INTERVJU - Sintal

22. številka, junij 2003 

SINTALČEK 

Č A S O P I S • K O N C E R N A • S I N T A L 

KONCERN 

INTERVJU 

Ivo Milovanovič, 

športni novinar in komentator TVS 

KAKO ZAVARUJEMO HIŠO ALI STANOVANJE 

Nasveti, kako brez skrbi preživeti počitnice 

KO MEGLA VLOMILCU PREKRIŽA RAČUNE 

Klasičen protivlomni sistem lahko nadgradimo s sistemom za generacijo megle

KONCERN 

Sintalčkov kažipot 

4 

Sintalčkov intervju 

Prav je, da so varnostni ukrepi na športnih 

prireditvah strogi, saj lahko le na tak način 

preprečimo izgrede in celo žrtve na njih, pravi 

športni novinar in komentator TV Slovenija Ivo 

Milovanovič. 

Prihodnost je prišla k nam 

V Sintalu smo se odločili, da z največjim korejskim 

partnerjem na področju umetne 

inteligence ponudimo sistem za t.i. prometni 

management. Uporabljamo ga lahko tako za 

nadzor v prometu na cestah kot na parkiriščih. 

16 

6 

Sintal Istra 

V pičlih treh letih se je Sintal Istra razvil v trdno 

družbo za varovanje ljudi in premoženja, ki se je 

konec marca preselil v nove prostore v bližini 

skladiščnega terminala Luke Koper in prodajnega 

središča Supernova na Ankaranski cesti. 

Dimna zavesa 

Poleg klasičnega protivlomnega sistema lahko v 

prostore s ključno opremo ali podatki v podjetju 

ali ustanovah namestimo tudi sistem za generacijo 

megle. Ta se v nekaj sekundah zelo gosto 

razprši in vlomilcu onemogoči delo. 

18 

8 

Sponzoriramo športne klube 

Sintal se poleg zagotavljanja varovanja ljudi in 

premoženja aktivno vključuje tudi v druge pore 

družbenega življenja. Ob sodelovanju na 

različnih prireditvah sponzorira tudi številne 

slovenske športne klube in društva. 

Kako zavarujemo svojo hišo 

Poletje je čas dopustov. Pred odhodom moramo 

zato čim bolje poskrbeti za varovanje svojega 

doma. Mi vam predstavljamo, kaj lahko storite, 

da vlomilcem učinkovito preprečite odtujitev 

svojih stvari. 

19 

10 

Koncern v drugem trimesečju 

Medtem ko smo v Ljubljani in okolici poleg vse 

večjega števila priklopov skrbeli za več deset 

odmevnih športnih in zabavnih prireditev, so 

se primorski sodelavci preselili v nove prostore, 

na Gorenjskem pa položaj okrepili z združitvijo 

s podjetjem Zoro. 

Iz tujega tiska 

Svet pretresajo novi teroristični napadi, ki 

vedno znova odgovorne za varnost v državah 

po svetu spodbujajo k izvajanju strogih 

varnostnih ukrepov. Posebno nevarnost pa 

zadnjega pol leta predstavlja širitev smrtonosnega 

virusa akutne pljučnice, sars. 

20 

12 

Fizično varovanje 

Varnostniki morajo dosledno poznati ukrepe, ki 

jih morajo izvesti v primeru izsleditve in prijetja 

storilca kaznivega dejanja, prav tako morajo 

znati zavarovati sledove in dokaze kaznivega 

dejanja, poročati o zavarovanju kraja kaznivega 

dejanja ter nuditi ranjenim prvo pomoč. 

Sintalove novičke 

Na strani Sintalove novičke vas seznanjamo s 

planinarjenjem na Mariborskem Pohorju, junija 

pripravljamo golf turnir v Termah Olimije, 

opozarjamo tudi na zdravstveno zavarovanje 

otrok in prosta delovna mesta. 

21 

14 

Varnost in zdravje pri delu 

Predstavljamo splošne obveznosti delodajalca 

in delavcev v zvezi z uporabo delovne opreme. 

Tudi vsak delavec je odgovoren, da skrbi za 

svojo varnost in zdravje pri delu in varnost ter 

zdravje drugih ljudi. 

Številka 22, junij 2003 • SINTALČEK je časopis koncerna SINTAL. 

Uredniški odbor sestavljajo člani odbora za kakovost delniške 

družbe Sintal. • Oblikovanje in prelom: Andrej Atanasov • 

Osvetljevanje: DEMM • Tisk: Design print, Ljubljana • Sintalček 

lahko naročite na naslovu: SINTAL d.d., Zaloška 143, Ljubljana • 

Tel.: 01/54 83 000• E-mail: info@sintal.si • Http://www.sintal.si

Uvodna beseda 

KONCERN 

Izobraževanje in usposabljanje 

Za razvoj določene gospodarske panoge kot tudi za razvoj človeštva in vsakega 

posameznika je nujno potrebno neprestano učenje, izobraževanje in izpopolnjevanje. 

Človek se je moral vse od začetka svojega obstoja nenehno učiti, izpopolnjevati in 

dokazovati. Tako je tudi na področju varovanja ljudi in premoženja. 

Menim, da je bilo izobraževanje zaposlenih na področju varovanja premoženja tudi v 

začetku devetdesetih, v času slovenskega osamosvajanja, dokaj dobro organizirano v 

okviru delovne organizacije Varnost, saj je imela izdelane programe izobraževanja in 

vso drugo potrebno infrastrukturo, kar pomeni učilnice, kadre in vse, kar je potrebno 

za usposabljanje zaposlenih v stroki, ki je tako zahtevna, da ozkega profila ne moremo 

imeti. 

Ker je bilo tedaj varovanje skorajda izključno fizično, je popolnoma ustrezalo vsem normativom, 

ki jih je določala stroka. Po letu 1990 se je izobraževanje nadaljevalo v okviru Zbornice 

Republike Slovenije za zasebno varovanje, ki je skupaj z Ministrstvom za delo, družino 

in socialne zadeve pripravila program izobraževanja, ki pa je samo začasno premostil 

potrebe po kadrih, ki jih danes potrebuje naša stroka. 

Program izobraževanja ozko 

specializiranih kadrov zahteva 

celovito strokovno pripravo, da 

so rezultati na koncu taki, kot 

jih zahteva stroka. 

Danes v stroki varovanja namreč potrebujemo poleg klasičnega varnostnika, ki 

opravlja le fizično varovanje, tudi druge ozko specializirane profile, kot so zaposleni v 

intervencijskih skupinah, pri prevozu denarja in drugih dragocenosti, osebni varnostniki. 

Zaradi naglega razvoja tehnike pa potrebujemo tudi visoko usposobljene strokovnjake 

za projektiranje, izdelavo in montažo sistemov protipožarne zaščite, protivlomne 

zaščite, sistemov za nadzor transporta blaga, nadzor delovnega procesa, nadzor 

dogajanja v trgovinah. Tak program izobraževanja pa zahteva celovito strokovno 

pripravo celotne infrastrukture, da so rezultati lahko na koncu taki, kot jih zahteva 

stroka. 

Zdaj izobražujemo večja podjetja, ki se ukvarjajo z varovanjem po teh programih z 

določenimi dopolnitvami, ki pa so bolj izjeme kot resen pristop, saj želimo predvsem 

zadovoljiti naše kupce. Medtem, ko manjše družbe tovrstnega izobraževanja ne izvajajo, 

ker za to nimajo volje niti sredstev. 

Zato je skrajni čas za resen pristop k izobraževanju ljudi, ki bodo v prihodnje opravljali 

to delo, kar pa je naloga Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje, ministrstva 

za delo, družino in socialne zadeve ter ustrezne zakonodaje. 

Na področju sistemov tehničnega varovanja je skorajda iz dneva v dan kaj novega in 

tudi v tokratni številki Sintalčka vam jih predstavljamo. Pomembna novost prihaja namreč 

s področja nadzorovanja vozil, predstavljamo pa tudi Protect, ki v nekaj sekundah razprši 

v prostor suho meglo in vlomilcem onemogoči vsakršno delo. 

Ne spreglejte rubrike Sintalove novičke, v intervjuju pa smo se o varnostnih ukrepih na 

športnih prireditvah pogovarjali v Ivom Milovanovičem, športnim novinarjem in 

komentatorjem na Televiziji Slovenija. 

Viktor PISTOTNIK, inž. 

predsednik uprave koncerna Sintal 

Ker so pred nami počitnice, vsem, ki odhajate na dopust, želim prijetno preživljanje 

prostega časa in na svidenje jeseni.

KONCERN 


Podpiram strožje varnostne ukrepe 

Ivo Milovanovič je že dobra tri desetletja športni novinar in komentator, zavezan delu na 

nacionalni televiziji. Zadnja leta spremlja predvsem moštvene športe, kot sta rokomet in 

nogomet, ima veliko izkušenj s spremljanja tekem v tujini. Zato smo se z njim pogovarjali tudi 

o varnostnih ukrepih, ki jih varnostne službe sprejmejo in dosledno uresničujejo, da lahko zagotovijo 

nemoten potek tekme ter varnost obiskovalcev in športnikov pred in po njej. 

Ivo Milovanovič 

“Moji kolegi, ki so do 

sedaj spremljali športne 

prireditve v Sloveniji, so 

bili z varnostnimi ukrepi 

vedno zadovoljni.” 

Na televiziji ste se zaposlili leta 1976, a vendar junija 

letos mineva 31 let, odkar ste športni novinar. 

Res je. Na Televiziji Slovenija sem delal namreč že 

med študijem, kjer sem se tudi zaposlil. Najprej sem 

delal v desku, nato v športnem programu, šest let 

pozneje pa sem postal vodja enote TV program. Po 

letu 1990 sem začel delati tudi na področju poslovnih 

odnosov v športu. Leta 1997 sem prevzel vodenje 

službe za trženje programa, v športno novinarstvo pa 

sem se vnovič vrnil leta 2001. Ves čas sem bil tudi 

komentator nogometnih in rokometnih tekem. 

Poznamo vas predvsem z nogometnih in rokometnih 

tekem, a v preteklosti ste redno spremljali tudi 

druge športe. 

Sprva sem pokrival več športnih zvrsti, sčasoma pa 

predvsem nogomet in rokomet. Tako sem spremljal 

tudi smučarske skoke, tekmovanje v bobu, pa formulo 

1 in atletiko, deset let sem komentiral tudi konjeniški 

šport. Imel sem skoraj 1400 neposrednih 

prenosov, v večini primerov so bila to rokometna 

srečanja in nogometne tekme. Udeležil sem se štirih 

olimpijskih iger, štirikrat sem spremljal svetovno 

prvenstvo v nogometu, trikrat sem ga spremljal iz 

studia. Od leta 1976 sem bil na vseh evropskih 

nogometnih prvenstvih. Do sedaj sem prenašal tudi 

15 finalnih nogometnih obračunov lige prvakov in 

kar sto tekem, na katerih je igrala tedaj še jugoslovanska, 

sedaj pa slovenska nogometna reprezentanca. 

Od osamosvojitve Slovenije sem spremljal 

tudi veslanje, kjer naši dosegajo odlične rezultate. 

Gledalci in poslušalci postajamo iz dneva v dan 

bolj zahtevni. To pa hkrati pomeni, da je premalo, 

da športni komentator postreže samo s podatki o 

dogajanju na športnem prizorišču. Kakšna znanja 

torej morate imeti? 

Zmotno je prepričanje, da smo športni novinarji in 

komentatorji specializirani samo za šport. Naše 

znanje ne sme biti tako ozko. Eden od pogojev, da 

lahko dobro delamo, je znanje tujih jezikov, saj 

beremo tudi tuje časnike ter seveda poročamo s 

športnih prireditev z različnih koncev sveta. Če 

spremljam prireditve v tujini, se vedno seznanim z 

aktualnimi družbeno-političnimi razmerami v tisti 

državi, poleg tega mora komentator poskrbeti, da 

je spremljanje tekme ali druge športne prireditve 

čim bolj zanimivo bodisi za gledalca ali poslušalca, 

zato mora komentiranje “začiniti” še z drugimi 

zanimivimi podatki. Poleg tega smo novinarji 

nemalokrat pomagali tudi pri neposrednih 

prenosih, bodisi potresov ali pogrebov in podobnih 

izrednih dogodkov v določeni državi. Seveda 

moramo skrbeti za čim bolj bogat besedni zaklad, 

saj je za zanimiv prenos športne prireditve premalo, 

da samo “preobračaš” nekaj športih izrazov. 

Eden od izzivov, s katerim sem se spoprijel, je bilo 

tudi vodenje marketinga, pri čemer sem tako še 

bolje spoznal zakonitosti ekonomije in promocijo. 

Novinarski poklic je specifičen. Zato morda ni 

daleč od resnice, če pravimo, da se človek rodi za 

novinarja... 

Novinarji smo seveda po srcu novinarji in tudi sam 

sem se z marketinškega oddelka spet vrnil k svojemu 

osnovnemu poklicu. Se pa tako kot pri vseh poklicih 

tudi sproti izobražuješ, brez tega seveda ne gre. Tudi 

na našem področju je izredno velika pridobitev za 

razvoj sodobne informacijske tehnologije, ki je vplival 

na način našega dela. Tako lahko na nek način celo 

rečem, da bi zgodovino lahko delili na obdobje pred 

uvedbo računalnikov in po njihovi uvedbi. Računalnik 

mi je delo precej olajšal, predvsem pri zbiranju, urejanju 

in shranjevanju podatkov, tudi dostop do 

potrebnih informacij je bistveno lažji in hitrejši. 

