodajalcev pri sklepanju pogodb o 

zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja 

in v zvezi s prenehanjem pogodbe 

o zaposlitvi, plačilo za delo ter drugi 

osebni prejemki in povračila v zvezi z delom, 

varnost in zdravje pri delu ali druge 

pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij 

med delodajalci in delavci, ter zagotavljanje 

pogojev za delovanje sindikata 

pri delodajalcu. 

Kolektivna pogodba lahko vsebuje le 

določbe, ki so za delavce ugodnejše od 

določb, vsebovanih v zakonih, razen v 

primeru, ko Zakon o delovnih razmerjih 

določa drugače. 

Sklenitev in oblika kolektivne pogodbe 

Postopek za sklenitev kolektivne pogodbe 

se začne na pisni predlog ene od 

strank, ki mora vsebovati tudi vsebino 

predlagane kolektivne pogodbe. Druga 

stranka mora pisni odgovor poslati najpozneje 

v 30 dneh od dneva, ko je prejela 

predlog. Kolektivna pogodba se obvezno 

sklene v pisni obliki. 

Kadar nastopa kot stranka več sindikatov 

ali njihovih združenj oziroma več delodajalcev 

ali njihovih združenj, določi 

stranka za pogajanja pogajalsko skupino, 

podpisnik pogodbe pa je vsak od njih. 

Razgovor z direktorjem 

Osebe, ki v imenu podpisnikov podpišejo 

kolektivno pogodbo, morajo imeti za 

podpis pisno pooblastilo v skladu s statutom 

ali drugim ustreznim aktom podpisnika. 

Sindikati in delodajalci oziroma njihova 

združenja pa lahko s soglasjem strank pristopijo 

k že sklenjeni kolektivni pogodbi 

in s tem postanejo njeni podpisniki. 

Veljavnost kolektivne pogodbe 

Kolektivna pogodba se lahko sklene za 

določen ali nedoločen čas, velja pa za 

stranki kolektivne pogodbe oziroma za 

njune člane. Kadar posameznega delodajalca 

zavezuje več kolektivnih pogodb 

iste vrste na isti ravni, se uporabljajo 

določbe, ki so za delavca ugodnejše. Veljavnost 

kolektivne pogodbe pa je vezana 

tudi na objavo in sicer začne veljati petnajsti 

dan po objavi, stranki pa se lahko 

dogovorita tudi za krajši rok (v kolektivni 

pogodbi). 

Prenehanje kolektivne pogodbe 

Kolektivna pogodba lahko preneha na tri 

načine: (1) s potekom časa, za katerega je 

sklenjena; (2) s sporazumom obeh strank 

o prenehanju veljavnosti; (3) z odpovedjo. 


Primere in pogoje za odpoved kolektivne 

pogodbe ter odpovedni rok določita 

stranki s kolektivno pogodbo, pri čemer 

kolektivne pogodbe, sklenjene za določen 

čas, ni mogoče predčasno odpovedati. V 

primeru, da kolektivna pogodba ne vsebuje 

odpovednega roka, se lahko odpove 

z odpovednim rokom šestih mesecev. 

Po prenehanju veljavnosti kolektivne 

pogodbe se do sklenitve nove, vendar 

najdlje eno leto, če stranki ne določita 

drugače, še naprej uporabljajo določbe 

normativnega dela. 

Reševanje kolektivnih delovnih sporov 

Kolektivni delovni spori se rešujejo na 

miren način s pogajanji, posredovanjem 

in arbitražo ter v skladu z Zakonom o 

delovnih in socialnih sodiščih pred pristojnim 

delovnim sodiščem. Zakonodaja 

ločuje med interesnim kolektivnim delovnim 

sporom in kolektivnim delovnim 

sporom o pravicah. 

Interesni spor, ki je posledica različnih 

interesov strank, nastane, kadar se stranki 

ne sporazumeta o posameznih vprašanjih 

glede sklenitve, dopolnitve ali spremembe 

kolektivne pogodbe. 

Kolektivni delovni spor o pravicah pa 

nastane, kadar se stranki ne strinjata z 

načinom izvajanja določb veljavne kolektivne 

pogodbe ali ena od strank ugotavlja 

njeno kršitev. 

Evidenca in objava kolektivne pogodbe 

Kolektivne pogodbe, sklenjene za območje 

države, se vpisujejo v evidenco kolektivnih 

pogodb, ki jo vodi ministrstvo, 

pristojno za delo. 

Stranki morata sklenjeno kolektivno pogodbo 

objaviti na način, ki ga dogovorita 

v kolektivni pogodbi. Kolektivno pogodbo, 

sklenjeno za območje države, pa je 

potrebno skupaj s potrdilom o vpisu v 

evidenco objaviti v Uradnem listu Republike 

Slovenije. 

Delodajalec mora omogočiti delavcem, 

da se seznanijo z vsemi kolektivnimi pogodbami, 

ki ga obvezujejo. V ta namen 

morajo biti kolektivne pogodbe vedno na 

razpolago na dostopnem mestu, na katerem 

se lahko delavci brez nadzora seznanijo 

z njihovo vsebino. 

REKREACIJA – NJEGOV NAČIN 

ŽIVLJENJA 

Franc Žgalin 

Človek, ki ga pozna le bežno, bi težko 

ocenil njegova leta. Mogoče pozna srednja, 

kaj več gotovo ne. Pa ni čisto tako. 

Počasi končuje svojo aktivno dobo, saj 

je v termoelektrarni zaposlen že od leta 

1968. Le še dopust izkoristi in postal bo 

resen kandidat za upokojenca. 

Sam ga v podjetju redko srečam – mogoče 

na seji sindikata. Mnogo več ga je videti 

na proizvodnem objektu, predvsem 

tam, kjer se pojavljajo okvare. Najlažje 

pa ga je srečati popoldne. Ali vozi kolo, 

se sprehaja s psom v naravi, teče ali pa te 

pozdravi v planinski opravi… In takoj ti 

postane jasno, odkod mu čvrsta postava, 

iskriva hoja in mladosten izgled. Vse to 

je posledica rekreacije, ki je Kravoglov 

način življenja. In ko se z njim zapleteš 

v pogovor spoznaš, da še kako drži pregovor 

»Zdrav duh v zdravem telesu«. 

Jani, koristiš svoj zadnji plačani dopust v 

življenju. Kakšni so ob tem občutki, kako 

gledaš na preživeto obdobje Kako si zamišljaš 

nov – drugačen ritem v življenju 

Lep čas svojega življenja sem preživel v 

termoelektrarni. Če se ozrem nazaj vidim, 

da sem prišel skoraj golobrad fant 

in danes odhajam kot zrel človek. V tem 

času sem veliko doživel. Vseskozi sem 

delal v vzdrževanju, skoraj 30 let na armaturah. 

