September - Planinski Vestnik

PLANINSKI
VESTNIK
Večji del skupine nemških izletnikov so člani bistriškega
planinskega društva, društva za krajevno zgodovino,
muzejskega študijskega krožka in turistični
delavci popeljali na nekatere zanimive kraje v
snežnjških gozdovih in jim predstavili številne znamenitosti.
Še posebej jih je pritegnila pripoved Franca Poklarja
o raziskavah prazgodovinskega Gradišča nad
Ilirsko Bistrico. Obisk Snežnika in okolice so zaključili
na slikovitem Mašunu.
Prihodnje leto, ko v Nemčiji slavijo 160-letnico rojstva
pesnika Rudolfa Baumbacha, bodo številne prireditve v
mestih, kjer je pesnik deloval, tudi v Trstu, Gorici,
Bohinju, Trenti in Ilirski Bistrici.
V ZAVESTI NEMOČI STRMIM NEGIBEN V STRAHOTNO DOGAJANJE
PREKLETA BLAGOSLOVLJENA GORA
MARJAN MUNDA
Čez nebo so se skodrali belo napihnjeni oblaki v fantastičnih
bleščečih grmadah. Mehko ukrivljeni planoti
Dleskovca je dalo nebesno ozadje veličastno podobo.
Odkar sva s hčerko sopotnico glavne, visoke vrhove
Grintovcev potisnila k strani najinih izletov, sva v njihovi
soseščini, na zadnji stopnici v osrednjem grebenu,
našla gorski svet po meri najinih iskanj: samotne globeli
in vrtače, zasute s cvetjem, v gošče zgubljajoče se
steze, opustele planine okrog razpadajočih stanov in
staj, skrite lovske poti ali samo stečine. Polotila se naju
je slast odkrivanja neznanega, ko ne veš, kje se bo
iztekel prehod, ko te vodi neka slutnja, podobna gamsovemu
instinktu. Vselej sva pristala na kraju, ki naju je
obdaril z zadovoljstvom. Tudi ob izletu na Križevnik se
nama je to izpolnilo.
Steza od Poljskih devic, ki panoramsko obira pobočja
proti Križevniku, je opasala hrib in naju zapeljala na
njegovo vzhodno stran. A hotela sva nanj. Torej, gor po
prvi možnosti, ki jo bo ponudila pleša v gosto
razraščenem ruševju! Cvetoča trata nama je pomagala
do grebena, ki se lomi v Robanov kot. Obstala sva za
trenutek, zroč v dno doline pod ostrimi odlomi stene.
Potem se je lagodje končalo s pehanjem skozi nadležno
vejevje borovja vse do vrha. S pravo ihto sva se lotila
napornega vzpona. Zadihana in pregreta sva pristala
na vršiču. Čeprav v seznamu Savinjskih Alp neznaten
in malokomu znan se je pokazal, da je gora vredna truda.
Severna ostenja so divja, razgled po bližnjih in daljnih
gorah neomejen; le Ojstrica in Raduha sta malo
napoti. Kot vedno na takih razglednih mestih iščeva
naslednje cilje: greben od Škrbine do Strelovca, greben
od Korana do Mrzle gore nad Logarsko, pa spet in
še po prikupni planoti Veže, čeprav sva jo že večkrat
prekrižarila. Kaže, da bo življenje prekratko za vse hrepeneče
želje. Po stezi, ki so jo do vrha izsekali lovci, se
vračava čez planino Polšak skozi macesnove gaje na
Ravne.
ČEZ GREBENE ZABRLOŽNICE
Nekje je pisalo, da se pride na gozdnati Orlovec
(1251 m) od kapele na začetku Logarske doline.
Sprašujem pri vstopu v dolino po poti, pa mi ne vedo
povedati. Mlad lovec me reši tveganega iskanja na slepo
z nasvetom pristopa iz Matkovega kota nekje pri
nakladališču hlodov ob Jezeri; tudi naprej po grebenih
V grebenu nad Zabrložnico
proti Zabrložnici se bo dalo. Z nama je še vnukinja
Sara, gibčno desetletno dekletce, saj se ne nadejamo
težjih prehodov. Gozdarji in drvarji so nam shodili pot
skoraj do slemena, od tam pa smo bili prepuščeni manj
razločnim sledem proti jugu čez Kipernik (1243 m). Veliki
vrh (1539 m) je zahteval polne muje do skalnega
vršiča. Ozko grebensko skalovje nam je dajalo vtis, da
smo na pravih gorah: na obe strani globoki dolini, nad
njima visoke, drzne pečine in stene Ojstrice, Planjave,
Rink in krog mejnih hribov od Mrzle gore čez Pavličevo
Kopo nad Matkovim kotom. Prav nasproti nas zeleni
Strelovec, ki se preko Ut končuje s Krofičko. Prihodnjič
moramo tja, že zato, ker se pride gor po nenavadni poti
iz Škrbine pod Ojstrico, si je zaželela hči, morda tudi
zato, ker je smer opisana kot zadnja med izleti za sladokusce
v Stritarjevih »111 izletih«.
Naprej proti jugu se prebijamo težje in bolj zamudno v
skalno škrbino, okoli grebena in strmo dol v položno
sedlo. Spotoma zgubimo palico, a se ne vračamo 391