Športno zgodovino piše vsak novinar sam, saj se 

mu iz leta v leto nabere veliko najrazličnejših 

podatkov. Tudi vaš arhiv je prava zakladnica. 

Če delaš trideset let, tako kot jaz, v tem času nastane 

resnično zelo bogat arhiv. Seveda je pri televizijskih 

novinarjih specifično, da je slikovni in 

zvočni material zapisan na kasetah, zapis pa je 

digitalen. TV Slovenija ima bogat arhiv tudi 

športnih dogodkov. Seveda pa vsak novinar skrbi 

za lasten arhiv, ne samo športni novinarji. V 

veliko pomoč pa je tudi internet, saj imajo vse 

bolj ali manj urejene športne organizacije, bodisi 

klubi ali športne zveze, zelo dobro urejene 

spletne strani, na katerih lahko najdeš vse 

potrebne podatke. 

4


KONCERN 

Zaradi narave svojega dela veliko potujete. Kako 

premagujete vsakodnevni napor in kako se 

pripravljate na prenose? 

Na vsak prenos športne prireditve se mora novinar 

dobro pripraviti. Z leti dobiš seveda že več izkušenj in 

za priprave potrebuješ manj časa, pa vendar si 

moraš pridobiti čim več potrebnih informacij. Poleg 

tega moraš biti tudi v dobri psihofizični kondiciji. 

Športni prenos namreč zahteva maksimalno zbranost 

med prenosom, zato si ne smeš dovoliti, da bi te 

pri njem, na primer, ovirala utrujenost zaradi potovanja. 

Sam poskrbim, da sem pred prenosom spočit, 

da ne pijem gaziranih pijač, da se resnično osredotočim 

na dogajanje. Eden od predpogojev za dobro 

delo je, kot sem omenil, dobra telesna pripravljenost, 

zato se redno rekreiram, pred zahtevnejšimi projekti, 

kot so na primer svetovna prvenstva, ki trajajo več 

dni, pa skušam svojo telesno aktivnost še okrepiti. 

Kako je v tujini poskrbljeno za varnost na športnih 

prireditvah? 

O varnosti so tudi v tujini začeli razmišljati dokaj 

pozno, saj so jih šele dogodki leta 1985, ko je bilo na 

nogometni tekmi kar 39 mrtvih, prisilili do tega, da 

so na varnostni vidik športnih srečanj začeli gledati 

z drugačnimi očmi. Z leti so se varnostni ukrepi spremenili, 

predvsem pa poostrili, a so vseeno taki, da 

človek nima preveč utesnjujočega občutka. 

Novinarji športnih srečanj ne spremljamo s tribun 

tako kot gledalci, pač pa iz posebnih komentatorskih 

kabin oziroma mest, ki so namenjena za 

naše delo, a se varnostnim ukrepom seveda prav 

tako ne moremo izogniti. Na nogometnem prvenstvu 

v ZDA smo morali na primer novinarji skozi šest 

različnih varnostnih pregledov, preden smo prišli do 

svojih komentatorskih mest. Pri zadnjem pregledu je 

policistu pomagal tudi pes za iskanje mamil, ki nam 

je temeljito pregledal torbe. Dejstvo pa je, da se pri 

taki organizaciji zaradi vseh predpisanih varnostnih 

pravil človek dejansko počuti zelo varnega. 

Posebno poglavje so navijači, saj je zaradi njih še 

vedno največ izgredov. 

Od sredine osemdesetih so se okrepili tudi varnostni 

ukrepi, ki jih pristojne službe sprejmejo v zvezi z navijači. 

Tu se je resnično veliko spremenilo. Na športnih 

prireditvah se nemalokrat dogajajo neumnosti zaradi 

nepremišljenih ali preveč razgretih navijačev, zato 

je prav, da se za varnost dosledno poskrbi še pred 

tekmami. Ne smemo pa pozabiti, da klub, ki ni dovolj 

dobro poskrbel za varnost in zaradi tega prihaja do 

motenja tekme, plača dokaj visoko denarno kazen. 

Ali zahodnoevropske države varnostnemu vidiku 

posvečajo več pozornosti? 

Pozna se predvsem to, da je na Zahodu temu lahko 

namenjenega več denarja. Zahod je bolj razvit, ima 

tudi več izkušenj, kapital igra svojo vlogo. Vendar 

moram poudariti, da se tudi na Vzhodu hitro učijo, 

čeprav je marsikje še “bolj po domače”. Moji kolegi, 

ki so do sedaj spremljali športne prireditve v 

Sloveniji, so bili z varnostnimi ukrepi zadovoljni, je 

pa tudi res, da v Sloveniji pravzaprav ni prav veliko 

izgredov. Sam sem zagovornik tega, da morajo 

obiskovalci športnih prireditev spoštovati pravila 

varnostnih služb in policije. Resnično ni potrebno, 

da odide nekdo na tekmo in ga potem ni domov, 

ker se je ranil ali celo umrl zaradi izgredov na tekmi. 

Kako visoke so denarne kazni, ki lahko doletijo klub, 

ki mu je na področju varnosti “spodrsnilo”? 

Višino kazni določi vsaka športna zveza oziroma 

organizacija posebej. V nogometu so kazni višje kot 

na primer v rokometu. Če nekdo na primer na 

nogometni tekmi v okviru Uefe vrže na igrišče petardo, 

mora klub plačati od tri tisoč švicarskih frankov 

navzgor. Seveda pa je klub lahko kaznovan tudi z 

netekmovanjem na domačem prizorišču. To pa je 

zanj lahko pravi “hendikep”, saj klub živi od denarja, 

ki ga dobi od gledalcev, in če gledalcev ni, tudi sredstev 

za delo ni. V rokometu so pravila malce bolj 

liberalna, je pa dejstvo, da na rokometnih tekmah 

ponavadi izgredov sploh ni. Poudariti moram, da 

sam zelo podpiram strožje varnostne ukrepe. Leta 

1997 so na primer na eni od tekem zabodli enega 

od navijačev. In ko enkrat vidiš kaj takega, potem 

stroge varnostne ukrepe tudi sam zagovarjaš. Lep 

primer, kako očitno niso znali v klubu oceniti pravilnega 

števila potrebnih redarjev, je bila tekma med 

Vego Olimpijo in Mariborom Pivovarno Laško, kjer 

so jo skupili tudi redarji. Tudi to srečanje je dober 

dokaz, da bi morali pri nas organizatorji tekem bolj 

gledati na varnost kot na denar. 

Kako bi ocenili delo naših varnostnih služb? 

Če primerjam delo naših policistov in varnostnikov z 

delom njihovih kolegov iz tujine, potem moram reči, 

da ne zaostajajo. Pogostokrat svoje delo opravljajo 

bistveno bolje, na višji kakovostni ravni. Seveda 

lahko vsakič znova pride do kakšnega incidenta, a v 

celoti je varnostna slika pri nas dobra. Morda je še 

največja razlika v tehnologiji, v sistemih, ki jih v tujini 

uporabljajo za boljši nadzor. Varnostne službe 

ponavadi poskrbijo, da prizorišče športnih srečanj 

nadzirajo tudi z več kamerami, pregledi pred 

vstopom na stadion pa so še bolj podrobni. Naša 

športna prizorišča so dejansko manjša od tujih in 

zato videonadzor morda ni potreben, včasih pa bi 

po mojem mnenju vseeno prišel prav. 

Kaj menite o delu Sintalovih varnostnikov? 

Na temelju lastnih izkušenj moram reči, da svoje 

delo opravljajo dobro. Ne samo, da so dosledni, 

pač pa tudi vedno prijazni, kar je zelo pomembno. 

Ljudje raje naredimo nekaj, kar nam nekdo reče na 

prijazen in sprejemljiv način, kot pa če nekdo na 

nas celo kriči ali pa je osoren in neprijazen. 

“Naši varnostniki 

pogostokrat svoje delo 

opravljajo bistveno bolje, 

na višji kakovostni ravni 

kot njihovi kolegi 

v tujini.” 

5

KONCERN 

Predstavljamo Sintal Istra 

Varnostna služba vredna zaupanja 

V teh dneh mineva dve leti, odkar je koncern Sintal pod svoje okrilje sprejel tudi varnostno podjetje Sintal Istra. Vodi ga Bojan Dakič, 

ob nedavni preselitvi v nove prostore ob Supernovi na Ankaransko cesto 5c na obrobju Kopra pa se pohvalijo tudi, da do sedaj niso 

izgubili niti ene svoje stranke, medtem ko se zavest o pomenu varnosti na Obali iz leta v leto izboljšuje. 

Bojan Dakič, 

direktor Sintala Istra 

Družba Sintal Istra 

je pod okrilje koncerna 

Sintal prišla junija 2001 

in je eno najhitreje 

rastočih podjetij znotraj 

koncerna. 

Podjetje ima zametke v fizičnem varovanju, ki so 

ga pred slabimi desetimi leti najprej zagotavljali 

podjetjem Kovinotehna, Tomos, Primorske 

novice, pozneje pa tudi v Mehanu Izola, 

avtokampu Fiesa in v tamkajšnjem hotelu, na 

stadionu v Kopru in Izoli. 

Razvoj in razmah tehnologije na področju 

varovanja ljudi in premoženja je pripeljal v 

oblikovanje dežurnega centra, ki je bil porok za 

kar najhitrejše odzivanje na alarme, ki so se 

sprožili v podjetjih oziroma ustanovah s protivlomnimi, 

protiropnimi in protipožarnimi sistemi. 

Ob izgradnji dežurnega centra se je 

okrepila ekipa strokovnjakov, usposobljenih in 

zadolženih za projektiranje in montiranje 

varnostnih sistemov, ekipa interventov, 

medtem ko je ob tedanjem direktorju Bojanu 

Dakiču vodja tehničnega sektorja postal 

Bogomir Šuštar. 

CELOVITA PONUDBA 

Nadaljnji razvoj in spremembe, ki so se dogajale 

tudi na varnostnem področju so pripeljale 

do tega, da se je podjetje združilo s Sintalom in 

se junija preimenovalo v Sintal Istra. Kapitalska 

in strokovna povezana Sintala in Sintala Istra 

slednjemu zagotavlja, da lahko nudi svojim 

naročnikom vse storitve, ki jih nudi Sintal, z eno 

samo sklenjeno pogodbo so zagotovljene 

storitve podjetju, ki ima sedež na Obali, vsem 

njegovim predstavništvom po Sloveniji, zagotovljena 

je najvišja kakovost storitev ob izredno 

ugodni ceni. 

V sodelovanju s Sintalom Eko svojim poslovnim 

partnerjem zagotavljajo tudi čiščenje prostorov, 

hkrati s tem pa tudi najvišjo stopnjo varnosti, 

saj je njihov kader preverjen in dobro 

usposobljen. 

SELITEV JE BILA NUJNA 

Podjetje je imelo v prvem letu svojega obstoja 

19 zaposlenih, sedaj jih v njem dela že 42. Prav 

zaradi naglega širjenja podjetja je bila selitev v 

nove prostore nujna, kar so izpeljali konec 

marca. Zaposleni imajo tako po novem na voljo 

200 kvadratnih metrov poslovnih prostorov in 

prostor za trezorje, lokacija pa je bistveno bolj 

primerna za hitro posredovanje intervencijskih 

skupin, saj se jim ni treba več prebijati skozi 

središče Kopra. 

Poleg velikega sprejemnega prostora je na voljo 

posebna soba za tehnika, za intervente, skladišče 

in trezorje, na voljo je tudi velika soba za 

predavanja, kjer znanje s področja varovanja 

prenašajo tudi na slušatelje drugih podjetij, 

zagotavljajo pa tudi nenehno izobraževanje in 

opravljanje ustreznih potrebnih izpitov svojim 

zaposlenim. 

STALNI NAROČNIKI 

Med največjimi in hkrati tudi najzvestejšimi 

naročniki storitev Sintal Istra naj omenimo 

samo Mehano Izola, Tomos, Alca, Cimos Koper 

in Cimos Senožeče, Valdoltra, Supernova, 

Primorske novice, hotel Tartini, kjer varnostniki 

opravljajo tudi receptorska dela, hotel Koper, 

hotel Žusterna, Banka Koper, Nova Ljubljanska 

banka (bančni avtomati), Zdravstveni dom 

Izola, Srednja medicinska šola v Izoli ter številne 

Merkurjeve trgovine. Območje, ki ga pokriva 

Sintal Istra je veliko, saj sega od Sečovelj, preko 

vse slovenske obale, do Ilirske Bistrice in 

Sežane. 

Tudi ob zmerni rasti števila kriminalnih dejanj, 

ki je v določeni meri povezana tudi s privatizacijo 

in spreminjanjem družbene strukture 

prebivalstva in rastjo brezposelnosti, se 

varnostna slika na Obali zadnjih letih ni 

bistveno poslabšala. Se pa je na srečo 

izboljšala zavest prebivalcev o pomenu varnosti 

ljudi in premoženja, zato je med podjetji vse 

več takih, ki so pripravljeni vsaj nekaj vložiti v 

zagotavljanje boljše varnosti. 

