Posodobitev UN za 1. in 2. triletje (Sandra Mršnik) - Zavod RS za ...

Ker razvoj poteka pri učencih različno:TELESNI RAZVOJtelesnesprememberazvojzaznavnih ingibalnihsposobnosti inspretnostiSPOZNAVNI RAZVOJ ČUSTVENO-OSEBNOSTNIRAZVOJspremembe vintelektualnihprocesih: razvojspomina,sklepanje,govora, učenja,presojanjaspremembe vdoživljanju,izražanju,uravnavanjučustevSOCIALNI RAZVOJrazvojkomunikacije,medosebnihodnosov,socialnegarazumevanja

UGOTOVITVE - v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju:• se premalo časa nameni aktivnim oblikam dela, kiomogočajo večjo miselno aktivnost učencev,• vzroke lahko iščemo v objektivnih okoliščinah;učitelji največkrat navajajo: premalo časa,preobsežni učni načrti ali preštevilčni razredi.V posodobitvah je temeljno načelo: „ Manj je več,a tisto poglobljeno.“

spoznavanje okoljaslovenščinamatematikadružbanaravoslovje in tehnikaglasbalikovna vzgojašportna vzgoja

MATEMATIKA – posodobitve na ravni didaktične izvedbe• Minimalni standardi so zapisani po razredih zaradi lažje orientacijeučiteljev v izjemnih primerih (ponavljanje).• Izbirnih ciljev in vsebin ni v 1. VIO, ponujeni so šele v 4. r.• Velik poudarek je na uporabi konkretnih materialov(pripomočkov).• Učenci naj imajo možnost, da razvijejo svojo strategijo računanja(konkretno).• Nekatere vsebine morajo učenci znati do avtomatizma.• Posebno pozornost je potrebno posvetiti problemskim nalogam.

Oblikovanje vzorcaMatematika ni samo računanje.SHEMA Konkretno Slikovno simbolnoAB ABBZvok:i-ha-ha i-ha-haInstrument:Boben-les-les boben-les-lesOdmev:Plosk-tlesk-tlesk plosk-tlesk-tleskAABC2 2 4 5 2 2 4 5

GLASBENA VZGOJALIKOVNA VZGOJA

GLASBENA VZGOJASodobna glasbena vzgoja izhaja izglasbe kotumetnosti in glasbeno pedagoškeznanosti.Učni načrt navaja obvezne in izbirne operativne cilje in vsebine.Dodani so 4 splošni cilji:5 - Razvijanje občutljivosti in strpnosti do različnih glasbenihkultur.16 - Razvijanje smiselne in kritične uporabe sodobne tehnologije.17 - Spoznavanje glasbenih dejavnosti kot sprostitvenih tehnik;glasbena terapija.18 - Razvijanje čustvene inteligence kot pogoja za učenje inčustveno-socialno zrelost otrok.

GLASBENA VZGOJA – posodobitve• Operativni cilji GVZ: IZVAJANJE, USTVARJANJE, POSLUŠANJE(uporaba aktivnih metod in oblik učenja in poučevanja)• V operativnih ciljih so zapisana tudi druga znanja kot so ciljiglasbenega jezika; spoznavajo in uporabljajo pojme: vesela/žalostna,hitra/počasna glasba, glasbila, zvok, ton, višji/nižji, glasni/tihi, krajši/daljšitoni, uporabljajo notni zapis …• Predlagani tematski sklopi so zapisani v didaktičnihpriporočilih.• Glasbeno-umetniških vsebin ni zapisanih, zato jih učiteljavtonomno izbira.• Standardi znanja so po triletjih; MS so zapisani s poudarjenimtiskom.• Medpredmetne povezave: 1) na ravni procesov inciljev učenja, 2) na ravni vsebin in pojmov

Preverjanje in ocenjevanje GVZPreverjanje:• sprotno, opazovanje in spremljanje učenca priglasbenem izvajanju, ustvarjanju in poslušanju,• je učiteljeva pravočasna in sprotna kvalitetna povratnainformacija učencu (učenca seznani z doseţenim, opozori napomanjkljivosti, mu ponudi pot za odpravo teh pomanjkljivosti,ga spodbudi k spremljanju lastnega napredka, mu omogočimoţnost samoregulacije kot podlage za nadaljnje učenje).Ocenjevanje znanja:• je vrednotenje doseganja ciljev in standardovglasbenega izvajanja, ustvarjanja in poslušanja terrazumevanje in uporabo glasbenih pojmov.• Glasbenega posluha se ne ocenjuje.