Lahko povem, da sem bil vseskozi 

razmeroma zadovoljen, da pa so 

Trdno v sedlu 


ili, tako kot so povsod, vzponi in padci. 

S sodelavci smo bili homogena skupina, 

v kateri sem se dobro počutil. Nismo bili 

le sodelavci, bili smo tudi in predvsem 

prijatelji. Sedaj, ko skoraj odhajam, se 

bistveno zame ne bo spremenilo. Družil 

se bom z istimi ljudmi, v prostem času 

počel enake stvari kot sedaj, le da bo več 

časa ostalo zame in za moje najbližje. 

Vsi, ki te poznamo, vemo, da je aktivno 

preživljanje prostega časa tvoj stil življenja. 

Od kod in od kdaj ta tvoja ljubezen do 

športnih aktivnosti 

Predvidevam, da je to dedno. Že moj oče 

je bil aktiven nogometaš. Bil je član takratnega 

Nogometnega kluba Retje. Mati 

sicer ni bila športnica, bila pa je dobra 

pevka, saj je bila dolgoletna članica Pevskega 

zbora Slavček. Njenih genov imam 

očitno manj, saj peti ne znam. Tudi moj 

pokojni brat je očitno dedoval več po 

očetu, saj je bil dober aktivni nogometaš 

NK Rudar in kasneje NK Hrastnik. 

Že kot pionir in kasneje kot mladinec 

sem redno treniral in igral za NK Rudar. 

Kasneje pa se je moja resna športna pot 

končala, saj sem si poškodoval koleno. V 

istem obdobju sem se ukvarjal tudi z atletiko, 

igral sem rokomet in košarko. Že 

takrat sem ves prosti čas posvetil športu. 

Enostavno si nisem znal predstavljati življenja 

brez športa. 

Imam občutek, da, če bi moral na hitro 

našteti vse športe, ki jih gojiš, bi zagotovo 

katerega pozabil. Se morda motim 

Mogoče. Res je, težko bi rekel, da mi 

kateri ni všeč ali pa da se z njim ne bi 

ukvarjal. Vendar to enostavno ne gre. Prvič 

zato, ker ni dovolj časa, drugič zato, 

ker vsak zahteva določeno opremo ali 

rekvizite, kar ni vedno dosegljivo. Tretjič 

pa tudi telo nekatere prenaša lažje 

kot druge. Kateri pa me v določeni dobi 

bolj okupira, pa je odvisno od pogojev. 

Poleti predvsem kolesarim, planinarim, 

plavam, surfam… V bolj mrzlih dneh igram 

mali nogomet, tečem, igram košarko, 

tenis, pozimi pa smučam in tečem na 

smučeh. Resnično se v tem trenutku ne 

spomnim še česa. 

Ste v družini vsi tako zasvojeni z rekreacijo, 

ali si v tem pogledu izjema 

Oba otroka sta se sicer v otroštvu ukvarjala 

z športom, a nista bila dovolj vztrajna. 

Hči je bila izredno talentirana za 

košarko, vendar je na mojo žalost kmalu 

omagala. Meni se je zdelo škoda, vendar 

odločitev je bila njena. Sina sem sicer 

zastrupil z nogometom, toda tudi on ni 

dolgo vztrajal. Sedaj, ko sta že odrasla, 

pa sta tudi onadva rekreativca. Nikoli pa 

mi ni uspelo animirati žene, vendar sem 

vedno spoštoval njeno voljo. Mislim, da 

je ravno to čudovito, da nihče ni posiljeval 

nikogar z lastnimi hotenji in tako je 

še danes. 

Nabava športnih rekvizitov in opreme je 

prav gotovo velik finančni zalogaj. Kako 

ga rešiš 

Za nekatere aktivnosti ni potrebna posebna 

oprema, npr. kopalke za plavanje, 

copati za tek in tako dalje. Res pa je za 

nekatere oprema razmeroma draga, vendar 

za rekreativno dejavnost ni potrebna 

ravno vrhunska. Pa saj ne nabaviš vsega 

naenkrat. V teh letih sem si jo počasi kupoval, 

tako da jo imam kar nekaj. Če je 

človek s srcem pri stvari, se lahko marsičemu 

odpove, da dobi tisto, kar si resnično 

želi. Sicer pa privarčujem tudi s tem, 

da ne pijem, ne kadim, skratka zmerno in 

skromno živim. 

Med prijatelji 

Kateri šport pa ti je najbolj pri srcu oziroma 

najljubši 

Kot rečeno – rad imam vse športe. Na 

televiziji skoraj ni prenosa, da me ne bi 

zanimal. Sam se ukvarjam z vsem mogočim, 

toda zame je nogomet šport številka 

ena. Preprosto zaljubljen sem vanj. Sedaj 

sam največ igram mali nogomet. V tej 

disciplini tekmujem tudi na sindikalnih 

prvenstvih, na športnih igrah, sem tudi 

član drugih ekip, kot so plavalna ekipa, 

ekipa tekačev na smučeh, alpskih smučarjev… 

In kaj bi počel, če bi opustil dejavnosti, ki 

te izpolnjujejo – ki ti toliko pomenijo 

Hm… Imam psa rotvajlerja. Ime mu je 

Aro. Veliko ur preživiva skupaj. Ogromno 

se sprehajava. Res je moj velik prijatelj 

in skupaj sva preživela že marsikaj. 

Skupaj sva videla veliko lepega. Rad sem 

tudi z družino. Vsi moji mi ogromno pomenijo. 

Toda, če bi opustil rekreacijo, bi 

bila zame nova dejavnost zopet rekreacija. 

Brez nje si ne znam predstavljati življenja. 

Rekreacija je moj smisel in moj stil 

življenja. 


PRIPRAVE NA JUNIJSKE 

LETNE IGRE 

Aleš Gerčar 

Kegljačice TET 2005 

Leto je spet naokrog in pred vrati so nove 

letne igre termoproizvodnje. Letošnji 

organizator je Termoelektrarna - toplarna 

Ljubljana. Prvi dogovori med športnimi 

zastopniki treh udeležencev iger 

so se začeli že letos marca na sestanku 

koordinacije termoproizvodnje, kjer se je 

določil tudi datum iger, to je sobota, 3. 

junij. 

Organizator TE-TOL je določil panoge, 

ki so več ali manj ostale iste. Za popestritev 

tovrstnega srečanja so kot dodatno 

disciplino uvedli tekmovanje v kajaku. 

Tudi letos se bo tekmovanja poleg domačinov 

TE-TOL in TET udeležila ekipa 

NE Krško. 

V TET smo se na skupnem sestanku 

s športnimi predstavniki posameznih 

disciplin odločili, da se bomo udeležili 

tekmovanja v vseh panogah, ki so na voljo. 