SISTEMI SO CENOVNO 

ŽE BOLJ DOSTOPNI 

Zato je iz leta v leto vse več naročnikov varnostnih 

sistemov, ki so tudi cenovno vse bolj 

6

Predstavljamo Sintal Istra 

KONCERN 

dostopni, zato je med naročniki 24-urnega 

varovanja preko varnostnega podjetja vse več 

zasebnikov. 

Čeprav bi lahko dejali, da je še vedno kar nekaj podjetij, 

ki se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer še 

bojujejo za svoj obstanek in zato ne namenjajo 

dodatnih sredstev za varnostne sisteme, pa se je v 

zadnjih nekaj mesecih tudi na tem področju premaknilo, 

k večji ozaveščenosti pa je zagotovo pripomogel 

tudi katastrofalen novoletni požar v Tomosu, 

kjer je v nekaj minutah zgorelo skladišče rezervnih 

delov in mopedov, ognjeni zublji pa so poškodovali 

okoli 7200 kvadratnih metrov površin ter povzročili 

večmilijonsko škodo. 

Požar je nastal zaradi napake na dotrajani električni 

napeljavi, nanj pa je opozoril protivlomni 

alarm, ki se je sprožil nekaj po polnoči. Kljub 

hitremu posredovanju intervencije in gasilcev je 

bilo škodo zaradi požara skorajda nemogoče 

preprečiti. 

VLOMI IN VANDALIZEM 

V Sintalu Istra opažajo, da so med zasebniki, ki se 

odločajo tudi za tehnično varovanje svojih domov, 

predvsem predstavniki starejše populacije, mladi pa 

se zanj še vedno redkeje odločajo. V trgovinah in 

drugih ustanovah zaenkrat prevladujejo vlomi in 

vandalizem, medtem ko hujših kaznivih dejanj ne 

zapažajo. K boljši varnostni sliki zagotovo v veliki 

meri pripomorejo tudi njihovi interventi, ki na 

določenih lokacijah in v objektih opravljajo nenehne 

obhode. 

Izredno ponosni so na to, da v letih svojega delovanja 

niso izgubili niti enega naročnika, kar zagotovo 

lahko pripišemo temu, da se prilagajajo potrebam 

naročnikov, poslušajo njihove predloge in kritike 

ter skupaj poiščejo najboljše rešitve. 

Nedavno so med naročnike svojih storitev zapisali 

tudi podjetje Trgoavto, ki mu poleg tehničnega 

varovanja in obhodne službe zagotavljajo tudi varen 

Sintal Istra skozi številke 

leto 2002 

število zaposlenih 40 

letni prihodek v mio SIT 129 

št. fizično-tehnično varovanih objektov 165 

število fizično varovanih objektov 10 

vlomi 1 

preprečili, pogasili požar 1 

prijeti pri kraji 4 

število vozil 4 

Novi prostori Sintala Istra 

prevoz denarja. V Sintalu Istra so tudi podporniki 

športa, saj sponzorirajo in varujejo 

Rokometno društvo Izola in Rokometni klub 

Cimos Koper. 

NEPOGREŠLJIVI NA PRIREDITVAH 

Med množičnejšimi prireditvami, ki so njihova 

stalnica, so praznik refoška na 

Marezigah, kjer je bil lani odličen obisk, saj 

so Marezige praznovale tudi svoj praznik, 

koncerti in prireditve, ki jih pripravlja 

Skupnost Italijanov, Eurofest - rokometni 

turnir mladih v Izoli, katerega se udeležujejo 

mladi športniki iz 14 držav, Mobitelove igre, 

prireditve ob prazniku Fiese, prireditve ZZB 

NOB Senožeče, podjetja Liv Postojna in 

številne prireditve v Supernovi. 

V novih prostorih imajo 

boljše pogoje za delo, 

interventi boljše izhodišče 

za posredovanje ter večje 

prostore za predavanja in 

izobraževanje. 

7

KONCERN 

Koncern Sintal sponzorira šport 

Varnost tudi na športnih igriščih 

NOGOMET 

NK VEGA OLIMPIJA 

2000/01: 2. na državnem 

prvenstvu, 

zmagovalci pokala 

2001/02: 5. na DP, 

četrtfinalisti pokala 

2002/03: zmagovalci pokala, 

3. na DP 

KOŠARKA 

KK UNION OLIMPIJA 

2000/01: 5. - 8. mesto Evrolige 

2001/02: prvaki lige Goodyear, 

12. - 16. mesto Evrolige 

2002/03: pokalni zmagovalci 

KZS, finalisti DP, 

top 16 Evrolige, 

final four lige Goodyear 

NK CMC PUBLIKUM 

2002/03: podprvaki državnega 

prvenstva 

polfinalisti pokala 

KK PIVOVARNA LAŠKO 

2000/01: 4. na DP, četrtfinalisti 

pokala Saporto 

2001/02: 3. na DP, 

finalisti pokala KZS, 

četrtfinale pokala 

Radivoja Korača 

2002/03: med 4 na DP, 

8. v ligi Goodyear, 

četrtfinale pokala Uleb 

NK ERA ŠMARTNO 

2000/01: 1. v državnem 

prvenstvu 

2001/02: 9. v državnem 

prvenstvu 

2002/03: 4. v državnem 

prvenstvu 

KK LOKA KAVA TCG 

2000/01: 12. mesto 1A SKL 

2001/02: 14. mesto 1A SKL 

Hypo lige 

2002/03: 7. mesto 1B SKL 

NK LIVAR Ivančna Gorica 

2000/01: 6. mesto 2. SNL 

2001/02: 4. mesto 2. SNL 

2002/03: 7. mesto 2. SNL 

ŽKK JESENICE 

2000/01: 1. mesto 1. ŽKL 

2001/02: 3. v 1. ŽKL, 

polfinalistke pokala 

2002/03: 4. v 1. ŽKL 

8

Koncern Sintal sponzorira šport 

KONCERN 

ROKOMET 

RD PRULE 67 

2000/01: državni podprvaki, 


pokalnih zmagovalcev 

2001/02: državni prvaki, 

zmagovalci pokala 

2002/03: podprvaki državnega 

prvenstva, 

podprvaki pokala 

RD INLES RIBNICA 

2002/03: 10. mesto v 1A 

Siol rokometni ligi 

RK KRIM ETA KOTEX 

2000/01: zmagovalke evropske 

lige prvakov, 

državne prvakinje 

2001/02: državne prvakinje 

2002/03: zmagovalke evropske 

lige prvakov, 

državne prvakinje 

ODBOJKA 

OK BREZOVICA 

2002/03: mladinci državni prvaki 

mlajši dečki finalisti 

pionirji 3. v državnem 

prvenstvu 

RD SLOVAN 

2000/01: 8. v državnem 

prvenstvu 

2001/02: 9. državnem prvenstvu 

2002 /03: v 2. državni 

rokometni ligi 

HOKEJ 

HK SLAVIJA 

2000/01: 3. na DP, 

5. v medn. hokejski ligi 

2001/02: 4. na DP, 

6. v medn. hokejski ligi 

2002/03: 3. na DP, 

5. v mednarodni 

Siemens hokejski ligi 

RK PEKARNA 

GROSUPLJE 

2000/01: na sredini lestvice 

2. državne lige 

2001/02: 1. v 2. državni ligi 

2002/03: 6. mesto v 1B ligi 

RK TERMO Škofja Loka 

2000/01: 6. mesto 1A MRL, 

četrfinalisti pokala 

2001/02: 7. mesto 1A MRL, 

3. v pokalu 

2002/03: 8. mesto v 1A MRL, 


KOLESARSTVO 

LOKOSTRELSTVO 

KD ROG 

2002: državni prvak do 23 let, 

državni prvak v eni 

od mladinskih kategorij 

V klubu sta kolesarila sedanja profesionalna 

kolesarja Andrej 

Hauptman in Zoran Klemenčič, ki 

je bil tudi evropski prvak. 

DL ŠMARNA GORA 

2002: Srečo Štrucelj (ameriški 

dolgi lok) je postavil uradni svetovni 

rekord v disciplini Flight do 

50 funtov in bil državni prvak 

Aleksander Fujs, mlajši deček 

(ukrivljeni lok) je zmagal na vseh 

10 tekmah na slovenski pokal 

9

KONCERN 

Koncern Sintal v drugem trimesečju 

Svoj položaj v državi še krepimo 

Drugo trimesečje je bilo v znamenju urejanja novih poslovnih prostorov, v katere so se preselili zaposleni Sintala Istra v Kopru in Sintala 

Interalarma Maribor, ki so prej delali na dveh lokacijah. Ob krepitvi položaja vseh podjetij, ki zagotavljajo pokritost vse Slovenije, naj 

izpostavimo Gorenjsko, kjer smo se združili z varnostnim podjetjem Zoro varovanje. 

Med odhodom na tekmo za Bežigradom 

Ljubljana z okolico - SINTAL d.d. in SINTAL FIVA d.d. 

Varnostne sisteme smo spomladi namestili 

v poslovni center Summit Motors, v poslopje 

Avtocommerca, Merit International na 

Letališki, Logistični in upravni center Spar 

na Letališki, Hervis trgovino v City Parku, 

pivnico pri Bambiču, Slovensko mladinsko 

gledališče, bencinske servise OMV 

Istrabenz. 

Od športnih dogodkov, kjer smo skrbeli za 

varnost, omenimo tekme ženske 

rokometne ekipe Krim Eta Kotex v okviru 

evropskega pokala, tekme rokometašev 

Slovana in RD Prule 67 v državnem prvenstvu 

in evropske tekme, košarkarske tekme 

Uniona Olimpije v okviru evropske lige in 

državnega prvenstva, tekme NK Livar iz 

Ivančne Gorice, finalni košarkarski turnir 

Goodyear lige, rokometne tekme RK 

Pekarna Grosuplje ter plavalni miting Ilirija 

2003. 

Varovali smo tudi Cvičkarijado 

novomeških študentov v Ljubljani in koncerte 

v Križankah, srečanje članov 

Društva izgnancev v Mostecu, obletnico 

Supernove na Rudniku, srečanje slovenskih 

tovor-njakarjev v BTC, cestno-hitrostno 

dirko v Logatcu in prireditve v okviru 

festivala Ljubljana. 

Viktor Pistotnik, 

Sintal d. d. in Sintal Fiva d.d. 

Novi prostori na območju nekdanjega Tama 

Zgornje Štajerska regija - SINTAL INTERALARM MARIBOR d.d. 

Po novem fizično varovanje zagotavljamo v 

Poštnem centru Maribor v izgradnji, v podjetju 

Menegra v Mariboru, na gradbiščih 

gradbenega podjetja Gradis, dodatno tudi v 

Sparu v Ljutomeru. 

Tehnično varovanje - protivlomne in protipožarne 

sisteme ter videonadzor - zagotavljamo 

v NKMB - ekspozitura Lenart, 

Avtoprevozništvu Famajk iz Maribora, 

Pokrajinskem muzeju Maribor - izpostava 

Lendava, v Zdravstvenem domu Lenart, 

Poslovnem centru Ormož, Drava centru Ptuj, 

BTC Murska Sobota, v osnovni šoli Ivana 

Cankarja Ljutomer, Interspar Ljutomer ter v 

Podjetniškem koncentratorju v Murski Soboti. 

Dokončno smo se preselili tudi v nove prostore 

na Ptujski ulici na območju nekdanjega 

Tama ter tako združili zaposlene in dejavnosti, 

ki smo jih nudili v poslovnih prostorih na 

Lentu in v Ljutomeru. 

Robert Pistotnik, 

Sintal Interalarm Maribor d. d. 

Varujemo tudi Mercatorjevo trgovino v Mirni 

Dolenjska regija - SINTAL ENOTA NOVO MESTO 

Napoved, da bo na Dolenjskem ostalo 

samo eno varnostno podjetje, se ne uresničuje. 

Sintal Ljubljana je ostal prisoten in 

svojo prisotnost še utrjuje. 

S svojo enoto v Novem mestu, ki zaposluje 

35 varnostnikov, je 1. maja 2003 prevzel 

varovanje vseh trgovin Mercator 

Dolenjska d.d. na območju Novega 

mesta, Trebnjega in Bele krajine. Pred tem 

pa bencinske servise OMW-Istrabenz, 

sredi maja pa smo začeli še z varovanjem 

Petrolovih bencinskih servisov. 

Pogovori o poslovnem sodelovanju pa 

potekajo tudi še z nekaterimi večjimi podjetji, 

ki so prisotna na Dolenjskem. 

Urban Dobovšek, 

Sintal enota Novo mesto 

10

Koncern Sintal v drugem trimesečju 

KONCERN 

Spodnje Štajerska regija - SINTAL CELJE d.d. 

V drugem trimesečju smo sklenili pogodbo 

za fizično in tehnično varovanje s Tovarno 

nogavic Polzela in Industrijsko cono Konus 

Konex Slovenske Konjice. 

Sisteme tehničnega varovanja pa smo 

namestili v Zdravilišču Laško in Inografiki, 

kjer smo namestili sisteme za protipožarno 

varovanje, protivlomni sistem in videonadzor 

smo zagotovili v podjetju Cigale kovinska 

galanterija, sisteme protivlomnega varovanja 

smo namestili tudi v Gorenju gostinstvo, 

Avto Igor — Peugeot, v poslopju občine 

Vransko, koncernu Ingrad in na bencinskem 

servisu Savinja, videonadzor pa v podjetjih 

Hidroinženiring in Trgoavto. Naši varnostniki 

so skrbeli za nemoten potek prireditev, kot so 

sejem Forma tool, sejem EKO, rave zabava 

na Celjskem sejmu, otvoritev trgovine 

Mercator Frankolovo, koncerti Oliverja 

Dragojeviča, Aleksandra Ježa in skupine 

Tabu, ŠKL Velenje, zaključna košarkarska 

prireditev Final four za kadete ter seveda 

nogometne tekme NK Publikum na Skalni 

kleti in Ere Šmartno ter košarkarske tekme 

KK Pivovarna Laško v Treh Lilijah. 

