1. PDF dokument (7535 kB)

Kraljestvo Kočne, kot ga vidimo z Velikega vrha Vladimir Habjan
soseda Velikega Grintavca. Najprej navedena Kočna
(1548 m) je Ptičji vrh, drugo imenujejo pri nas Veliki
vrh (1940 m), vso širno paševino po njenem vrhu pa
Belska planina.
Tudi tretje ime ’Kokrska Kočna’ ni pristno, temveč
le prevod nemškega imena ’Kanker Kočna’, kakor jo je
krstil šele Frischauf.
Ta gora, ki zapira veličastno Makekovo Kočno, se
je prvotno imenovala Póldne! Prav po sredi te visoke
gromade, od boda 2475 navzdol, visi namreč izrazit,
grd, peskovit žleb, tako imenovana Poldnova dolina
(v narečju ’Povnova dolina’), ki je dobila svoje ime od
’poldne’, to je od gore, nad katero stoji sonce opoldan
ravno navpik.«
Tu naj bo dovolj citatov iz Badjurove knjige. Dodam
naj samo, da domačini niso vedeli, da bi se kdaj cela
gora imenovala Poldne, ampak to velja le za tisti del, ki
nosi ime Povnova dolina. Če dodam še nekaj sodobnih
stališč in jih povežem s starejšimi iz Badjurove knjige,
se lahko strinjamo, da je Kočna gora, pa tudi »dolinski
konec« s pašniki in gozdovi vred – to pa je svet, ki je
omogočil ljudem naselitev pa tudi obstanek do današnjih
dni, in to ne komursibodi, pač pa stanovitnemu
rodu Makekov, ki se je skozi stoletja vkoreninil v tem
navidez malorodovitnem svetu.
Jezero
Druge uganke – imena Jezero, Jezersko – se lotimo
brez dragocene Badjurove pomoči.
Recimo, da povsem slučajno, nekje v drugem koncu
naše ljube domovine slišite pogovor dveh Slovencev,
in kljub temu, da že nespodobno vlečete na ušesa, ne
morete in ne morete ugotoviti ne po govorici in ne po
dialektu, od kod sta doma. Za rešitev take uganke je
treba že nekaj več vedeti o njunem domačem kraju.
Prvi vtis je, da sta Gorenjca. Potem pa eden vpraša:
48