LIKOVNA VZGOJA – posodobitveLikovna vzgoja temelji na odkrivanju in spodbujanjuučenčeve: 1]ustvarjalnosti, 2] inovativnosti, 3]likovneobčutljivosti, 4]sposobnosti opazovanja in presojanja.

LIKOVNA VZGOJA – posodobitve1. Cilji in vsebine so urejeni po likovnih sklopih:- Oblikovanje na ploskvi (risanje, slikanje, grafika,grafično oblikovanje)- Oblikovanje v prostoru (kiparstvo, arhitektura)2. Obvezna (splošna) znanja in izbirna znanja- Splošna znanja – potrebna za splošno izobrazbo – sonamenjena vsem učencem. Učitelj jih obvezno obravnava.- Izbirna znanja (poglobljena znanja) – so specifična zaposameznike. Učitelj jih določi po svoji strokovni presoji.

LIKOVNA VZGOJA – posodobitve• Temeljna vloga likovnih pojmov (po posameznih razredih).• Didaktična priporočila: mnogo več svobode pri izvajanju, uporabaumetniških del slovenskih in svetovnih umetnikov, likovnovrednotenje okolja, skrb za kemijsko varstvo in varstvo pri delu…• Standardi in minimalni standardi (MS - trije za vsako VIZ)• Ocenjevanje znanja – ocena ne sme biti pridobljena na podlagipisnih izdelkov – učitelj upošteva učenčev napredek.• Zelo pomembno je individualno ocenjevanje (spoštovanjeosebnostne integritete in različnosti med učenci).• Likovne nadarjenosti se ne ocenjuje.

Kateri dejavniki so vplivali na POS UN za ŠVZ?• Slaba telesna drža in prekomerna telesna teža.• Osteoporoza povečanje števila poškodb učencev.(varno padanje, skoki in poskoki, globinski skoki).• Povišana stopnja holesterola že pri predšolskih otrocih(pomen zdrave prehrane, vnos hrane: poraba kalorij).• Upadanje splošne vzdržljivosti – potreba po več hoje, teka,plavanja…• Upad moči rok učencev (vaje in naloge opore na rokah,plezanja, plazenja, lazenja).• Konformizem (napor je nezaželen tako pri učencih kot starših

IZHODIŠČE JE UČENECPoudarekPrimerno izbrane vsebine, ustrezne učne metode in oblike delater individualno postavljanje ciljev naj omogočajo, da se učenciob športnem udejstvovanju počutijo prijetno, se psihičnosprostijo, hkrati pa osmislijo in bolje razumejo šport.Didaktična priporočila (str. 45) Osebni cilji - biti morajo takšni, dajih učenec ob primerni vadbi lahko doseže. Predvsem ne smejobiti osredotočeni na primerjanje z drugimi. Pri oblikovanjuosebnih ciljev se učitelj opira na večkratno spremljanješportnih znanj, telesnih značilnosti inin gibalnih sposobnosti učencev.ZNANJE + SPOSOBNOSTI + ODNOS

STANDARDI IN MINIMALNI STANDARDIZNANJA IN SPOSOBNOSTI – NOVO POGLAVJEopredeljeni po triletjihTimsko načrtovanje znotraj triletja glede na značilnosti,predznanje učencev, pogoje (dodatne vsebine)…DIDAKTIČNA PRIPOROČILA:1. Glede na individualne značilnostiučencev lahko učitelj preverja inocenjuje različne vsebine,2. Učitelj po potrebi prilagodi doseganje minimalnih standardov(učenci s posebnimi potrebami, s težavami v gibalnem razvoju, z manjustrezno morfološko strukturo, po poškodbi ali kronično bolnim omogočimoindividualno doseganje standardov znanja in sposobnosti)