Polona Senica, 

Sintal Celje d. d. 

Za varnost skrbimo tudi v domu ostarelih Vojnik 

Primorska regija - SINTAL ISTRA d.d. 

Izredno pomemben dogodek drugega 

trimesečja je naša selitev v nove poslovne 

prostore na Ankaransko cesto 5c v bližini 

Supernove in skladiščnih prostorov Luke 

Koper. Novi prostori merijo kar 200 

kvadratnih metrov in nam zagotavljajo 

bistveno boljše pogoje za delo, interventom 

pa boljše izhodišče v primeru nujnega 

posredovanja. 

Pomladanski čas že napoveduje vrsto 

dogodkov, ki se bodo zvrstili poleti. Tako 

kot preteklo leto smo tudi letos dosledno 

skrbeli za varovanje udeležencev in prostorov 

na SOF (Slovenski oglaševalski festival) 

v Portorožu ter koncerta popularnih 

pevskih skupim Game Over in BePop. 

Varovali smo rokometne tekme, v objekte 

Trgoavta in njegova hčerinska podjetja pa 

smo namestili tehnične sisteme varovanja. 

Z varnostnimi sistemi smo opremili tudi 

nove zapore. V kontejnerjih CM Celje, ki 

sodeluje pri gradnji avtoceste, je naš 

varnostnik med rednim, a vnaprej dobro 

domišljenim obhodom preprečil vlom. 

Bojan Dakič, 

Sintal Istra d. d. 

Novi prostori Sintala Istra 

Gorenjska regija - SINTAL ENOTA GORENJSKA d.d. 

V drugem četrtletju smo bili izredno 

dejavni. Združili smo se z Varnostno službo 

Zoro varovanje iz Medvod. S tem smo 

razširili obseg dela, saj smo dobili kar sto 

novih naročnikov. Z družitvijo smo območje 

svojega delovanja razširili na Medvode in 

Škofjo Loko. Med podjetji, ki smo jih začeli 

varovati s sistemi tehničnega varovanja, 

prenos signala sproženega alarma pa je 

vezan na dežurni center, so Foto G. M. iz 

Kranja, Poslovna enota Banke Koper v 

Kranju, bankomati NLB v Škofji Loki, Kranju 

in v Lescah, bencinski servis OMV v 

Kočevska regija - SINTAL KOČEVJE d.d. 

Na sedežu družbe smo odprli trgovino, v 

kateri bomo prodajali strelivo, orožje in 

opremo za ribolov. Pri tem računamo tudi 

na odjemalce v varnostnih podjetjih. 

Na področju mehanske zaščite smo 

razširili ponudbo še z izdelki Assa Abloy 

ter uvedli njihovo prodajno točko. Serviser 

mehanske zaščite pa je opravil potrebna 

usposabljanja za montažo in sestavljanje 

cilindričnih vložkov. 

Lescah, Trgovine Mak, Tatpro in Tinca v 

Lescah ter trgovina Champion v Radovljici. 

Med prireditvami smo skrbeli za varnost 

na koncertu Gorana Karana v Kranju, 

Game Over in BePop v Planici, kolesarski 

dirki za veliko nagrado Medvod, na maturantski 

paradi v Kranju in na prireditvi 

Gorenjski mega srček. Poskrbeli smo tudi 

za starejšo osebo, ki smo jo našli, potem ko 

je zapustila dom upokojencev v Škofji Loki. 

Roman Veber, 

Sintal Enota Gorenjska d.d. 

V zadnjih treh mesecih so varnostniki prijeli 

pet tatov v trgovinah, kjer opravljamo 

fizično varovanje. 

Kot vedno, smo tudi v tem delu leta pridobili 

več novih objektov. 

Urban Dobovšek, 

Sintal Kočevje d. d. 

V Kranju smo varovali ples maturantov 

Odprli smo trgovino s strelivom in orožjem 

11

KONCERN 


Kaznivo dejanje je treba prijaviti 

Varnostniki se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s kaznivimi dejanji, poskusi storitve 

kaznivih dejanj in storilci. Da ob zaznavi kaznivega dejanja varnostniki pravilno oziroma zakonito 

izvedejo potrebne ukrepe, je pogoj dosledno poznavanje ukrepov. 

Storilca kaznivega dejanja mora 

varnostnik v skladu s predpisi 

pridržati do prihoda policije 

Varnostnik mora biti pri 

svojem delu pozoren, 

dosleden in natančen. 

S takim načinom dela 

zmanjšuje močnost, da bi 

v objektu, ki ga varuje, 

prišlo do kaznivih dejanj 

in da bi taka dejanja 

ostala neodkrita. 

VARNOSTNIKI IN KAZNIVA DEJANJA 

(NALOGE IN UKREPI) 

V Zakonu o zasebnem varovanju in obveznem 

organiziranju službe varovanja je določeno, da je 

varnostnik dolžan podati ovadbo pristojnemu 

organu, če pride pri svojem delu do podatkov o 

storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni 

dolžnosti. Varnostniki o kaznivem dejanju 

obvestijo organe za notranje zadeve. 

Opustitev ovadbe kaznivega dejanja predstavlja 

za varnostnika kršitev delovne obveznosti in 

prekršek po določbah Zakona o zasebnem 

varovanju in obveznem organiziranju službe 

varovanja. Če varnostnik zavestno opusti ovadbo 

kaznivega dejanja, za katerega izve pri opravljanju 

službe in je za tako kaznivo dejanje predpisana 

kazen najmanj tri leta zapora, storilec pa se preganja 

po uradni dolžnosti, lahko stori varnostnik 

kaznivo dejanje opustitve ovadbe kaznivega dejanja 

ali storilca. Za takšno opustitev je predpisana 

zaporna kazen do treh let. Opustitev ovadbe 

sankcionira tudi Zakon o zasebnem varovanju in 

obveznem organiziranju službe varovanja. 

PRVI NUJNI UKREPI PO ZAZNAVI OZIROMA 

ODKRITJU KAZNIVEGA DEJANJA 

Ob zaznavi oziroma odkritju kaznivega dejanja je 

varnostnik dolžan ukrepati takoj. 

Storiti mora vse potrebno: 

• da, če je to mogoče, zadrži storilca kaznivega 

dejanja 

• da zavaruje kraj kaznivega dejanja in predmete, 

ki bi lahko služili za dokaz 

• da o kaznivem dejanju takoj obvesti pristojne 

organe. 

ZADRŽANJE STORILCA KAZNIVEGA 

DEJANJA 

Ukrep zadržanja je po vsebini podoben ukrepu 

omejitve gibanja. Varnostnik lahko zadrži 

osebo, ki jo je zalotil pri kaznivem dejanju ali 

prekršku, oziroma, če sumi, da je storila kaznivo 

dejanje. Zadržanje je omejeno na območje ali 

objekt, ki ga varnostnik varuje in sicer do prihoda 

policije. 

Varnostnik praviloma zadrži osebo, zaloteno pri 

kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni 

dolžnosti. Zadržanje storilca kaznivega dejanja, ki 

se preganja na zasebno tožbo, se opravi le izjemoma, 

da dobi oškodovanec s pomočjo policije 

od storilca ustrezne osebne podatke, da lahko 

vloži zasebno tožbo. Varnostnik mora v takih 

primerih ravnati zelo previdno, ker bo zaradi 

zadržanja možna pritožba. 

ZAVAROVANJE SLEDOV IN DOKAZOV 

KAZNIVEGA DEJANJA 

Varnostnik je dolžan do prihoda preiskovalnega 

organa oziroma policije poskrbeti za zavarovanje 

kraja kaznivega dejanja. Poskrbeti mora, da na 

kraju kaznivega dejanja ostanejo osebe, ki so bile 

tam v času kaznivega dejanja, oziroma so se 

nahajale v neposredni bližini. Kraj kaznivega 

dejanja se praviloma ne sme spreminjati. 

Spremeni se ga lahko le v izjemnih primerih. 

POSREDOVANJE POMOČI 

Varnostnik, ki ob prihodu na kraj kaznivega dejanja 

najde poškodovanca, mu je dolžan nuditi prvo 

pomoč. Ko gre za človeško življenje, se morajo 

temu podrediti vsi drugi ukrepi. 

Prvi ukrep je vedno zagotoviti prvo pomoč in čim 

hitrejšo zdravniško pomoč žrtvi kaznivega dejanja. 

Varnostnik je, ne glede na vse okoliščine, 

dolžan zagotoviti prvo pomoč tudi storilcu 

kaznivega dejanja, če je ta ranjen oziroma je 

ogroženo njegovo življenje. 

POROČANJE O ZAVAROVANJU KRAJA 

KAZNIVEGA DEJANJA 

Varnostnik, ki je zavaroval kraj kaznivega dejanja, 

je dolžan počakati preiskovalce oziroma policijo. 

Ko pridejo na kraj dejanja tisti, ki bodo 

opravljali ogled, je dolžan podati poročilo o 

poteku zavarovanja kraja kaznivega dejanja in 

morebitnih spremembah kraja dejanja zaradi 

utemeljenih razlogov. 

Na zahtevo preiskovalnih organov je varnostnik 

dolžan ostati na kraju kaznivega dejanja, da 

lahko da dodatne informacije oziroma pojasnila. 

12


KONCERN 

VARNOSTNIKI IN POŽARNA VARNOST 

Izvajanje ukrepov in dolžnosti iz požarne varnosti 

spadajo med najpomembnejše naloge, ki jih 

varnostniki opravljajo pri svojem delu. 

Poleg odgovornih oseb in zaposlenih v varovanih 

organizacijah oziroma varovanih objektih so 

varnostniki še posedaj odgovorni za izvajanje 

ukrepov iz požarne varnosti in preprečevanje 

dogodkov, zaradi katerih bi lahko prišlo do 

požara. 

Varnostniki morajo biti seznanjeni z naslednjim: 

• na kakšen način je treba preprečiti požare 

• kakšni požari lahko nastanejo v varovanem 

objektu 

• kako ukrepati v primeru požara 

• koga in na kakšen način obveščati v primeru 

požara 

• s kakšnimi gasilnimi aparati in napravami začnemo 

gasiti požar 

• kakšen učinek imajo posamezna gasilna sredstva 

na snov, ki gori 

• kakšni so ukrepi za zavarovanje človeških življenj 

in kako poteka evakuacija ljudi. 

VZROKI POŽARA 

Najpogostejši vzroki požara so praviloma posledica 

malomarnosti oziroma neprevidnosti. 

Največkrat je povzročitelj požara človek, ker ni 

pravočasno ukrepal, da bi preprečil okoliščine za 

nastanek požara. 

Najpogostejši vzroki za nastanek požara so: 

• nestrokovno vzdrževanje in uporaba kurilnih naprav 

na trda, tekoča in plinska goriva 

• uporaba vnetljivih tekočin za čiščenje, pranje in 

kurjenje v zaprtih prostorih, varjenje v prostorih 

in na mestih, kjer so prisotne vnetljive 

snovi, pri tem pa se ne izvajajo ukrepi za 

preprečitev požara 

• nevzdrževanje delovnih prostorov, kjer ostajajo 

odpadne snovi, ki so podvržene samovžigu 

• pomanjkljiv nadzor nad dimnovodnimi, plinovodnimi 

in ostalimi napeljavami 

• segrevanje ali kuhanje vnetljivih snovi na odprtem 

ognju v zaprtih prostorih 

• kajenje na mestih, kjer to ni dovoljeno, in malomarno 

ravnanje s cigaretnimi ogorki. 

Do požara lahko pride tudi iz drugih vzrokov, kot so: 

• samovžig snovi kot posledica kemičnih procesov 

• fizikalni vzroki (posledice trenja in s tem povezanega 

segrevanja snovi) 

• živali kot vzroki požara (pregriznjena izolacija električne 

napeljave, ki pripelje do kratkega stika) 

• naravni pojavi (udar strele, sončna svetloba, veter, 

potresi, voda) 

• napaka na električnih vodnikih in napravah 

• eksplozije (kemične ali fizikalne). 

UKREPI V PRIMERU POŽARA 

Ob zaznavi požara mora varnostnik ostati miren. 

Oceniti mora, ali bo sposoben požar pogasiti sam 

oziroma s pomočjo zaposlenih. Če so ogrožena 

človeška življenja, mora varnostnik poskrbeti za 

evakuacijo in reševanje ljudi. V sodelovanju z 

zaposlenimi poskrbi za izklop električnih naprav, 

ustavitev strojev, zaporo plinovodnega omrežja in 

zaporo dovoda vnetljivih tekočin v objekt. Poskrbeti 

je treba, da se zaprejo okna, vrata in da se 

odmaknejo predmeti in stvari, ki so najbližje ognju 

in na katera bi se požar lahko razširil. 