Vsak vodja športne panoge je sestavil 

ekipo, katera bi se lahko kar najbolje 

podala v boj za tako željen rezultat. Cilj 

letošnje športne odprave je izboljšati lanski 

dosežek. Ob ugodnem razpletu in z 

nekaj športne sreče se prav lahko zgodi, 

da TET zasede tako želeno prvo mesto, 

kar bi bil pravi obliž po igrah v zadnjem 

obdobju, ko smo kar po tekočem traku 

osvajali nehvaležno drugo mesto. 

Letošnja športna ekipa TET bo štela okvirno 

80 tekmovalcev. Tudi tokrat bomo 

povabili športne svetovalce, ki nam v veliki 

meri pomagajo pri taktičnih zamislih 

v ključnih trenutkih tekmovanja. Seveda 

nismo pozabili na fotografa, ki nam srečanje 

slikovito zabeleži. Fotografije vedno 

radi pogledamo in se spominjamo 

nepozabnih trenutkov napetih športnih 

obračunov – tako bo tudi tokrat. 

Vodje športnih disciplin TET so obveščeni 

o dogodkih pred igrami, prav tako 

se sproti odpravljajo morebitne težave 

po panogah, ki se pojavljajo. Na splošno 

same priprave po športnih disciplinah 

potekajo brez zapletov. V kolikor pa se 

le pojavi kakšna dilema, ki je povezana 

s samimi pripravami na igre, se komisija 

za šport in rekreacijo TET s posvetom 

vodje panoge trudi odpraviti problem na 

najbolj korekten način. Redno zbiramo 

podatke o zadnjih dogodkih in pripravah 

naših tekmovalcev, ki se že zelo vneto 

pripravljajo na prvo soboto v juniju. Po 

podatkih odbojkarjev, ki intenzivno vadijo, 

se bodo edini od ekip na odbojkarskem 

turnirju pojavili v mešani zasedbi. 

Enako velja tudi za dvojec v veslanju, od 

katerega se po tihem pričakuje kar največji 

izkupiček, saj ekipa TE-TOL velja 

za prvega favorita, a nikoli se ne ve. Šahisti, 

ki veljajo za nesporne favorite, so 

v formi vse leto, tako je njihov cilj jasen. 

Pridno vadijo, njihove priprave so praktično 

že zaključene in čakajo samo še 

na začetek iger. Podobno živahno je tudi 

med tekmovalci v pikadu. Tekmovanje v 

pikadu se bo vršilo v obeh konkurencah, 

tako moški kot ženski. Dober rezultat ob 

nekaj sreče ne bi smel izostati. V obeh 

konkurencah se bodo v boj podali tudi 

tekmovalci v namiznem tenisu in tenisu. 

Ribiči so odlično pripravljeni in letos s 

svežimi močmi le še čakajo ugoden ulov. 

Potrebno je omeniti tudi košarkarje. Letos 

so precej okrepljeni, njihov naskok 

na prestol jim lahko prepreči le kakšen 

nepredvidljiv dogodek. Strelci so po podatkih 

vodje panoge v dobri formi, ki 

pa jo bodo do iger dvignili na najvišji 

nivo. Sicer pa strelci TET vedno veljajo 

za prve favorite, tako je tudi tokrat. Ekipa 

malega nogometa je na polovici spomladanskega 

ligaškega tekmovanja. Po 

vrhunskem jesenskem delu je bil pomladanski 

izkupiček polovičen. Začelo se je 

z dvema gladkima zmagama, potem pa 

se je začela rahla kriza v igri. Atmosfera 

v ekipi se je po treh zaporednih porazih 

in zmagi v zadnji tekmi spet dvignila na 

pravi nivo. Forma se spet stopnjuje. Igra 

še ni prava, a vse več uigranih kombinacij 

uspeva. Želimo si čim manj poškodb, ki 

lahko precej spremenijo ustaljen sistem 

igranja. Nogometni turnir je vedno nepredvidljiv 

in tako bo tudi tokrat. Ekipa 

NEK je favorit, a domačini TE-TOL lahko 

pripravijo presenečenje. Prav lahko 

pa se ponovi rezultat izpred dveh let, ko 

so nogometaši TET zmagali na domačih 

tleh. Nogometaši TET imamo v glavi 

le eno – zmaga na turnirju edina šteje. 

Enako velja tudi za kegljače in kegljačice. 

Oboji ciljajo na vrh in lahko z malo sreče 

pri podiranju kegljev veliko pripomorejo 

h končnem uspehu celotne ekipe TET. 

V maju so odgovorni za igre v TE-TOL 

organizirali tudi žrebanje ekip. Na podlagi 

žreba se bo pripravil tudi sistem tekmovanja 

po posameznih panogah. Po podatkih 

prijavljenih ekip je vprašljiv nastop 

tenisačic NEK-a in TE-TOL-a. Lahko se 

zgodi, da bo turnir v tenisu okrnjen. Sistem 

tekmovanja določa organizator iger, 

ta pa bo posredovan udeležencem. O tem 

bodo tudi pravočasno obveščeni vodje 

posameznih panog, ki bodo lahko skupaj 

s tekmovalci nepresenečeni skovali načrt 

in nabrušeni stopili na tekmovališča. 

Glede na to, da se je število udeležencev 

tovrstnih iger zmanjšalo s pet na tri, se je 

sistem tekmovanja precej poenostavil. 

Vsem udeležencem iger komisija za šport 

TET želi veliko športne sreče in prijetno 

medsebojno druženje na zaključni prireditvi. 


Obstaja samo en način, da se dobro počutimo: 

naučiti se moramo biti zadovoljni s tem, 

kar nam je dano in ne vedno zahtevati tisto, 

kar nam trenutno manjka. 

Odzvali smo se prijaznemu vabilu na 

drugi planinski izlet, tokrat v naše Zasavsko 

hribovje. 

»Za Savo je Zasavje. Pravzaprav ob Savi, 

na obeh straneh, nekako od tam, kjer se 

reka za Litijo stisne med zelena pobočja, 

do Radeč.« Tako nam Zasavje predstavi 

Roman Rozina v knjigi Zasavje – nekje 

sredi Slovenije. Seveda se ta zelena pobočja 

dvigajo in širijo daleč od levega 

in desnega brega Save v notranjost, dvigajo 

se »nekje sredi Slovenije«. Ti kraji, 

zaznamovani predvsem z rudarstvom in 

elektroindustrijo, so turiste kar nekako 

odvračali – »saj je tam tako ali tako vse 

umazano«. Vendar se časi spreminjajo. 

Zgradili smo visok dimnik, čistilno napravo…kraji 

postajajo lepši in spet bolj 

zeleni. Lepo je pri nas. 