Ključni cilj posodobitve:• GIBALNA IZOBRAŽENOST (KOMPETENTNOST,PISMENOST) – znati obvladati svoje telo, postatispretnejši, z razvitimi sposobnostmi, ki omogočajo lažje invarno ter odgovorno učenje ter vključevanje v različnešportne programe; razume pomen gibanja; je redno športnodejaven.• ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG – učenec na maratonuNe gre za to kolikokrat zadeneš na koš, ampak kako.

Prilagoditev doseganja minimalnega standarda (Atletskaabeceda):Jaka je učenec 3. razreda OŠ.Ima cerebralno paralizo, ne hodi, je na vozičku.Prilagojen način preverjanja znanja in s tem tudi doseganjaminimalnega standarda:Učenec pozna povelje visokega štarta ter ga uporabi v vlogištarterja. Sposoben je neprekinjeno voziti voziček vsaj 5 minut vpočasnejšem tempu. Pozna 2 fazi skoka v daljino (odriv, doskok).Vrže žogico ali žvižgača z mesta. Pozna nekatere osnovne atletskepojme.

XCilj lahko doseţemo porazličnih poteh in na različnenačineGore-ljudje.net

POSODOBLJENI UČNI NAČRT ZA SLOVENŠČINOKAJ SE JESPREMENILO?KAJ OSTAJAENAKO?

SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTIPOSLUŠANJEGOVORJENJEBRANJEPISANJE

NOVOSTI IZ POS UN ZA SLOVENŠČINOSPREMEMBEJEZIKKNJIŢEVNOSTOPISMENJEVANJEKNJIŢEVNIKANONBRALNESTRATEGIJE

Vir slik: http://www.emka.si/pravljice-h-c-andersen/PR/49954,429KNJIŽEVNOST

DIDAKTIČNA PRIPOROČILAPri branju in izvajanju UN smo pozornipredvsem na tri temeljne stvari:1. Nadgradnja besedil izrazreda v razred in VIO.2. Nadgradnja poglabljanjaknjiţevnih pojmov.3. Stopnjevanje zahtevnostidejavnosti.

KNJIŢEVNOST V 1. IN 2. VIO- pouk temelji na komunikacijskem modelu knjiţevne vzgoje- glavni cilj književnega pouka je: ohranjanje učenčevegainteresa za branje- učenci v samostojno branje literature vstopajoindividualizirano in drseče, ko je njihova bralna zmožnostže AVTOMATIZIRANA- šolsko branje – se povezuje s projektom družinskegabranja, metodo dolgega branja v šoli, dolgim branjem nadeževen dan- besedila izbirajo učitelji in učenci

STANDARDI ZNANJA - KNJIŢEVNOST• Učenci skladno s cilji iz tega učnega načrta pridobijoliterarnovedno znanje. Pokaže ga tako, da pozna,razume in uporablja temeljne literarnovedne izraze,določene s tem učnim načrtom. Pozna književnabesedila obvezno obravnavanih avtorjev in izbraneslovenske ljudske pravljice.• zmožnost doživljanja in razumevanja

VSEBINE – KNJIŢEVNOST 1. VIONOVO

JEZIK

§◊ Θ

◊A~HP∞≈ΘBCČ*»IJKΩΛRSŠ§DEFЖÇLMNÞΘTUV‡GOZŽ

Opismenjevanje• v zadnjih letih povečalo zanimanje za poučevanjebranja in opismenjevalnih spretnosti na zgodnjistopnji učenja materinščine+• pismenost običajno pojmujemo kot zmožnost branjain pisanja, je potrebno poudariti, da so vse jezikovnespretnosti izraz ISTEGA jezikovnega sistema in kottake v medsebojni povezavi

=• zato se vedno bolj poudarja pomen ustreznih inučinkovitih pristopov k opismenjevanju• raziskovanje začetnega opismenjevanja jev bistvu iskanje najboljših poti do pismenosti