Posebej je treba opozoriti, da varnostnik ne sme, še 

posebej, če je v objektu, sam vstopiti v zadimljene 

prostore, če nima na razpolago dihalnega aparata, 

ker bi se lahko zastrupil s plini oziroma 

ogljikovim monoksidom. Ko je varnostniku uspelo 

pogasiti požar, je dolžan preveriti, zakaj je požar 

izbruhnil. Če ne more ugotoviti vzroka požara, je 

dolžan o požaru obvestiti odgovorne osebe 

varovane organizacije in gasilce, da preverijo 

vzroke za nastanek požara in da preprečijo 

morebitni ponovni izbruh požara. 

ČE VARNOSTNIK OCENI, DA NE BO MOGEL 

SAM POGASITI POŽARA, JE DOLŽAN TAKOJ 

OBVESTITI GASILCE. 

Pri obveščanju je dolžan razločno in kar se da 

mirno povedati naslednje podatke: 

• kdo kliče (predstavimo se in povemo ime varovane 

organizacije) 

• kje gori (natančen naslov, naselje, ulico, številko) 

• kaj gori (hiša, delavnica, skladišče, trgovina, šola) 

• kakšen je obseg in intenzivnost požara 

• možnost razširitve požara 

• ogroženost ljudi 

• prisotnost nevarnih snovi v objektu 

• prisotnost vnetljivih tekočin in eksplozivnih snovi. 

Če je zaradi požara nastala večja gmotna škoda ali 

so bili v požaru ranjeni ljudje, je varnostnik dolžan 

obvestiti preiskovalne organe, policijo in reševalce. 

Prav tako mora obvestiti odgovorne osebe naročnika 

varovanja in dežurni center izvajalcev varovanja. 

Potem, ko je varnostnik obvestil gasilce, mora pripraviti 

objekt za posredovanje gasilcev. Odpreti mora 

vhod v varovani objekt, pripraviti požarno dokumentacijo, 

ki mu je na voljo. Na vhodu v varovani 

objekt je dolžan počakati gasilce in jih usmeriti na 

mesto požara. Dolžan jim je nuditi vso pomoč, ki jo 

gasilci od njega potrebujejo. Še posebej pa je dolžan 

poskrbeti za varovanje objekta in preprečitev 

dostopa nepooblaščenim osebam na varovano 

območje. O nastanku in odkritju požara ter vseh 

ukrepih je varnostnik dolžan napisati poročilo. 

Zdenko TUŠAK, 

namestnik direktorja Sintal Fiva d.d. 

Varnostnik mora obhode dosledno 

opravljati 

Nevarnost požara je 

prisotna na vsakem 

koraku, zato nikdar ne 

reci, da ne bo zagorelo, 

ker se to lahko zgodi že 

naslednji trenutek. 

13

KONCERN 


Poznati moramo vse nevarnosti pri delu 

Za ohranitev zdravja je potrebno poznati vse nevarnosti, ki se pojavljajo na posameznem 

delovnem mestu in na njihovi osnovi izvajati ukrepe, s katerimi preprečimo nastanek obolenj 

delavcev. Za zmanjševanje tveganja nastanka zdravstvenih obolenj zaradi delovne opreme je 

naša država vnesla direktivo 89/391/EEC v svoj pravni red in sprejela Pravilnik o varnosti in 

zdravju pri uporabi delovne opreme. 

Delavci morajo opravljati svoje delo 

v skladu z navodili delodajalca 

Delodajalec je dolžan 

zagotoviti varnost in 

zdravje delavcev v zvezi z 

delom v vseh pogledih. 

Če najame zunanjo 

službo, ga to ne odvezuje 

odgovornosti. 

SPLOŠNE OBVEZNOSTI DELODAJALCA V 

ZVEZI Z DELOVNO OPREMO 

Delodajalec mora: 

• zagotavljati delavcem brezhibno delovno opremo, 

ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega 

imetja in naravnega okolja 

• pri izbiri delovne opreme upoštevati nevarnosti in 

škodljivosti na delovnem mestu oziroma druge 

nevarnosti in škodljivosti, ki obstajajo pri uporabi 

delovne opreme 

• po opravljenem ocenjevanju tveganja v skladu 

z izjavo o varnosti, z ukrepi organizacije dela 

preprečiti ali omejiti predvidene nevarnosti in 

škodljivosti, ki lahko nastanejo pri normalni 

uporabi delovne opreme, in predvideti ukrepe 

za uporabo v izrednih okoliščinah 

• pridobiti in hraniti tehnično dokumentacijo, iz katere 

je razvidno, da delovna oprema ustreza predpisanim 

varnostnim in zdravstvenim zahtevam 

• zagotoviti, da delovna oprema, ki jo delavci uporabljajo, 

ustreza vrsti in načinu izvajanja delovnih 

nalog oziroma je za ta namen ustrezno prirejena 

in njena uporaba ne ogroža varnosti in zdravja 

delavcev 

• zagotoviti, da je delovna oprema vzdrževana v 

skladu z navodili proizvajalca, da ves čas uporabe 

ustreza določilom pravilnika o varnosti in zdravju 

pri uporabi delovne opreme 

• delavce usposobiti za pravilno in varno uporabo 

delovne opreme s teoretičnim in praktičnim 

usposabljanjem ter seznanjanjem z nevarnostmi, 

ki se lahko pojavijo pri uporabi takšne opreme 

• zaradi zagotavljanja minimalnih varnostnih in 

zdravstvenih zahtev upoštevati ergonomske 

zahteve, ki upoštevajo položaj in držo delavcev 

med uporabo delovne opreme 

• pred začetkom dela delavce opozoriti na 

nevarnosti, ki so lahko posledica delovanja 

druge delovne opreme v njihovem neposrednem 

delovnem območju, ki je delavci 

neposredno ne uporabljajo 

• zagotoviti, da delovno opremo po namestitvi in 

pred prvim zagonom ali po premestitvi na drugo 

delovno mesto pregleda pristojna oseba, ki izda 

potrdilo, iz katerega je razvidno, da je delovna 

oprema pravilno nameščena in da deluje v 

skladu s predpisi. 

Zagotoviti nadzor nad delovno opremo, katere 

uporaba je lahko nevarna ali škodljiva za delavce: 

• z rednimi kontrolnimi pregledi in kjer je potrebno, 

s preskusi, ki jih opravijo pristojne osebe v 

skladu s predpisi in 

• s posebnimi pregledi, ki jih opravijo pristojne osebe, 

če pride do izjemnih okoliščin, ki lahko ogrozijo 

varnost delovanja delovne opreme (npr. sprememba 

načina dela, poškodba opreme pri delu, 

nevarni pojav ali daljše obdobje nedelovanja). 

Delodajalec mora zagotoviti ustna navodila, in 

kjer je to primerno, pisna navodila o delovni opremi, 

ki jo uporabljajo pri delu. Navodila morajo biti 

delavcem razumljiva. 

Ustna in pisna navodila delodajalca se nanašajo na: 

• pogoje, pod katerimi se delovna oprema varno 

uporablja 

• predvidene izredne okoliščine, ki lahko nastopijo 

pri uporabi delovne opreme in 

• zaključke, dobljene na podlagi praktičnih izkušenj, 

pridobljenih pri uporabi delovne opreme. 

Če varnosti in zdravja pri delu v nevarnem 

območju ni mogoče zagotoviti s konstrukcijskimi 

rešitvami, jo mora delodajalec zagotoviti z drugimi 

tehničnimi rešitvami (z varnostnimi napravami, 

varovali ipd.), pri katerih ni potrebno, da se 

delavec med uporabo delovne opreme nahaja 

neposredno v nevarnem območju. 

Če se uporablja pomožno ročno orodje, mora 

delodajalec zagotoviti način dela, ki ne ogroža 

varnosti in zdravja pri delu. 

Delodajalec se mora posvetovati z delavci in njihovimi 

zastopniki o nameravanih spremembah, 

preureditvah in razširitvah uporabnosti delovne 

opreme, ki bistveno spremenijo obstoječo oceno 

tveganja za varnost in zdravje ter jim omogočiti, 

da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj v zvezi z 

zagotavljanjem njihove varnosti in zdravja pri 

uporabi delovne opreme. 

14


KONCERN 

SPLOŠNE OBVEZNOSTI DELAVCEV V 

ZVEZI Z DELOVNO OPREMO 

Delavec mora v skladu s svojo usposobljenostjo 

in navodili, ki jih je dobil od delodajalca: 

• pravilno uporabljati delovno opremo 

• delovno opremo vzdrževati v skladu z navodili 

• od delodajalca zahtevati popravilo poškodovane 

ali zamenjavo izrabljene delovne opreme, če ta 

predstavlja nevarnost za poškodbe ali 

zdravstvene okvare delavcev, ki to delovno opremo 

uporabljajo, in drugih oseb, ki lahko pridejo 

v nevarno območje delovne opreme 

• od delodajalca zahtevati dodelitev osebne varovalne 

opreme, če se med delom kljub pravilni 

uporabi delovne opreme pojavi nevarnost za 

poškodbe ali zdravstvene okvare 

• delovno opremo uporabljati na tak način, da se 

pri njeni uporabi izogne nevarnostim za 

poškodbe in zdravstvene okvare, in da pri delu 

ne ogroža varnosti in zdravja drugih oseb, ki so 

na nevarnem območju delovne opreme 

• delodajalca obvestiti o vseh okoliščinah, za katere 

utemeljeno meni, da predstavljajo resno in 

neposredno nevarnost za poškodbe in zdravstvene 

okvare, kakor tudi o vseh pomankljivostih 

delovne opreme in varnostnih naprav oziroma 

varoval 

• sodelovati z delodajalcem pri izvedbi ukrepov, ki 

jih delodajalcu naloži delovna inšpekcija, in 

delodajalcu omogočiti, da tako vzpostavi varno 

delovno okolje in delovne razmere. 

ZAHTEVE DELODAJALCEM ZA UPORABO 

DELOVNE OPREME 

Delodajalec mora: 

• zagotoviti, da so naprave za krmiljenje delovne 

opreme dobro vidne, prepoznavne in označene 

v skladu s predpisi 

• zagotoviti, da so krmilne naprave nameščene 

zunaj nevarnih območij na tak način, da njihovo 

delovanje ne povzroča dodatnih nevarnosti, pri 

čemer ne sme obstajati možnost, da bi krmilne 

naprave povzročile nevarnost, ki bi bila posledica 

njihovega nehotenega vklopa 

• zagotoviti delavcu, ki uporablja delovno opremo, 

da lahko z mesta upravljanja ugotavlja, ali se v 

nevarnih območjih nahaja kakšna oseba. Če to ni 

mogoče, se mora avtomatsko sprožiti zvočni 

oziroma svetlobni opozorilni signal, preden začne 

delovna oprema delovati. 

• zagotoviti varne krmilne sisteme, ki morajo biti izbrani 

ob upoštevanju možnosti, da lahko pride do 

napak, odpovedi in omejitev pri predvidenih 

okoliščinah uporabe delovne opreme 

• zagotoviti, da je zagon delovne opreme možen le 

z vključitvijo krmilja, ki je temu namenjeno, brez 

nevarnosti za poškodbo delavcev. Navedeno 

velja tudi za ponovni zagon po ustavitvi zaradi 

kakršnegakoli vzroka. 

• zagotoviti, da je vsa delovna oprema opremljena s 

krmiljem za popolno in varno ustavitev 

• zagotoviti, da je vsako delovno mesto, upoštevaje 

vrsto nevarnosti za poškodbo delavca ali drugih 

oseb v bližini, opremljeno s krmiljem za ustavitev 

določenega dela ali celotne delovne opreme 

• zagotoviti, da je delovna oprema, če njeno delovanje 

in njen normalni čas za ustavitev predstavlja 

nevarnost za poškodbe delavca in drugih oseb v 

bližini, opremljena s krmilno napravo za izklop v sili 

• zagotoviti, da je delovna oprema, ki predstavlja 

nevarnost za poškodbe delavca in drugih oseb 

v bližini zaradi padanja predmetov ali delov, ki 

segajo iz nje, opremljena z varnostnimi 

napravami, ki preprečijo tako nevarnost 

• zagotoviti, da je delovna oprema, ki predstavlja 

nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare 

delavca in drugih oseb v njeni bližini zaradi oddajanja 

plina, hlapov, kapelj ali prahu opremljena 

z varnostnimi napravami za primere zadrževanja 

v bližini te delovne opreme 

• zagotoviti, da so delovna oprema in njeni deli, kjer je 

to potrebno za varnost in zdravje delavcev, pritrjena 

s sponami ali drugimi sredstvi na trdno podlago 

• zagotoviti, da so območja in mesta na delovni 

opremi, na katerih je potrebno delati oz. izvajati 

vzdrževanje, osvetljena v skladu s predpisi 

• zagotoviti, kjer obstaja nevarnost mehaničnega 

stika z gibljivimi deli delovne opreme, da se ti deli 

zavarujejo z varovali ali z napravami, ki 

preprečujejo dostop do nevarnih območij ali 

zagotavljajo ustavitev gibanja nevarnih delov, 

preden dosežejo nevarno območje 

• zagotoviti, da je delovna oprema toplotno izolirana 

oziroma zavarovana pred dotikom 

• zagotoviti, da so opozorilne naprave na delovni 

opremi nedvoumne, lahko zaznavne ter razumljive 

• zagotoviti, da se vzdrževalna dela izvajajo samo 

takrat, ko je delovna oprema izključena. Če to ni 

mogoče, mora delodajalec zagotoviti, da takšna 

dela ne predstavljajo nevarnosti za poškodbo ali 

zdravstveno okvaro delavca. 