Dolga zima in sneg nam letos res nista 

prizanašala. Kam naj se človek odpravi, 

da ne bo obtičal v visokem snegu, da ga 

ne bo ogrožal zahrbten plaz, da za začetek 

hoja ne bo preveč naporna. Za začetek 

je bila Čemšeniška planina, ki je ena 

od naših, zasavskih gora, kar primerna 

in jo je bilo potrebno osvojiti. 

ČEMŠENIŠKA PLANINA 

Milena Treven 

Pripeljali smo se do naše izhodiščne točke 

na Prvinah. Seveda tudi tokrat nismo 

bili vsi! Le kaj je nekaterim prekrižalo 

načrte …Nič zato, pa drugič!… Oprtali 

smo si nahrbtnike in se po kolovozu začeli 

vzpenjati proti vrhu. Pot je lepo speljana, 

mestoma kar strma in prepredena 

s koreninami. Naša kolona se je vedno 

bolj daljšala…spotoma smo opazovali 

osamele telohe – bele, rdeče, zelene…, 

proti vrhu preproge »kronic«, zapela nam 

je tudi kukavica. Odprl se nam je lep pogled 

na zasavsko hribovje: na vzhodu 

Javor, Sveto planino, Mrzlico, na jugovzhodu 

Kum, proti jugu in jugozahodu pa 

Snežnik in Zasavsko sveto goro. Na severno 

stran se spušča svet globoko proti 

dolini. Kako mogočna je narava, strma 

skalnata pregrada vzdrži ogromno – dež, 

sneg, vročino sonca, močne vetrove. Kadarkoli 

obiščemo vrhove, nas pričakajo v 

drugačni preobleki, nekoliko drugačni… 

enkrat se svetijo v zlatih jesenskih barvah, 

drugič nam zastirajo pogled meglice, 

tokrat pa na nas je pozdravilo prvo 

pomladansko cvetje. 

Po kratkem počitku na vrhu smo pot nadaljevali 

po grebenu in se začeli spuščati 

proti sedlu Guna. Spolzke korenine, prekrite 

z listjem, so nas spravljale na tla takoj 

ko ti je pazljivost popustila. Na sedlu 

se nam je pogled ustavil najprej na strmem 

hribu Krvavica, ki s svojo tipično 

krivuljasto obliko pozdravlja človeka že 

od daleč. Ko se mu približuješ, se oblika 

iz zaobljene spreminja v vse bolj piramidno 

in na drugi strani te preseneti 

strma rdeča prepadna stena. Po njej naj 

bi ta 909 metrov visoka gora dobila svoje 

ime. Tu naj bi po različici zgodbe o Veroniki 

Deseniški ta doživela svojo smrt, 

ko naj bi jo vrgli čez strme skale, ki jih je 

obarvala njena kri. Že smo nekateri začeli 

razmišljati, ali ne bi »skočili« še na 

ta hrib. Sledili smo smerokazu, tokrat 

še vsi, ki nas je vodil proti Krvavici, na 

razpotju pa se je nekaj planincev odločilo 

nadaljevati pot proti Vrhem, drugi 

pa smo osvojili še Krvavico. Pot nanjo 

ni prav položna, vendar razgled, ki sega 

daleč naokoli, hitro razblini vse napore. 

Krvavica je znana po flori in favni, saj 

domačini pravijo, da takšno premorejo le 

veliko višje gore. Tu je v teže prehodnih 

strminah našel svoj mir celo gams, v stenah 

pa sokol selec. Morali smo pohiteti 

in ujeti skupino pred nami. Na Vrheh 

smo se jim pridružili in skupaj smo nadaljevali 

pot proti Jesenovemu, kjer nas 

je čakalo okrepčilo. 

Prijetno utrujeni in polni nove energije 

smo se v poznih popoldanskih urah vrnili 

domov. 

Vmesna postaja 


SPREHOD PO ITALIJI 

Peter Jamnik 

Udeleženci izleta 

Sindikat Termoelektrarne Trbovlje je 

19.05. in 20.05.2006 organiziral sindikalni 

izlet v Italijo. Program nam je pripravila 

in izvedla potovalna agencija Potepuh 

iz Žalca. Kljub minimalni denarni 

soudeležbi se je izleta udeležilo skromno 

število delavcev. 

Na pot smo se odpravili v zgodnjih jutranjih 

urah čez mejni prehod Fernetiči in 

nadaljevali s krajšimi postanki mimo Benetk, 

Verone, Milana do jezera MAGGI- 

ORE, do mesteca ARONA, kjer je bil rojen 

kardinal sv. Karel BOROMEJSKI, ki 

izhaja iz družine Borromeo in je bil eden 

od voditeljev katoliške reformacije 16. 

stoletja v Evropi. Vožnjo smo nadaljevali 

po panoramski cesti ob jezeru Maggiore 

do STRESE – priljubljenega izletniškega 

in turističnega mesteca in tudi izhodišča 

za BOROMEJSKE OTOKE. Z ladjo smo 

se odpeljali na poldnevni izlet po jezeru 

Maggiore in si ogledali poznane otoke. 

Najprej otok ISOLA BELLA z baročnim 

gradom grofov Borromeo in skrbno 

negovanim parkom, ki velja za vrhunec 

italijanske parkovne ureditve. Sledila je 

vožnja na otok Madre s številnimi vilami, 

bujnimi vrtovi in parki. Po vrnitvi na 

kopno smo se namestili v hotelu ob jezeru 

Maggiore in povečerjali. Drugi dan smo 

po zajtrku krenili na pot ob jezeru do 

Arone in naprej do prestolnice Lombardije 

– MILANA. Ogledali smo si mestne 

znamenitosti. Stolnico - DUOMO, slovito 

katedralo, ki so jo gradili nekaj stoletij 

in skriva številne umetnine lombardskih 

mojstrov. Sprehodili smo se skozi Vittorio 

Emanuele II, ki s svojimi lokali privablja 

tako domačine kot tudi številne turiste, 

nadaljevali do svetovno znane milanske 

opere SCALE. Bili smo na gradu SFOR- 

ZESCO, ki sodi med največje italijanske 

gradove in ga krasijo Michelangelove in 

da Vincijeve umetnine. V popoldanskih 

urah smo se vračali proti domu mimo 

Gardskega jezera in Verone v Slovenijo. 

V avtobusu je vladalo pravo sindikalno 

vzdušje. Slakovi »čebelici in čebelarju« ni 

bilo konca. Pesem je popestrila vzdušje 

BADMINTON – NAŠA 

REKREACIJA 


in pripomogla skrajšati dolgo in naporno 

pot proti domu. V Sloveniji, tik ob meji, 

smo si privoščili obilno večerjo in se poveselili 

ob prijetni glasbi. 

Na koncu moram pohvaliti organizatorje 

tega izleta – tako sindikat TET, predsednika 

sindikata g. Žlaka, kot tudi potovalno 

agencijo Potepuh, ki so nam približali 

prečudovite lepote in umetnine Italije. 