Razvoj govora• majhni otroci izgovarjajoločenoglasove• v njihovem spontanem čebljanju pridejo navrsto glasovi iz različnih jezikov• okolica se odziva predvsem na glasove izotrokove materinščine-zato otrok te glasoveizgovarja pogosteje kot tiste, ki sodijo v drugejezike

Govor• otrok glasove povezuje vbesedezloge, nato v• ti glasovi so zliti, sprijeti-zato pravimo, da besedeizgovarjamo zvezno• glasovi so brez pomena, vendar s tem, ko jihpovežemo v besede dobijo pomen• z govorjeno besedo začenjamo našointerakcijo z zunanjih svetom

Govor• iz tega razloge je pri otrocih je urojenasposobnost sinteze glasov v zloge, natobesede, povedi, besedila

Pisanje• zapisovalec mora glas, zlog, besedoslišati, pomeni da mora govor ZAZNAVATI• prednost ima zaznavanje pred razumevanjempomena- tega se morajo zavedati učitelji, kipoučujejo pisanje• spretnosti pisanje se gradi naglasovslišnosti

• posebno težavo pri prevajanju izgovorjenega v pisni jezik predstavlja dejstvo,da je govorjeni jezik zvezen pojav, ki ga jetreba preslikati v nezveznega, da ga lahkozapišemopotrebna je analiza

Veščine, potrebne za zapis govorice• poslušanje• glaskovanje (razstavljanje besed na glasove)• izgovorjava fonemov• upoštevanje zaporedja fonemov• glasove pri pisanju preslikujemo v črke, zatoje ključnega pomena slušno razločevanje (m ločiti odn)

• skrbimo, da otrok zaznava vseglasove• spretnost ločevanja glasov v besedi jenajmočnejši korelator uspešnegaopismenjevanja• (poliš-pliš)

Branje• je obrnjena spretnost kot pisanje• v ozkem smislu je dekodiranje zapisanih črk,prevajanje le-teh v zvočne jezikovne znake terpripisovanje pomena• v vrstice urejenim črkam bralec PRIREJA glasove,vendar na povsem natanko predpisan način: z očmise giblje vzdolž vrstice od leve roti desni in povrsticah od zgoraj navzdol, ter nato po straneh odvrha proti dnu, ob tem pa ob vsaki črki izgovoritiustrezen glas (potiho ali na glas)

PRIREJANJE?• postopek prirejanja pisanja govoru je v bistvuprirejanje znamenj (črk) iz zvočne v vidno obliko(črko)• v procesu prirejanja govornim glasovom pisnimznamenjem gre za prirejanje pojava (govora)predmetu (pisavi) (Ferbar. (1998). Berimo, lubi Slovenci!)

PRIREJANJEPrirejanje je predpis, ki poveže: predmet-predmet (skodelica-krožnik) predmet-pojav (sol-okus; predmet-zvok-B) pojav- predmet(dež-pelerina; zvok-predmet-P) pojav-pojav (nevihta-močan dež) množica- predmet(igre s kartami-štetje je prirejanje med množico elementov in množico naravnih števil) množica množic-množica (obleke-omara; perilopredali;knjige-police)

PRIREJANJE• pisanje in branje temelji na spoznavnem postopkuprirejanja

Značilnosti našega opismenjevanja• slovenščina je jezik, v katerem ima večina glasov enznak - za naš prostor ustrezna analitična oziromaanalitično-sintetična metoda opismenjevanja• naš sistem pisanja je alfabetski, kar pomeni, daobstaja med črkami in glasovi točno določeno odnosi• raziskave pokazale, da so pristopi, ki na kakršenkolinačin vključujejo sistematično poučujejo glasove inčrke dosledno bolj učinkoviti

Od česa je odvisno, kako v šoli opismenjujemoOdločilni so: tradicija opismenjevanja, didaktika opismenjevanja, značilnosti pisave, učni načrti, usposobljenost učiteljev (Čok, 2002), vendar,…

