ŠMARTINSKA 152, BTC-HALA A, LJUBLJANA tel: 01 585 26 30 e-mail: pohodnik@univet.si www.pohodnik-si.com PV_oglas_POHODNIK__10.indd 1 3.10.2008 9:48:13
Izdajatelj in založnik: Planinska zveza Slovenije ISSN 0350-4344 Izhaja petnajstega v mesecu. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 108. letnik Naslov uredništva: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Uredništvo Planinskega vestnika Dvoržakova ulica 9, p.p. 214 SI-1001 Ljubljana T: 01 434 56 87, F: 01 434 56 91 E: pv@pzs.si www.planinskivestnik.com Odgovorni urednik: Vladimir Habjan Uredniški odbor: Marjan Bradeško, Andrej Mašera, Mateja Pate, Irena Mušič, Emil Pevec (tehnični urednik), Andrej Stritar (namestnik odgovornega urednika), Slavica Tovšak Oblikovanje, likovno in tehnično urejanje: Zvone Kosovelj Grafična priprava: Repro studio SCHWARZ, d.o.o. Tisk: SCHWARZ, d.o.o. Naklada: 5190 izvodov Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte po elektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronski naslov. Poslanih prispev kov ne vračamo. Številka transakcijskega računa PZS je 05100- 8010489572, odprt pri Abanki, d.d., Ljubljana. Naročnina 31,30 EUR, 55 EUR za tujino, posamezna številka 3,12 EUR. Članarina PZS za člane A vključuje naročnino. Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova na vedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do <strong>1.</strong> decembra za prihodnje leto. Mne nje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva. Kopiranje revije ali posameznih delov brez pri volitve izdajatelja ni dovoljeno. Uredništvo si pri držuje pravico do objave ali neobjave, kraj šanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena ročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Program informiranja o planinski dejavnosti so financirajo Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za kulturo in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Junaki vsakdanjega življenja Če bi mi kdo pred časom rekel, da bo alpinizem nekoč le še zelo obrobna stvar v mojem življenju, bi mislila, da je do kraja trčen. Sveto sem bila namreč prepričana, da bom plezala do konca svojih dni in bom zelo imenitna plezalka. No, sanje o imenitnosti so se kmalu razblinile, da pa v mojem življenju ne bi bilo plezanja – ne, tega si resnično nisem znala predstavljati. Bila sem prav vrhunsko obsedena – plezanje mi ni predstavljalo le načina preživljanja prostega časa, temveč način življenja. Zato razumem alpinistovo dušo in si domišljam, da vem, kaj je tisto, kar ga neprestano žene, da posega po vedno novih (višjih, zahtevnejših, skrivnostnejših …) ciljih in pri tem tvega, da bo prestopil tisto tako tanko črto, ki ločuje življenje od smrti. V času najaktivnejšega plezanja se nisem kaj dosti ozirala na svoje najbližje, ki so bili zaradi mojega konjička pravzaprav v neprestanem, v podzavest potisnjenem strahu. Na opazke o nevarnosti plezanja sem odgovarjala, da ni stvar nič bolj nevarna kot hoja po ulici, kjer ti lahko na glavo pade opeka. A to, če smo čisto iskreni, pač ni tako. Alpinizem je nevarna dejavnost, neločljivo povezana s tveganjem, ki se ga v vrtincu plezalskega opoja sicer vedno zavedamo, a ga preprosto odmislimo. Tako je za zapriseženega alpinista plezanje najnaravnejša stvar na svetu, dejavnost, ki ga izpolnjuje, osrečuje, osmišlja, polni z energijo, mu daje moč za vsakdanje življenje – in ga včasih navda tudi z »junaškimi« občutki. Danes, ko sem tako nekam čudno daleč od plezanja, polagoma odkrivam, da so pravzaprav resnični junaki tisti, ki so z (zlasti vrhunskim) alpinizmom povezani zgolj posredno, torej svojci alpinistov. Tisti, ki živijo svoje življenje v neprestanem, bolj ali manj prikritem, odmišljenem, bolj ali manj intenzivnem strahu za svoje ljubljene. Tisti, ki nestrpno čakajo novice z odprav in potihoma trepetajo v skrbi. Tisti, ki so kljub temu tako pogumni, da nekomu, ki mu alpinizem pomeni življenje, ne strižejo kril in ne strežejo po svobodi. Nesreča Pavleta Kozjeka je bila huda streznitev, trd pristanek na realnih tleh. Dobro zavedajoč se dejstva, da ni pravil in da se vsakomur lahko zgodi vse, sem si po svoje vseeno predstavljala, da je Pavle eden izmed tistih posvečenih, ki se jim vendar ne more zgoditi nič hudega – vsaj ne v gorah … Ob spoznanju, da v alpinizmu zares ni nedotakljivih, gre zato moje najiskrenejše občudovanje vsem njihovim najbližjim, da imajo pogum pustiti živeti. Če pomislim natanko, zase nisem prepričana, da bi ga imela. Kljub temu da mi je alpinizem blizu – ali pa prav zato … Mateja Pate Slika na naslovnici: Nad Šitom glava nad Vršičem Foto: Dan Briški 1