Škoda, da se večje število delavcev ne 

udeležuje tovrstnih potovanj. 

Iskren in pošten odnos mojih kolegov do 

mene na tej poti mi predstavlja lepo nagrado 

in priznanje ob zaključku delovne 

kariere v TET. 

Utrinek z otoka 

Vsak četrtek poteka v večernih urah v telovadnici 

gimnazije Trbovlje za nas zanimiva 

in koristna zvrst vodene rekreacije 

– badminton. Pod strokovnim vodstvom 

prijaznih profesorjev telesne vzgoje gimnazije 

je ta vodena rekreacija namenjena 

vsem, ki bi radi naredili nekaj dobrega 

za svoje telo in zdravje. Vaje so fizično 

manj naporne in temeljijo predvsem na 

povečanju oziroma ohranjanju gibljivosti 

ter izboljšanju srčno-žilnega in pljučnega 

sistema. 

Razložena in prikazana so nam bila pravila 

igranja, priprava igrišča, skratka vse, 

kar je potrebno za igranje badmintona. 

Nekateri sodelavci (Boris, Mirko….) že 

skoraj profesionalno obvladajo to igro, 

ostalim pa nam igranje badmintona pomeni 

prijetno rekreacijo, druženje in 

zbijanje odvečnih kilogramov. Čeprav se 

na oko zdi, da je igranje badmintona enostavno, 

pa je ta zvrst rekreacije v skladu 

s tekmovalnimi pravili kar zahtevna in 

naporna. Kar nekaj časa smo porabili, 


da smo se delno navadili na pravilno postavitev 

na igrišču, pravilno štetje in menjavo 

servisa, predvsem pa se še kar naprej 

trudimo pri učenju pravilne tehnike 

udarca peresne žogice čez mrežo. 

Moram priznati, da nas nekatere rekreativce 

to »igranje« krepko izmuči, vendar 

vztrajamo do konca, saj vemo, da pride 

po koncu rekreacije na vrsto regeneracija 

v bifeju Oskar. 

Kdor ima veselje do igranja badmintona, 

je dobrodošel v naši družbi vsak četrtek. 

Naj vam ne bo nerodno. Pridite, ne bo 

vam žal, smeha je vedno dovolj. 

In še nekaj o zgodovini in pravilih igranja badmintona 

Zgodovina badmintona se začne 2000 

let pred našim štetjem, ko so badmintonu 

podobno igro igrali na Kitajskem. 

Današnjo moderno podobo je ta igra dobila 

v 19. stoletju v Angliji. Tam je potekalo 

tudi prvo tekmovanje in sicer na 

posestvu Badminton House, po katerem 

je badminton tudi dobil ime. 

Badminton je igra za posameznike ali 

dvojice. Igra se v zaprtih prostorih, kjer 

ni zračnih tokov, ki bi motili let žogice. 

Igra se prek 152 cm visoke mreže, ki deli 

označeno igrišče na dve polovici. Igralci 

z loparji udarjajo peresno žogico prek 

mreže. Cilj igre je, da žogica pade na tla 

v nasprotnikovem polju. 

Točko lahko osvoji samo igralec, ki servira. 

Pri napaki pride najprej do menjave 

servisa. Igre dvojic in posamezno se igrajo 

na dva dobljena niza do 21 točk. 

Polje, iz katerega igralec servira, je vedno 

odvisno od njegovega rezultata: če je število 

njegovih točk sodo, servira iz desnega 

servisnega polja, če je liho, iz levega. 

Žogico servira v servisno polje, ki leži 

diagonalno na nasprotni strani. 

Žogico je treba vedno udariti pod višino 

pasu, glava loparja mora biti v celoti pod 

najnižjim delom roke, s katero igralec 

drži lopar, igralec mora stati v servisnem 

polju in imeti med servisom obe stopali 

v stiku s tlemi. Gibi, ki zavajajo nasprotnika, 

pri servisu niso dovoljeni. 

Žogica seveda ne sme pasti izven nasprotnikovega 

servisnega polja. 

Cilj igre je, da žogica pade v nasprotnikovo 

igralno polje. Splošne napake so: 

žogica pade iz igrišča, ne preleti mreže, 

zadene igralca, igralec dvakrat udari po 

žogici, preden jo pošlje čez mrežo, igralec 

se dotakne mreže , igralec ovira ali 

moti nasprotnika… 

- Ali veste, da je zabeležena hitrost žogice 

pri tekmovalnem badmintonu 289 

km/h 

- Ali veste, da so loparji iz karbon grafita, 

borona in keramike težki od 85 do 120 

gramov 

Maja 1886 so delavci v Chicagu postavili zahteve 

za večje pravice delavcev – med njimi 

tudi zahtevo po osemurnem delavniku. Da 

bi zatrli demonstracije, je policija med delavci 

povzročila pravi pokol. V spopadu je 

bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo 

obsojenih na smrt. 1. maj oziroma delavski 

praznik pomeni simbol mednarodne solidarnosti 

vseh delavcev in je spomin na te neljube 

dogodke . 

Prvomajski mlaj 

PRAZNIK DELAVCEV 

Vesna Jamšek 

Na prvem kongresu II. internacionale 

v Parizu l. 1889 je bilo sklenjeno, da se 

vsako leto v spomin na čikaške delavce 

1. maja organizirajo množične demonstracije 

in stavke. Praznovanja so sprva 

širile socialno-demokratske stranke, 

sčasoma pa jih je prevzel ves industrijski 

proletariat. Praznovanje 1. maja se je že z 

letom 1890 začelo tudi na ozemlju današnje 

Slovenije; sprva v rudniških krajih, 

kmalu zatem pa v industrijskih območjih 

v Trstu, Ljubljani in Mariboru. Uvod v 

praznovanje so bile prošnje delavcev, naj 

jim delodajalci dovolijo dela prost dan 

ali vsaj polovico dneva, od leta 1895 je 

takim prošnjam večina ugodila, mnogo 

delavcev pa je zaradi udeležbe na praznovanju 

izgubilo službo. 

1. maj se je začel z budnico delavske godbe, 

ki so jih imela vsa industrijska središča 

ali večji obrati, sledili pa so jim slavnostni 

sprevodi lepo oblečenih delavcev, 

ki so se s sorodniki in prijatelji odpravili 

na bližnji hrib ali v gozd. V gumbnicah so 

nosili rdeče nageljne in prvomajske značke. 

Postavljali so mlaje, simbole svobode, 

na bližnjih hribih pa so kurili kresove. 

Vse to praznovanje pa se je zaključilo z 

veselico – s pijačo, jedačo in plesom. 