• redno voditi evidenco vzdrževanja opreme 

• opremljenost vse delovne opreme z jasno razpoznavnimi 

sredstvi, s katerimi jo je mogoče izolirati 

pred vsemi viri energije 

• zagotoviti, da so na delovni opremi nameščena 

opozorila in oznake, ki so potrebne za zagotovitev 

varnosti in zdravja delavcev 

• zagotoviti varen dostop in zadrževanje na vseh 

območjih, kjer je to potrebno za proizvodnjo, nastavitev 

in za vzdrževalna dela na delovni opremi 

• zagotoviti, da je vsa delovna oprema takšna, da 

varuje izpostavljene delavce in druge osebe v 

bližini pred nevarnostjo 

• zagotoviti periodične preglede in preizkuse delovne 

opreme v rokih, ki jih je določil proizvajalec. Če 

proizvajalec ne določi rokov za periodične preglede, 

mora delodajalec zagotoviti periodične 

preglede in preizkuse v rokih, ki ne smejo biti 

daljši od 36 mesecev. 

Tomaž JERETINA, 

dipl. inž. 

Delavec mora dosledno uporabljati 

zaščitno opremo 

Vsak delavec je 

odgovoren, da sam v 

skladu s svojo 

usposobljenostjo in 

navodili, ki jih dobi od 

delodajalca, skrbi za 

svojo varnost in zdravje 

pri delu, kakor tudi za 

varnost in zdravje drugih 

oseb, ki je pogojena z 

njegovimi dejanji ali 

nalogami pri delu. 

15

KONCERN 

Znanje za razvoj 

Prihodnost je prišla k nam 

V času, ko je na naših cestah vedno več osebnih avtomobilov ter drugih vozil in vsako leto zaradi 

neupoštevanja prometnih predpisov umre skoraj 300 ljudi, več tisoč pa se jih poškoduje, je 

varnost za naša življenja še kako pomembna. V Sintalu smo se odločili, da z največjim korejskim 

partnerjem na področju umetne inteligence ponudimo sistem za t.i. prometni management. 

Sistem nadzoruje gostoto prometa 

Sistem za prometni 

management je 

namenjen nadzoru 

prometa, ukradenih vozil, 

parkirišč, omogoča pa 

tudi obrazno 

razpoznavanje 

in modeliranje. 

To je delujoča idejna rešitev, ki ponuja: 

• sistem za prijetje vozil storilcev kaznivih dejanj 

• sistem nadzora prometnih prekrškov 

• odkriva pobegla oz. preobremenjena vozila 

(elektronski nadzor prehodov) 

• vsebuje video detekcijski sistem prepoznave 

registrskih tablic 

• dovoljuje nadgradnjo na obrazno razpoznavo 

voznika. 

VIDEO DETEKCIJSKI SISTEM 

Sistem je namenjen takojšnjemu posredovanju 

podatkov o gostoti prometa, hitrosti in velikosti 

vozil zgolj s pomočjo vhodnega video signala. 

Posebni algoritmi s pomočjo hitrih procesorskih 

enot procesirajo podatke ter jih preoblikujejo v 

človeku berljiv format kot množico koristnih in 

pomembnih podatkov. 

Funkcije, ki jih video sistem opravlja, so: 

• zaznavanje gostote prometa 

• zaznavanje lokacije vozil 

• zaznavanje hitrosti vozil 

• zaznavanje zasedenosti vozišča 

• razvrščanje vozil po velikosti 

• zaznavanje prometnih nesreč 

• zaznavanje razdalje med vozili. 

Video detekcijski sistem ima naslednje značilnosti: 

• mogoča je hkratna obdelava slik s štirih kanalov 

• lahko nadgradimo sistem z neodvisnimi moduli 

do največ 4 kanalov za detekcijo 

• en modul zaznava dogajanje na do 8 cestnih 

pasovih 

• zamenjava z detektorji, vgrajenimi v cesto 

• namestitev je enostavna, kar zmanjša potrebo 

po zapiranju pasov 

• zaznava vozil samo s pomočjo video signala 

• nadzor kamer preko RS-232C vrat v sprejem 

do 4 signalov iz RS-170 kamer 

• pošiljanje podatkov v oddaljeni center prek 

RS-232 vrat 

• ustreza zahtevam ministrstva za promet 

• samodejna konfiguracija parametrov con 

• učinkovit prenos JPG slik v center 

• smerna občutljivost 

• nadgradnja programske opreme preko omrežja 

in serijskih vrat brez sprememb v strojni opremi. 

SISTEM ZA NADZOR KRŠENJA 

OMEJITVE HITROSTI 

Sistem so razvili, da bi preprečevali vsakoletno 

povečevanje števila avtomobilskih nesreč s smrtnim 

izidom zaradi prehitre vožnje. Ta napredni 

avtomatski sistem lahko ponoči in podnevi po 

natančni izmeri hitrosti in posnetku slike vozila, ki 

krši omejitev hitrosti, razpozna registrsko tablico 

avtomobila, podatke, opremljene s krajem, datumom, 

uro in izmerjeno hitrostjo pa pošlje v center 

(ponavadi na policijo). Nato poizve po vozilu v 

bazi podatkov o lastnikih vozil ter pošlje obvestilo 

o prekršku, ki je opremljeno s sliko prekrška. 

Funkcije, ki jih sistem lahko ima, so: 

• avtomatska razpoznava registrske tablice 

• zmožnost razpoznave črk in številk 

• umetna inteligenca omogoča razpoznavo tudi, 

če je tablica poškodovana 

• pravilno delovanje tudi v primeru nenadnih 

sprememb vremenskih razmer 

• enostavno vzdrževanje 

• možnost hranjenja avtomobilskih številk in statističnih 

obdelav. 

Sistem ima veliko značilnosti, ki so prilagodljive, 

najpomembnejše pa so: 

• fotografiranje vozila, ki krši omejitev hitrosti 

• razpoznava tablice podnevi in ponoči 

• pošiljanje podatkov o kršitvi v centralo 

• sledenje vozilu v bazo podatkov o lastnikih 

avtomobilov 

• izdaja plačilnega listka ali poziva na sodišče 

vključno s sliko vozila in podatki o hitrosti in 

lokaciji. 

Detekcija je mogoča pri vozilih, ki ne vozijo 

hitreje od 250 km/h, učinkovitost razpoznave 

vozila pa je večja od 99,5 odstotka. 

SISTEM ZA NADZOR NAD KRŠENJEM 

PROMETNE SIGNALIZACIJE 

Sistem lahko v povezavi z prometnim signalizacijskim 

sistemom (semafor) nadzoruje vozila, 

ki, na primer, pri rdeči luči prevozijo prehod za 

pešce. Sistem je popolnoma avtomatiziran. 

16

Znanje za razvoj 

KONCERN 

Sistem skrbi za fotografiranje vseh tipov vozil na 

cesti in prepoznavanje njihovih tablic z uporabo 

tehnologije obdelave slike. Nato sledi iskanje 

številke v bazi “kriminalnih” vozil na policijski 

postaji. Podatki vsebujejo sliko vozila in njegovo 

tablico, informacijo pa je mogoče takoj posredovati 

policijski kontroli, ki ustavi vozilo 1 do 2 

sekundi pred prehodom čez kontrolno mesto. 

UČINKOVIT PARKIRNI SISTEM 

Sistem zazna tudi kršilce prometne signalizacije 

Narejen je tako, da zabeleži tako luč na 

semaforju kot tudi sliko prekrška. Komunikacijska 

naprava poskrbi za prenos podatkov o prekršku 

(čas, lokacija, slika, dodatna slika prometnega 

signala) z oddaljene lokacije v center z 

uporabo najetih vodov. 

Modul lahko zaznava več tipov prometnih 

prekrškov, kot so npr. kršenje pravila “avtobusnega 

pasu”, neupoštevanje rdeče luči ali STOP 

znaka, kršenje omejitve hitrosti itd. V primeru 

prekrška je kamera sposobna fotografirati vozilo 

na razdalji nad 50 metrov. Če pa modul ni 

povezan z oddaljenim centrom, ima možnost 

shraniti vsaj zadnjih 200 slik prekrškov. 

Modul ima vgrajen algoritem za sledenje smeri 

vožnje s pomočjo sledilne smerne tehnologije. 

Če uporabljamo 700nm infrardeči osvetljevalni 

sistem, lahko fotografira vozila tudi na razdalji 

nad 70 metrov. Sprotno polnjenje osvetljevalnega 

sistema omogoča fotografiranje vseh mimo 

vozečih vozil. Modul ima tudi visoko razvit 

tehnološki sistem obdelave slike in omogoča 

njen prenos v oddaljeni center. 

SISTEM DETEKCIJE 

“KRIMINALNIH” VOZIL 

Sistem olajša nadzor parkiranih vozil 

Trenutno parkirni sistemi delujejo predvsem na 

principu izdaje parkirnih listkov, medtem ko naš 

sistem prepozna tablico vozila, ki pripelje na 

vhodno mesto in usmeri avtomobil na 

parkirišče brez uporabe listkov. Ob izhodu s 

parkirišča sistem avtomatsko izstavi parkirni 

račun, sprejme plačilo in izda potrdilo o opravljenem 

plačilu. Sistem torej za delovanje ne 

potrebuje človekove pomoči (blagajnik na izhodu) 

in zagotavlja velik prihranek pri poslovanju 

parkirišča. 

SISTEM ZA OBRAZNO 

RAZPOZNAVANJE IN MODELIRANJE 

Generiranje obraznega 

modela, ki je ponavadi 

narejen ročno, 

lahko z uporabo 

našega sistema poenostavimo 

in izdelamo 

bistveno hitreje. 

V bazi je zajeto znanje 

večletnega dela in 

razvršča obraze v 4 

kategorije. 

Z uporabo spoja 3D grafičnih tehnik in tehnike 

obdelave slike s sistemom lahko zamenjamo 

katerikoli del obraza, transformiramo obraz ali 

njegove dele, obraz postaramo, spreminjamo 

obrazne izraze, izdelamo obrazni profil. Vse te 

obdelave lahko sistem izvaja v črno-beli ali 

barvni tehniki. 

Sistem poskrbi za 

fotografiranje vseh tipov 

vozil na cesti, 

razpoznavo registrskih 

tablic in iskanje 

podatkov o lastniku 

vozila v centralnem 

registru. 

Prikaz posredovanja podatkov o posnetih vozilih 

Boštjan KURMANŠEK, 

vodja razvoja 

17

KONCERN 

Tehnične novosti 

Vlomilcu megla prekriža račune 

Posamezne prostore, kjer se nahaja draga oprema, npr. računske centre, lahko poleg klasičnega 

protivlomnega sistema varujemo še dodatno z novim sistemom za generacijo megle, ki v 

trenutku napolni prostor z meglo tako, da vlomilec ne vidi pred sabo niti centimeter. Tako lahko 

na enostaven način s kombiniranim sistemom zagotovimo večjo varnost najbolj občutljivih in 

pomembnih prostorov. 

Detektor megle Protect 

Sistem Protect je cenejši 

od povprečnega osebnega 

računalnika, za delovanje 

potrebuje manj električne 

energije kot ena žarnica, 

ne potrebuje vzdrževanja 

in ima zelo dolgo 

življenjsko dobo. 

Statistike kažejo, da so domovi in majhna podjetja, 

kot so zlatarne ali menjalnice, vse 

pogosteje tarča vlomilcev. Interventi varnostnega 

podjetja potrebujejo od sprejema alarma pa 

do tega, da pridejo na kraj zločina, seveda 

določen čas. Da bi ta čas premostili in če želimo 

takojšnje ukrepanje v objektu, lahko za dodatno 

varovanje v določenih prostorih klasični protivlomni 

sistem nadgradimo s sistemom za 

generacijo megle. 

NE VIDI NITI PRSTA PRED NOSOM 

Sistem za generacijo megle Protect (glej sliko 

levo zgoraj) je izdelek danskega proizvajalca in 

predstavlja pomembno inovacijo na področju 

alarmnih naprav. Klasičnega protivlomnega 

varovanja ne zamenjuje, ampak ga dopolnjuje 

oz. nadgrajuje. Ko vlomilec vstopi v prostor in 

sproži alarm, se začne iz generatorja Protect 

valiti gost dim, ki v manj kot 20 sekundah 

popolnoma zapolni prostor, kar pomeni hitrost 

sproščanja 375 m3 snovi na minuto. 

V megli, v kateri ni mogoče videti niti prsta pred 

nosom, se vlomilec ne more več orientirati in še 

manj iskati tistega, po kar je prišel. T.i. suhi dim, 

ki ga že dolgo uporabljajo v gledališčih in 

diskotekah, ni škodljiv za zdravje ljudi ali živali, 

prav tako ne pušča nobenih sledov na tehničnih 

napravah, pohištvu ali oblekah. Gosta, nepregledna 

megla se v zaprtem prostoru obdrži več 

kot uro, za odpravo dima pa zadostuje 20 

minut zračenja. 

KAKO DELUJE PROTECT? 

Po sprožitvi se začne sproščati suha megla. Ta 

je posledica mešanice vode in glicola, ki jo sistem 

brizgne skozi vroči element. Vlomilec je 

praktično v nekaj sekundah onemogočen, še 

preden je opravil svoje delo. 