Prvomajska praznovanja so bila izrazito 

politično obarvana, kjer delavcem ni šlo 

samo za priznanje njihovega praznika, 

ampak za osemurni delavnik in njihove 

politične pravice. Zvrstili so se različni 

govorniki, ki so poudarjali aktualne politične 

dogodke in politične boje. 

Praznik delavcev je pri nas postal eden 

najpomembnejših praznikov po drugi 

svetovni vojni, kot državni praznik pa je 

bil uzakonjen leta 1948. Žal se tega praznika 

ne praznuje več s takim zanosom 

kot so ga praznovali v preteklosti, še vedno 

pa se je ohranil običaj kurjenja kresov 

na predvečer praznika, na praznika 

dan pa se ljudje udeležujejo množičnih 

srečanj na tradicionalnih prvomajskih 

delavskih shajališčih. 


V mesecu aprilu je potekal občni zbor Gasilske 

zveze Trbovlje, kjer so potegnili črto pod 

delo in uspehe zveze v lanskem letu in postavili 

izhodišča in cilje za letošnje leto. 

»Za nami je spet delovno in naporno 

leto«, je svoje poročilo pričel predsednik 

GZ Trbovlje ter v njem nanizal delo organov 

zveze v lanskem letu. Med drugim 

je še posebej poudaril, da se je zveza aktivno 

vključevala v delo na nivoju regije 

ter skrbela za povezavo med PGD, PIGD 

in GZ Trbovlje ter GZ Slovenije. Tako 

bomo s skupnim reševanjem problemov 

in izvajanjem skupnih nalog lahko uspešnejši 

kot smo bili do sedaj. 

Poleg urejanja tipizacije opreme smo naredili 

tudi velik napredek na področju 

informatike, ki jo uvajamo v gasilstvu. 

Prijave na tečaj specialnosti, usposabljanje 

gasilcev, predlogi za preimenovanja v 

čine, predlogi za odlikovanja, vnos podatkov 

o osnovnih sredstvih, kar je pogoj 

za sofinanciranje opreme in je obvezno le 

na računalniškem programu VULKAN. 

Usposabljanje gasilskih kadrov je, poleg 

izvajanja rednih operativnih nalog, eno 

izmed najpomembnejših področij na 

vseh nivojih gasilske organizacije. Zato 

OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE 

TRBOVLJE 

Pavel Nemet 

Župan med gasilci 

smo si tudi v lanskem letu prizadevali za 

obsežno izobraževanje kadrov, predvsem 

je bilo to usposabljanje za določene specialnosti, 

katerih še primanjkuje v naši 

zvezi. Tako je bil poudarek na specialnosti 

za tehnično reševanje, dihalne naprave, 

nevarne snovi, gašenju notranjih 

požarov, tečajih za delo z motorno žago 

ter nadaljevalnih in obnovitvenih tečajih. 

S svojimi člani smo sodelovali na različnih 

posvetih o delu komisij, ki delujejo v 

naši zvezi. 

Delo z mladimi je bilo uspešno tako na 

tekmovalnem kot na družabnem področju. 

Tudi članicam smo dali enakopraven 

položaj, ki obsega dolžnosti in obveznosti 

v vseh oblikah dela. Dobro poteka 

tudi sodelovanje s starejšimi gasilci – gasilskimi 

veterani. Vključeni so na vseh 

področjih, v različnih delih, še zlasti pa 

na organizacijskem področju. 

Tekmovalne desetine so na tekmovanjih 

imele odlične uspehe in pokazale visoko 

stopnjo pripravljenosti. Na izbirnih 

tekmovanjih so se uvrstile na državno 

gasilsko tekmovanje, ki bo letos v Žalcu 

za člane ter v Staršah pri Mariboru za 

članice, veterane in mladino. 

Sodelovanje Gasilske zveze z Gasilskim 

zavodom je dobro. Gasilski zavod izvaja 

stalno dežurstvo za občino Trbovlje, skrbi 

za reševanje ob prometnih nesrečah, 

razlitju nevarnih snovi in izvaja požarno 

pomoč na vseh intervencijah. Na pomoč 

priskoči tudi izven občinskih meja, kadar 

je to potrebno. Tako smo na Gasilski 

zvezi skupaj z Gasilskim zavodom obravnavali 

problematiko, ki jo pokrivajo 

gasilci ter pripravljali smernice za nadaljnje 

delo. Sodelovanje prostovoljnih in 

poklicnih gasilcev bo pomembna naloga 

tudi v bodoče, kajti vsi skupaj se dobro 

zavedamo, da ustrezno in optimalno 

operativno pripravljenost gasilskih enot 

lahko zagotovi le dobro strokovno sodelovanje 

obeh struktur gasilstva. 


Tudi z občino Trbovlje je bilo sodelovanje 

v lanskem letu dobro. S predstavniki 

občine in županom smo imeli več posvetov 

in dogovorov. Povečini so bila ta 

srečanja plodna. Pokazalo se je, da nam 

občina stoji ob strani. S sredstvi, ki nam 

jih je namenila občina, je bilo delovanje 

gasilske zveze nemoteno in prostovoljna 

gasilska društva smo lahko opremljali s 

prepotrebnim gasilskim orodjem in opremo. 

Lani smo v naši gasilski zvezi obeležili 

dva pomembna dogodka. Prvi je bil blagoslov 

podobe sv. Florjana na pročelju 

osrednjega gasilskega doma, samega gasilskega 

doma, orodja in opreme v njem 

ter gasilskih vozil, ki jih posedujejo gasilska 

društva v naši gasilski zvezi. Blagoslovitev 

so opravili vsi trije duhovniki, ki 

delujejo v naši občini. Ob tej priložnosti 

smo izvedli tudi gasilsko parado. Drugi 

tak dogodek pa je bilo praznovanje 50- 

letnice gasilske zveze. Oba jubileja sta 

bila skrbno organizirana. Udeležba na 

obeh prireditvah je bila velika. Na osrednji 

prireditvi ob počastitvi 50-letnice smo 

razvili tudi prvi prapor gasilske zveze 

Trbovlje. Pokrovitelj prapora je bila občina 

Trbovlje, razvil ga je župan Bogdan 

Barovič. Izdana je bila tudi kronika gasilske 

zveze Trbovlje, kjer so zajeti glavni 

dogodki, ki so spremljali petdesetletno 

prehojeno pot. Slavnostni govornik je bil 

predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest 

Eöry, ki je naši zvezi podelil gasilsko 

priznanje I. stopnje. Priznanje in plakete 

so prejeli tudi vsi tisti, ki so zaznamovali 

teh petdeset let. 

Regijski svet, ki ima nalogo povezovanja 

in koordiniranja vseh treh zasavskih gasilskih 

zvez in Gasilske zveze Slovenije, 

je tudi pričel z delom. Ocenjujemo, da 

bomo s skupnim reševanjem problemov 

in izvajanjem skupnih nalog lahko uspešnejši 

kot smo bili do sedaj. To pomeni, da 

gasilstvo ne pozna meja. 

Sicer pa je Gasilska zveza Trbovlje izdelala 

za letošnje leto program prireditev, 

ki so ga delegati, podobno kot poročila o 

delu zveze in načrtu dela za letošnje leto, 

sprejeli brez pripomb. 

ZDRAVA PREHRANA 

Marija Ocepek 

Prehranjevalna piramida 

Zdrava prehrana, počitek, sprostitev, 

svež zrak in redna telovadba povečujejo 

veselje do življenja, varujejo zdravje in 

omilijo stres. Prehranjevalne navade se 

oblikujejo v prvih letih življenja in z zdravim 

prehranjevanjem smo zgled drugim 

v družini in svoji okolici. 

Naše telo ni koš za smeti, zato mu prisluhnimo. 

Upočasnimo življenjski ritem 

tudi pri hrani, zato premišljeno izbirajmo 

živila in si za svoje obroke vzemimo 

čas. Pri hrani moramo uživati, tako 

bomo hitreje siti in pojedli bomo manj. 

Vsak grižljaj je treba temeljito prežvečiti, 

s tem bomo pospešili prebavo, spodbudili 

izločanje želodčnih sokov, žolča ter delovanje 

trebušne slinavke. Potrebe po hrani 

so različne, odvisne od starosti, spola 

in aktivnosti. Jedli naj bi pestro, zdravo 

hrano. Na našem jedilniku ne bi smelo 

manjkati svežega sadja, zelenjave, polnozrnatih 

izdelkov (kruh, žitni izdelki…) ter 

izdelkov živalskega izvora, kot so jajca, 

mleko, sir, meso, maščobe. Vsi prispevajo 

delež k zdravemu prehranjevanju. Biti jih 

mora le prava mera. Načrtovati bi morali 

pet obrokov dnevno. Jedli naj bi vlakni- 

ne, ki so zelo potrebne za prebavo (sadje, 

zelenjava, žita in stročnice). Vlaknine 

znižujejo raven holesterola v krvi in varujejo 

organizem pred boleznimi srca in 

ožilja. Nekatera teh živil vsebujejo tudi 

veliko antioksidantov. Delujejo pa tudi 

pozitivno na trigliceride v krvi. Zajtrkujemo 

lahko obilno, vmes si privoščimo za 

malico sadje, mlečne izdelke. Za kosilo 

naj bi bil normalen obrok, popoldanska 

malica naj bi zopet vsebovala sadje, zelenjavo, 

solato. Večerja bi morala biti 

skromna in ne v poznih večernih urah. 

Dobro bi bilo našemu telesu prisluhniti 

že prej, ko smo zdravi, kajti naše napake 

pri prehranjevanju se pokažejo v srednjih 

letih, zelo redko že v otroštvu. 


Znanje o moči in zdravilnih učinkih dragih in 

poldragih kamnov ter kristalov je opisano 

že v indijskih Vedah, pri starih Egipčanih, v 

Evropi pa se je v 8. stoletju s tem ukvarjala 

sveta Hildegarda. V današnjem času se 

zdravljenje s kristali spet uveljavlja. 

KRISTALI 

Mojca Turnšek 

CITRIN 

Je okrasni kamen rumene barve. Zelo 

uporaben je za šolarje, dijake in študente, 

saj pomaga pri doseganju boljšega uspeha 

pri učenju. 

Daje dodatno energijo in čustveno ravnotežje, 

krepi imunski sistem, srce in ožilje, 

zdravilno vpliva na ledvica in jetra, pospešuje 

prebavo in presnovo. 

Spodbuja naklonjenost, pomaga kontrolirati 

vzkipljiva čustva, krepi vedrost ter 

razblinja negativne misli. 

Vsak kristal ima zaradi svoje specifične 

razporeditve atomov v kristalno mrežo 

svojo specifično nihajno frekvenco. To 

lahko ugodno vpliva na naše energijsko 

telo in na ustvarjanje bioenergije. Kamni 

in kristali lahko uspešno pomagajo pri 

različnih boleznih in to celo ljudem, ki 

v njihovo moč ne verjamejo, pa tudi živalim 

in rastlinam. Kristali seveda zdravnikov 

ne morejo zamenjati, pri zdravljenju 

pa nedvomno pomagajo. 

Seveda je najbolje, da sploh ne zbolimo 

in da se držimo predlogov in nasvetov za 

krepitev imunskega sistema, priporočil 

za zdrav spanec in upoštevamo nasvete 

za zdravo, uravnoteženo prehrano, vse v 

skladu z geslom: bolje preprečevati kot 

zdraviti. 

V prejšnjih številkah glasila smo že spoznali 

nekatere kristale, v današnjem prispevku 

pa sledijo še trije, ki so dokaj pogosti 

in predvsem uporabni – kot nakit 

ali pa kot »zdravilo«. 

DIAMANT 

Je najtrši drag kamen, včasih brezbarven, 

lahko pa je tudi rumenozelen, rumenorjav, 

moder, rožnat ali zelen. Zaradi izredne 

trdote velja predvsem za zaščitni 

kamen. 

Že od nekdaj verjamejo, da ima moč, ki 

ščiti pred negativnimi energijami. 

Uporabljamo ga lahko pri vseh težavah 

in boleznih - je pa zelo močen kamen. 

V kombinaciji z drugimi kamni akumulira 

njihovo moč in jo tako poveča. 

Uporabljamo ga predvsem takrat, kadar 

želimo povečati svojo moč ali zbrati veliko 

energije in jo pravilno usmeriti. 

DIOPSIN 

Nastopa v pestrih barvnih različicah, 

zlasti lep pa je črn, z zvezdastim učinkom 

– črna zvezda. 

Deluje hladilno, zato ga uporabljamo pri 

vnetjih kože. Pomaga pa tudi pri revmi, 

če ga polagamo na prizadeto mesto. 

Obeski, nošeni na predelu srca, stabilizirajo 

čustva, pomirjajo in sproščajo. 

Zaradi črne barve in zvezdastega učinka 

velja za amulet zaščite pred tujimi vplivi. 


NATEČAJ ZA AMATERSKO 

NAJ FOTKO 

NA TEMO POLETJE 2006 

Upoštevali bomo fotke v digitalni obliki, poslane 

do 30.08.2006 na elektronski naslov 

glasila: glasilo@tet.si 

V okence zadeva, vpišite: NAJ FOTKA. 

Poslane fotke lahko po želji opremite s komentarjem, 

obvezno pa dodajte svoje ime in 

priimek. 

Vsak posameznik lahko pošlje več fotk. 

V naslednji številki glasila bo objavljenih 5 

naj fotk. 