Sistem Protect ima vgrajenih kar nekaj varnostnih 

mehanizmov, ki preprečujejo, da bi se 

sprožil po nepotrebnem ali po nesreči. Sistem 

nadzoruje glavna alarmna konzola, ki je lahko 

povezana tudi z varnostno službo. Ta na 

zaslonu preveri, če se je dimna zavesa sprožila 

in temu ustrezno ukrepa. V primeru izpada električne 

energije ima sistem vgrajeno varovalo, v 

primeru vandalizma, torej namerne poškodbe 

naprave, pa pošlje opozorilni signal varnostni 

službi. 

Z generatorjem megle Protect učinkovito nadgradite 

vaš alarmni sistem in zaščitite svoje 

premoženje. Sistem Protect je cenejši kot 

povprečen osebni računalnik, za svoje delovanje 

potrebuje manj električne energije kot ena 

žarnica, praktično ne potrebuje vzdrževanja in 

ima zelo dolgo življenjsko dobo. Po sprožitvi sistema 

se obstoječa enota enostavno napolni z 

novo mešanico tekočine in vaš sistem je 

ponovno pripravljen na 24-urno varovanje 

vašega premoženja. 

Zato vam svetujemo, ne čakajte na pomoč, 

ampak si pomagajte sami! 

Igor Rot, dipl.inž.el. 

vodja sektorja projektiva 

Prizor aktiviranja detektorja megle Protect 

18

Varovanje našega doma 

KONCERN 

Mirno preživimo počitniške dni 

Bliža se poletje in z njim čas zasluženih dopustov. Počitnic pa si zagotovo ne bodo vzeli vlomilci, saj je poletje zanje čas, ko imajo največ 

dela. Koliko ga bodo imeli dejansko, pa je odvisno predvsem od nas samih. Opozorila in previdnost vsekakor niso odveč. 

Prazna stanovanja in hiše kar sama po sebi 

kličejo vlomilce in tatove, ki želijo na lahek in 

enostaven način priti do gmotne koristi. Zato je 

treba pred odhodom na dopust postoriti vse 

potrebno, da ne bi bili ob prihodu domov neprijetno 

presenečeni, saj je v največji meri prav od 

nas odvisno, ali se bo vlomilec lotil tudi naše 

hiše. Da bi preprečili vlom, lahko storimo marsikaj. 

Ob tem naj opozorimo, da večina vlomov 

ni naključnih, ampak so skrbno načrtovani, saj 

vlomilci opazujejo gibanje oseb, prihode, 

odhode v službo, šolo in njihove navade. 

KAJ LAHKO STORIMO? 

Pomembno je, da za naš dopust vedo sosedi, če 

seveda nismo z njimi na bojni nogi, in prijatelji, ki 

med našo odsotnostjo popazijo na hišo ali 

stanovanje. Z njimi se moramo obvezno dogovoriti 

o vsakodnevnem praznjenju nabiralnika, saj 

poln poštni nabiralnik daje slutiti, da že nekaj 

časa ni nikogar doma. Dobro je, da se v 

stanovanju ali hiši, tudi ko nas ni doma, stalno 

nekaj dogaja, da se na vsake toliko časa 

odprejo okna ali vrata, odgrnejo zavese, ob 

večerih prižgejo luči itd. Če bomo poskrbeli 

za to, bomo v veliki meri odvrnili potencialne 

vlomilce. 

Še večjo varnost objekta lahko zagotovimo s 

tehničnimi sredstvi: z ustrezno mehansko 

zaščito, dobrim protivlomnim sistemom in 

nenazadnje tudi video kamerami. Odločitev o 

tem je odvisna predvsem od tega, kakšno stopnjo 

varnosti želimo, kakšne dragocenosti se 

nahajajo v hiši in od ogroženosti objekta (ali je 

objekt na samem ali v naselju) ter nenazadnje 

od tega, kako globok žep imamo. 

MEHANSKA ZAŠČITA 

Z mehansko zaščito dodatno zaščitimo vse 

dostope v objekt, vrata in okna. Tako vlomilcu 

preprečimo ali vsaj otežimo lahek in hiter vstop 

v objekt. Na okna lahko namestimo rešetke, 

steklene površine pa zaščitimo z zaščitno folijo. 

To namestimo z notranje strani okna, s čimer 

zagotovimo, da se ob udarcu steklo ne zdrobi. 

Zelo pomemben element mehanske zaščite so 

tudi dober cilindrični vložek, cilindrična 

ključavnica, kvalitetno varnostno okovje (kljuka) 

ali varnostna vrata, ki morajo imeti: 

• širokokotno kukalo 

• večtočkovne zapahe 

• prečno ojačitev 

• jekleni okvir. 

PROTIVLOMNI SISTEM 

Sodobna oblika varovanja objektov je 

varovanje s tehničnimi sredstvi, tj. protivlomnim 

sistemom, ki je v zadnjem času zelo 

razširjeno. Razlog za to je naraščajoče število 

kriminalnih dejanj, sistemi pa so tudi cenovno 

vedno bolj dostopni. 

Takoj, ko ste se odločili, da boste dodatno 

zavarovali svojo hišo, se morate najprej obrniti 

na pravi naslov oz. na podjetje, ki se ukvarja 

z varovanjem oseb in premoženja. 

Strokovnjaki s tega področja vam bodo po 

ogledu vaše hiše svetovali prave rešitve. 

Za varovanje notranjih prostorov uporabljamo 

predvsem infra-rdeče senzorje, ki zaznavajo 

gibanje ljudi, detektorje loma stekla, ki 

jih namestimo na steklene površine in javijo 

alarm v primeru razbitja steklenih površin, ter 

magnetne kontakte, ki jih namestimo na okna 

in vrata, alarm pa se sproži, če se okno ali 

vrata odprejo. 

Če imamo v hiši trezor, ga lahko zavarujemo 

s senzorjem tresljajev, ki zaznava vibracije, ki 

jih povzročijo vrtanje npr. z diamantnimi 

žagami in podobnim orodjem, ter s stikalom 

za primer odpiranja. 

S protivlomnim sistemom lahko zavarujemo 

tudi vaš vrt, in sicer s ti. zunanjim varovanjem. 

Najpogostejši so zunanji IR senzorji 

gibanja, IR bariere, ki delujejo na prekinitev 

žarka med sprejemnikom in oddajnikom, 

fotocelice s podobnim načinom delovanja, 

analizatorji vibracij za varovanje žične ograje 

s posebnim kablom itd. 

Za signalizacijo alarma namestimo na hišo 

sireno z bliskavko, če pa imamo tihi alarm, kar 

pomeni, da vlomilec ne ve, da se je sprožil alarma, 

se signal, da je alarm sprožen, iz protivlomnega 

sistema prenese preko analogne 

telefonske linije na 24-urno dežurno mesto 

varnostne službe. Ta takoj obvesti mobilne 

intervencijske ekipe, ki ukrepajo v najkrajšem 

času. Naloga interventa je, da vlomilca prime 

pri dejanju in ga zadrži do prihoda policije. 

Če je vaš protivlomni sistem povezan z 

dežurnim centrom varnostne službe, lahko 

na svoj osebni mobilni telefon sprejemate 

tudi sporočila v obliki SMS sporočil, ki vas seznanjajo 

z vsemi spremembami v vašem 

domovanju (vklope alarmnega sistema, izklop, 

sproženi alarm ...). 

VIDEO NADZORNI SISTEM 

Pri varovanju si lahko pomagamo tudi s kamerami. 

Običajno se lastniki manjših hiš ne 

odločajo za nadzor s tem sistemom tudi zaradi 

dokaj visoke cene, je pa vse več lastnikov 

večjih hiš in drugih objektov, ki želijo morebitno 

škodo zaradi vlomilcev dodatno zavarovati 

prav na tak način. 

Video sistem je primeren predvsem za to, da v 

primeru vloma, požara in na sploh za nadzor 

dogajanja s pomočjo video kamer lažje opravimo 

rekonstrukcijo dogodkov. Kamere namestimo 

po preudarku, odvisno od posamezne 

situacije, npr. nad vhode, posebej nad glavnega, 

nad dvorišče, lahko pa tudi v notranje prostore. 

V upanju, da smo vam z nasveti pomagali, 

vam želimo brezskrben dopust! 

Igor ROT, dipl.inž.el., 

vodja sektorja projektiva 

Poskrbite, da ne bodo vlomili v vaš dom 

19

KONCERN 

Iz tujega tiska 

Varnostniki proti terorizmu in sarsu 

V STRAHU PROTI TERORIZMU 

V Chichagu so sredi maja na tamkajšnjem 

letališču Midway pripravili eno največjih 

urjenj, ki potekajo v sklopu nacionalnega boja 

proti morebitnemu terorizmu. Čikaške gasilne 

enote so reševale ranjene, ki so se ponesrečili 

v simulirani letalski nesreči. 

NAJBOLJ VAREN JE LUKSEMBURG 

Po rezultatih analize, ki jo je pripravila organizacija 

Mercer Human Resource Consulting, je 

najbolj varno mesto Luksemburg, sledijo mu 

Bern, Ženeva, Helsinki in Singapur. Ključni merili 

za ugotavljanje varnosti mesta sta bili število 

kriminalnih dejanj in izvajane zakonskih predpisov, 

upoštevali pa so tudi notranjo varnost. 

Berlin se je tako uvrstil šele na 39. mesto, 

medtem ko so najmanj varna mesta Bangui v 

Srednjeafriški republiki, Barzzaville v Kongu, 

Luanda v Angoli in iraška prestolnica Bagdad. V 

Severni Ameriki pa veljajo za najbolj nevarna 

mesta Calgary, Montreal, Toronto in Vancouver, 

ameriška mesta Honolulu, Houston in San 

Francisco pa so pristala na 40. mestu, medtem, 

ko si New York in Seattle delita celo 64. mesto. 

Najslabše se je odrezal Washington, ki je pristal 

šele na 107. mestu. Ljubljana se sicer uvršča med 

manj varna mesta, hkrati pa se v skupini držav 

vzhodne Evrope skupaj z Bratislavo uvršča 

med varnejše prestolnice. Poseben problem v 

Ljubljani so ulični ropi, drzne tatvine in 

roparske tatvine. Storilci so predvsem mladoletniki, 

ki delujejo v manjših skupinah, njihove žrtve 

pa so najpogosteje starejši in slabotni. 

Najpogosteje jih mikajo denar, zlatnina, torbice 

in mobiteli. 

V BOSTONU SO ZASKRBLJENI 

Bostonska policija se resnično boji letošnjih poletnih 

mesecev, saj se je število kriminalnih dejanj 

samo aprila v primerjavi z istim mesecem lani 

povečalo za 63 odstotkov. Najbolj so v porastu 

število umorov, ropov in surovih napadov. Tako 

se je samo aprila zgodilo 422 umorov, kar je 

precej več v primerjavi z lanskim aprilom, ko so 

jih zabeležili 259. Čeprav Mariellen Burns, 

tiskovna predstavnica bostonske policije pravi, 

da je bil marec dokaj miren mesec in da aprilski 

podatki ne smejo zbujati preveč strahu, pa je 

Thomas Lee s predela Dorchester v Bostonu 

dejal, da “zna biti to poletje še posebej vroče”. 

PODATKE SI IZMENJUJEJO 

Začel je veljati začasni sporazum med Evropsko 

unijo in ZDA o izmenjavi podatkov o potnikih na 

čezatlantskih poletih, ki so ga sklenili v okviru 

boja proti terorizmu. Sporazum je usklajen z 

novimi ameriškimi protiterorističnimi predpisi in 

pravili EU o varstvu osebnih podatkov. Evropski 

letalski prevozniki tako Američanom pošiljajo za 

vse čezatlantske polete podatke z imeni potnikov, 

njihovo raso in versko pripadnostjo, pa 

tudi podatke o njihovem zdravju in kam potujejo. 

K temu dodajajo tudi telefonske številke in 

druge podrobnosti, kot so številke njihovih 

bančnih kartic. Po dogovoru ameriški uradniki 

ne smejo uporabljati podatkov, ki po evropski 

zakonodaji sodijo med občutljive. Tudi sicer 

bodo vse podatke o potnikih uporabljali le v 

okviru boja proti terorizmu. 

PICASSO IN VAN GOGH 

V JAVNEM STRANIŠČU 

Tatovi so jo konec aprila pošteno zagodli britanskim 

policistom, muzealcem in ljubiteljem kulture. 

Slike treh velikih mojstrov Vincenta van 

Gogha, Pabla Picassa in Paula Gauguina so 

namreč neznanci odnesli iz galerije v središču 

Manchestra, policija pa jih je nato našla v 

bližnjem javnem stranišču. Van Goghova Pariška 

utrdba s hišami, Picassova Revščina in 

Gaugauinov Tahitski pejsaž, ki so skupaj vredni 

šest milijonov evrov, so bili spravljeni v tulcu, 

skritem v stranišču dvesto metrov od galerije 

Whithworth. Na tulcu je bilo sporočilo, v katerem 

so nepridipravi zapisali, da so s krajo slik želeli 

opozoriti na pomanjkljive varnostne ukrepe v 

galeriji. Po mnenju policije je šlo za dobro načrtovano 

tatvino, saj so tatovi po zaprtju galerije 

neopazno vdrli v sobo, kjer je razstavljenih več 

primerkov slik sodobne umetnosti. 

ZELENORTSKI OTOKI SO NAJBOLJ 

VARNI 

Medtem, ko britanske oblasti zaradi nedavnih 

terorističnih napadov odsvetujejo potovanje v 

Kenijo, pa vsem, ki se odločajo za dopust, svetujejo, 

naj si za počitnice umislijo Zelenortske 

otoke, majhno in dokaj neznano otoško državo 

v Atlantiku. 