NAGRADA za NAJ FOTKO, ki bo po mnenju 

komisije osvojila 1. mesto, je podaljšan 

vikend paket v ČATEŽU (3 nočitve). 


KADROVSKE NOVICE 

Sabina Dolenc 

DEJANSKA IZOBRAZBA 

V Termoelektrarni Trbovlje d.o.o. je bilo 

na dan 12.05.2006 zaposlenih 251 delavcev. 

V podjetju je zaposlenih 44 žensk in 

207 moških. Povprečna starost zaposlenih 

je 44 let. 

KADROVSKE SPREMEMBE 

MAREC 2006 

Prihod 

ROZINA MATEJA (SE) – pripravništvo 

Razpisane nagrade za nagradno križanko št. 23: 

1. nagrada: Vikend paket v Čatežu 

(2 nočitvi) 

2. nagrada: 7.000 SIT 

3. nagrada: 5.000 SIT 

Nagrajenci prejšnje križanke: 

Prejeli smo 53 pravilnih rešitev nagradne 

križanke št.22: 

Nagrade prejmejo: 

1. nagrada: Vikend paket v Čatežu 

(2 nočitvi): DOLENC Franc 

2. nagrada: 7.000 SIT: 

DOLANC Jože III 

3. nagrada: 5.000 SIT: 

LEBAR Erika 

NAGRADNA KRIŽANKA 23 

Ime in priimek: 

Naslov: 

Pošta in kraj: 

ISKANO GESLO: 

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 

14 15 16 17 18 19 20 21 

K U P O N 2 3 

Pravico do žrebanja imajo samo prejemniki GLASILA. Pri žrebanju se bo upošteval 

samo en izvod rešene križanke na posameznika. Rešitve oddajte v nabiralnik 

GLASILA do vključno ponedeljka, 31.07.2006. 


SESTAVIL: 

DAK 

ŠESTICA 

ENOTA ZA MER- 

JENJE OBSEGA 

BESEDILA V 

TISKARSTVU 

SLADKOVODNI 

KRAPOVEC Z 

BRČICAMI 

FANTIČ 

OBRAT ZA 

IZDELAVO 

OPEKE 

STARO- 

JAPONSKA 

PRESTOLNICA 

9 

SREDSTVO ZA 

NEGO LAS 

16 

»NAŠA« 

CELINA 

PODPORNI 

ELEMENT V 

STAVBARSTVU 

OSNOVNI TON 

TONOVSKE 

LESTVICE 

7 

JUDOVSKI KRALJ IZ JEZUSOVIH 

ČASOV, OBNOVITELJ JERUZA- 

LEMSKEGA TEMPLJA 

PODVODNI 

LOVEC S 

HARPUNO 

IRANSKO 

NOMADSKO 

LJUDSTVO NA 

KAVKAZU 

PREBIVALKE 

RADOVLJICE 

PREDZADNJA 

ČRKA GRŠKEGA 

ALFABETA 

ŽLEBIČ V 

DESKI, OTOR 

4 

KEMIJSKI 

SIMBOL ZA 

NIKELJ 

KMEČKO NA- 

SELJE 

RUSKI PISA- 

TELJ SERGEJ 

SP. DEL PRA- 

ŠIČJE NOGE 

DEL TELESA 

MED GLAVO IN 

TRUPOM 

ŽIVALSKA KOŽA 

STROJENA Z 

DLAKO VRED 

POMEMBNA 

REKA V GRUZIJI 

1 

RUDOLF 

FRANCL 

MEDIKAMENT 

MERSKA ENOTA 

ZA GLASNOST 

RAZTEGLJIV 

TRAK 

RADIJSKI 

SPREJEMNIK 

NEKDANJI 

JAPONSKI 

ORODNI 

TELOVADEC 

(TAKAŠI) 

SLAVNA PEVKA 

ALI IGRALKA, 

ZVEZDNICA 

RISBA: TET 

NAŠ NEKDANJI 

SMUČARSKI AS 

KRIŽAJ 

GLAVNO 

MESTO RUSKE 

REPUBLIKE 

KALMIKIJE 

, 1, 2, 4... 

SVETO MESTO 

OB REKI GAN- 

GES V INDIJI 

15 3 

RUS. SKALD. 

(ANATOLIJ) 

NOSILEC 

OLIGARHIJE 

17 

8 

19 

PREVLEKA NA 

ŽELEZU 

GRŠKI POV. 

PRED TROJO 

VRSTA SKOKA 

PRI DRSANJU 

STAR VZH. 

SLOVAN 

HUDA BOLEZEN 

KONJ 

ŽALOST, 

TRPLJENJE 

VELIKA EVROP. 

REKA 

SL. PEVKA 

(JOŽICA) 

AM. IGRALEC 

QUINN 

SL. ZGODOVI- 

NAR (LOJZE) 

12 DEKLICA IZ 

»ČUDEŽNE« 

DEŽELE 

NEKDANJI POLJSKI POLITIK 

(EDVARD) 

CEVAST ORGAN ZA PRETOK 

KRVI 

6 

DOLGA DOBA, 

ERA 

ŽELATINA 

IZ ALG 

MOKA IZ RAST. 

MANIOKA 

SULTANOV 

RAZGLAS 

14 

AVSTRIJSKI 

DIR. (HERBERT) 

2 

ALUMINIJ 

IZRAELSKI POL. 

(ŠIMON) 

POJAV NA VOD. 

GLADINI 

NESTROKOV- 

NJAK 

RAJMOND 

DEBEVEC 

OBLASTNIK V 

STARI SPARTI 

18 

MESTO OB DO- 

NAVI V SEVERNI 

ANGLEŠKO 

MADŽARSKI 

SVETLO PIVO 

10 

ORGANIZIRANA 

SKUPINA 

ŽIVALI, TROP 

JUDOVSKI 

NAZIV ZA BOGA 

V MOLITVI 

TURŠKI 

FEVDALNI 

GOSPOD 

RAZVRŠČANJE 

PO STOPNJAH, 

RAZREDIH 

MADŽARSKI 

SKLADATELJ 

IN DIRIGENT 

(FERENC) 

RAŽENJ 100 m 2 SLOVENSKI 

ARHITEKT 

MIHEVC 

DEL TENIŠKEGA 

DVOBOJA 

11 

RAZTEZ 

SRČNE MIŠICA, 

NASPROTJE 

SISTOLE 

KRAJ V NOTR. 

DALMACIJI 

SUŠILNIK ZA 

LASE 

TONE KUNTNER 

5 

OSNUTEK, 

OČRT 

21 

AMERIŠKA 

IGRALKA IN 

PEVKA BLYTH 

13 

VZOREC, MO- 

DEL ZA OBLEKO 

ALI OBUTEV 

20

utrinki junij 06c.indd - Termoelektrarna Trbovlje

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?