Še nekaj časa pa ne bo mogoče potovati v 

Azijo, kjer razsaja smrtonosni sindrom oteženega 

dihanja sars, ki je najbolj prizadel 

Kitajsko. Ker je okuženih več tisoč ljudi, več kot 

200 pa jih je 

umrlo, so odgovorni 

za pomoč 

pri nadzoru gibanja 

ljudi, s čimer 

hočejo širjenje 

te nevarne 

atipične pljučnice 

čim bolj omejiti, 

prosili tudi varnostnike. 

Takole 

varnostnik nadzoruje 

predel 

Pekinga. 

V KONCERNU SINTAL BOMO ZAPOSLILI VEČ VARNOSTNIKOV 

NA OBMOČJU CELOTNE SLOVENIJE. 

Če iščete zaposlitev, 

vas zanima dinamično delo 

in izpolnjujete naslednje pogoje: 

končana najmanj III. stopnja izobrazbe 

starost od 20 do 40 let 

državljanstvo Republike Slovenije 

nekaznovanost 

aktivno znanje slovenskega jezika 

VAS VABIMO, 

da se osebno oglasite v naši kadrovski službi 

na Zaloški 149 v Ljubljani 

KONCERN 

ob delavnikih med 8. in 9. uro. 

20

Sintalove novičke 

KONCERN 

Vabimo in obveščamo 

Ko pripravljamo novo številko Sintalčka in izbiramo zanimive teme za objavo, se vedno 

znova ustavimo ob drobnih novičkah. So zanimive, dobrodošle, pa vendar majhne in 

ne najdejo pravega prostora. Tokrat pa smo jih strnili in pred vami je nova rubrika 

Sintalove novičke. 

TRADICIONALNI SINTALOV PIKNIK 

Sredi junija je v Sintalu poseben dan, ki je 

postal tradicionalen. To je dan, ko se sintalovci 

zberemo s svojimi družinami, poslovnimi 

partnerji in naročniki ter dan preživimo 

skupaj v sproščenem vzdušju in dobri družbi. 

To je tradicionalni Sintalov piknik. 

Tudi letos bo tako. Zbrali se bomo 21. junija 

2003 ob 12. uri, na nam že dobro znani 

lokaciji v Bizoviku. Za hrano, pijačo in zabavo 

bo poskrbela naša stalna organizacijska 

ekipa, za dobro vzdušje pa bomo poskrbeli 

vsi. Vabljeni vsi sintalovci s svojimi 

družinami! 

SINTALOV PLANINSKI POHOD NA 

MARIBORSKO POHORJE 

Predvidoma 22. in 23. avgusta 2003 se 

bomo podali na planinski pohod na 

Mariborsko Pohorje. Zbrali se bomo ob 5.30 

pred Sintalovo poslovno stavbo na Zaloški v 

Ljubljani. Odpeljali se bomo proti Kamniku, 

kjer se nam bodo pridružili gorski vodniki. 

Skupaj bomo nadaljevali pot skozi Tuhinjsko 

dolino na Hoče. Start pohoda je ob 8. uri 

izpred Mariborske koče (1068 m). Podali se 

bomo do Ruške koče (1246 m), nato 

povzpeli na Klopni vrh (1340 m). Prvi dan 

pohoda bomo zaključili v Koči na Pesku, kjer 

bomo prenočili. 

Drugi dan pohoda bomo začeli ob 7. uri z 

vzponom na Ribniško kočo (1507 m) in 

nadaljevali pot proti Graškovem domu, 

nato pa se vzpeli na Veliko kopo (1542 m), 

ki bo naša najvišja točka pohoda. Od tu 

pa se bomo spustili do Koče pod 

Kremžarjevim vrhom (1102 m). Pohod 

bomo zaključili v Slovenj Gradcu predvidoma 

ob 18. uri. V Ljubljano se bomo 

vrnili okoli 20. ure. 

Vabimo vse uslužbence Sintala, da se nam 

pridružijo pri veseli gorski pustolovščini. 

Pohod je primeren za vso družino. Za vse 

dodatne informacije pokličite Toma 

Smolnikarja v Sintalovo servisno služb ali na 

mobilni telefon: 041/653 536. 

V TERME OLIMIJE Z GOLF PALICO 

Lani septembra 2002 smo v Sintalu organizirali 

1. Sintalov golf turnir. Prijetno okolje 

in prava mera športnega duha so 

kmalu pripeljale v sproščeno vzdušje. Ob 

koncu dneva smo družno ugotovili, da 

nam v sodobnem hitrem delavnem ritmu 

manjka takih srečanj. Srečujemo se le na 

sestankih ob reševanju poslovnih problemov, 

kjer nas vztrajno motijo mobilni telefoni. 

Zato smo ob slovesu rekli: 

Nasvidenje prihodnje leto! 

Leto je naokoli in 27. junija se bomo ponovno 

zbrali na zelenih poljanah golf igrišča v 

Termah Olimije. Preizkusili bomo svoje znanje 

v igranju golfa, ob dobri hrani in pijači pa 

sproščeno kramljali in si izmenjali 

dragocene izkušnje. Dragi naročniki, 

poslovni partnerji in prijatelji pričakujemo 

vas v petek, 27. junija, ob 12. uri. 

OBVESTILO O ZDRAVSTVENEM 

ZAVAROVANJU OTROK 

V Sintalu se zavedamo, da je za vsakega 

človeka njegov otrok kot punčica v očesu. 

Zato želimo poskrbeti tudi za najmlajše 

člane naših delavcev. Prav zato zaposlene 

obveščamo, da z uvedbo zdravstvenih kartic 

in njihove potrditve na avtomatih 

kadrovska služba Sintala nima več nadzora 

nad zdravstvenimi zavarovanji otrok 

zaposlenih. Zaradi tega prihaja do neljubih 

dogodkov, ko otroci obiščejo zdravnika in 

zdravstveno osebje šele pri obisku ugotovi, 

da je zdravstveno zavarovanje že poteklo. 

Vse zaposlene, ki imajo šoloobvezne otroke 

in so dopolnili 18 let, prosimo, da prinesejo 

potrdilo o šolanju v kadrovsko službo. Le tako 

bomo lahko uredili zdravstvena zavarovanja 

za vaše otroke in se izognili neprijetnim 

zapletom. Hkrati pa vam želimo, da bodo 

vaši otroci zdravi in mladostno razigrani. 

Na pikniku bo tudi veliko športa 

Letos bomo na planinarjenje odšli na Pohorje 

Golf turnir koncerna Sintal bo v Termah Olimije 

letos že junija 

21

KONCERN 

Križanka in humor 

Geslo križanke 21. številke Sintalčka je: SINTAL VAM ŽELI SREČNO. 

Prispelo je 303 rešitev, pravilnih je bilo 289. 

Izžrebali smo naslednje nagrajence: 

1. Nada Abraham, Čečovje 40b, 2390 Ravne na Koroškem 

prejme GASILNI APARAT za avtomobil. 

2. Irena Cerar, Zajelše 21, 1262 Dol pri Ljubljani 

prejme OSEBNO ALARMNO NAPRAVO. 

3.Irena Lanščak, Slomškova 7, 9000 Murska Sobota 

prejme CILINDRIČNI VLOŽEK za ključavnico. 

Rešitve križanke pošljite najkasneje do 15. avgusta na naslov SINTAL d. d., 

Zaloška 143, 1000 Ljubljana s pripisom za križanko. 

Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo poslali pravilne rešitve. 

Nagrade so: GASILNI APARAT za avtomobil, OSEBNA ALARMNA NAPRAVA, 

CILINDRIČNI VLOŽEK za ključavnico. 

22

Podjetje smo ljudje 

KONCERN 

Naj, naj... 

Naravo lovi v fotografije, bi lahko zapisali za strastnega amaterskega fotografa 

Darka Mikuliča, ki je zadnji dve leti kot tehnik zaposlen v Sintalu Kočevje. 42-letni 

Darko Mikulič, sicer po izobrazbi elektrikar, živi s svojo petčlansko družino v Slovenski 

vasi pri Kočevju, s fotografiranjem na diapozitive pa se resneje ukvarja od leta 1996, 

ko je za svoje delo že dobil prvo nagrado. 

Nedavno so podrli njegovo samostojno razstavo 

tridesetih fotografij v City Parku v 

Ljubljani, za svoje odlične fotografije pa je 

pred časom prejel tudi tri nagrade FIAP v 

Avstriji. Njegov glavni motiv za fotografiranje 

je narava, posebno pri srcu so mu živali, 

kot na primer žabe. 

“Člani Foto kluba GDrča vsako leto pripravimo 

razstavo slik žab, ki smo jo poimenovali 

Žabja svatba,” pojasnjuje Darko Mikulič, ki ga 

je Fotografska zveza Slovenije letos izbrala za 

tretjega najboljšega avtorja v Sloveniji. 

Izredno uspešen je tudi fotografski klub Grča, 

ki je po mnenju Fotografske zveze Slovenije 

najuspešnejše društvo v Sloveniji, vanj pa je 

včlanjenih 15 ljubiteljev fotografije. Klub 

Grča, katerega glavni sponzor je podjetje 

Grča, je tudi član ameriške fotografske 

zveze PSA, v kratkem pa naj bi izdali tudi 

knjigo s slikami motivov iz narave, ki jo bodo 

poimenovali Štirje letni časi. 

S svojo fotografsko dejavnostjo si je Darko 

Mikolič v slovenskem okviru že pridobil naziv 

F1, v kratkem pa se namerava prijaviti za kan- 

Darko Mikulič najraje upodablja naravo 

didata za mojstra. Tudi Ameriška fotografska 

zveza zbira podatke o njem in po dosedanjih 

dosežkih si je pridobil že štiri zvezdice, to pa 

pomeni le še korak do petih zvezdic, kar je 

največ. 

V letih svojega ustvarjanja je v Sloveniji 

pripravil dve samostojni razstavi, v tujini pa si 

je bilo mogoče njegova fotografije ogledati na 

več kot petdesetih razstavah. 

Varnostnik trimesečja 

Bruno Rusjan dela na področju varnosti pet let, a si je z dosedanjim delom pri Sintalu pridobil 

izredno veliko izkušenj. V zadnjem času dela na območju BTC Cityja, prej pa je kot 

varnostnik delal tudi v šoli, v trgovini, na bencinskih črpalkah in v študentskih domovih. 

Čeprav je po izobrazbi gradbenik, si je kruh 

v tem poklicu služil le nekaj let, petnajst let 

je bil zaposlen pri pošti pri prevozu denarja, 

zadnja leta pa dela kot varnostnik in je 

pri svojem delu izredno uspešen, saj je prav 

s pomočjo njegovega doslednega, samoiniciativnega 

in požrtvovalnega dela pred 

roko pravice končal že marsikateri 

nepridiprav. Za njegovo delo ga je vodstvo 

BTC Cityja tudi javno pohvalilo. 

Bruno Rusjan je glava šestčlanske 

družine, ki živi v Jevnici pri Litiji. Delo 

varnostnika opravlja predvsem v 

večernem in nočnem času, zadolžen pa je 

za obhode in nadzor celotnega območja 

BTC Cityja. Kot sam pravi, je nekakšen 

“pes čuvaj”, saj mora imeti pri svojem 

delu, pri katerem si prizadeva predvsem 

preprečevati nastajanje škode, ki jo 

povzročajo tatovi, vandali in drugi zlikovci, 

veliko potrpljenja. Tatovi še vedno najpogosteje 

kradejo v trgovinah, ki nimajo 

varnostnih sistemov, tisti z več strokovnega 

znanja pa skušajo krasti tudi v 

zavarovanih objektih, a se velikokrat pri 

tem ulovijo v past, saj so varnostni sistemi 

precej izpopolnjeni, senzorji gibanja pa 

postavljeni tudi na mesta, kjer jih storilci 

kaznivih dejanj ne pričakujejo. 

Največ dela ima ponavadi konec tedna, 

predvsem ob petkih in sobotah, ko je v tem 

velikem nakupovalnem centru na obrobju 

Ljubljane največ kupcev in obiskovalcev 

gostinskih lokalov. “Tatiča moraš najprej 

izslediti, za to moraš imeti pravi občutek, 

sam pravim, da moraš imeti nos za to. Šele 

tedaj lahko začneš spremljati njegove 

nakane. In ko blago nakrade, ga moraš 

počakati na izhodu iz trgovine in mu 

preprečiti, da bi nadaljeval pot z nakradenim 

blagom,” pojasnjuje Bruno Rusjan. 

Vsak dan ima vrsto takih in podobnih 

Bruno Rusjan je varnostnik v BTC Cityju 

“srečanj”, precej kraj prepreči predvsem 

narkomanom, ki si v zameno za nakradeno 

blago priskrbijo mamila. 

Ob svojem rednem vsakodnevnem delu 

opravlja tudi izredna varovanja, predvsem 

večjih športnih prireditev, pri čemer omeni, 

da so nekatere skupine navijačev resnično 

trd oreh. Sicer pa se za ohranjanje dobre 

psihofizične pripravljenosti tudi sam ukvarja 

s športom, najraje pa kolesari. 

23

KONCERN 

Sintal - ponosni pokrovitelj evropskih prvakinj

INTERVJU - Sintal

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?