Kaj je odločilno, poleg učinkovitega načinaopismenjevanja?• klima,• komunikacija• interakcija učiteljica/učitelj-učenka/učenec• interakcija med vrstniki• so odločilnega pomena in lahko pojasnijo, zakaj sometode uspešne(L. Magajna. (1995). Modeli branja in pisanja)

Kako danes?• strategija spreminjanja poučevanja začetnega branjain pisanja zahteva skrben premislek• ne gre zgolj za osredotočenost samo na pristopepoučevanja, pač pa iskanje principov za načrtovanjeučnih okolij, ki spodbujajo učinkovitoopismenjevanje• o šoli bi morali razmišljati kot o opismenjevalnemokolju

JEZIK - POSODOBITEV UČNEGA NAČRTA• Sprememba ustaljenega modelaopismenjevanja,• predznanje kot izhodišče za opismenjevanje(orientacija, grafomotorika, glasovno zavedanje),• Diagnosticiranje (Kje v razvoju bralnih zmožnosti se nahajaučenec?) in sprotno preverjanje,• individualni načrt (stanje-cilj-vodja),

JEZIK - opismenjevanje• poteka individualiziranocelotno prvo vzgojnoizobraţevalnoobdobje;• pri ciljih in v didaktičnihpriporočilih pa je natančnejedoločeno, naj se sistematičnoopismenjevanje zaključi z 2.razredom;• 3. razred pa naj bo namenjenutrjevanju branja in pisanja.

• grafomotorika• vidno razločevanje• slušno razločevanje• slušno razčlenjevanje

Učni načrt SPOZNAVANJE OKOLJAOperacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja vokviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov invseţivljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraţevanja in usposabljanja.

SPOZNAVANJE OKOLJASPREMEMBESPOZNAVNI POSTOPKIVERTIKALA

1. Sever je vedno za nami.DA NE2. Letni časi se spreminjajo, ker se Zemlja obrača okolisvoje osi. DA NE

4. Kaj ni značilno za jesen? Obkrožite:a) sončno vremeb) snegc) listje odpadad) krajši dan.7. Sovražnik mojega prijatelja je moj sovražnik.DA NE

NEKAJ VSEBINSKIH NOVOSTI:NEVARNE LASTNOSTI SNOVI = KEMIJSKA VARNOST: vedo, da obstajajo snovi z nevarnimi lastnostmi (nevarnesnovi: strupene, vnetljive, eksplozivne, jedke, okolju nevarne),spoznajo in razumejo osnovne oznake za nevarne lastnostisnoviČLOVEŠKO TELO• zunanji deli telesa, notranji deli telesa, možgani, čutilaVir slike: http://www.dolceta.eu/slovenija/Mod1/IMG/pdf/ZPS-nevarne-snovi.pdf

STANDARDI ZNANJASNOVIUčenec:pozna nekaj lastnosti teles in snovi ter razlike in podobnosti med njimi, zna razvrstitisnovi po izbrani lastnosti,prepozna in opiše spreminjanje lastnosti teles in snovi,pozna osnovne oznake za nevarne lastnosti snovi,pozna nekatere lastnosti zraka in razume, da brez zraka ni življenja,razišče, oblikuje in gradi preproste tehnične predmete s sestavljankami in gradivi,pozna lastnosti gradiv ter orodij in pripomočke za njihovo obdelavo,izdela preprost tehnični izdelek,organizira delo in delovno mesto, pozna pravila varnega dela.

Tematski sklop SNOV vsebuje tudi cilje in vsebine izpodročja TEHNIKE:• Spreminjanje oblike snovi (gradiv)• Iz snovi izdelujemo uporabne predmete (letalo, vrtopir (majhenhelikopter oziroma propeler), vetrokaz, košarica, papirna kapa,kozarec, glineni lonček idr.)• Gradiva, orodja, postopkiVir fotografij: www.zrss.si/ppt/Tehniški%20dnevi_za%20ravnatelje.ppt

Povezovalni tematski sklop POSTOPKI• OPAZOVANJE• RAZVRŠČANJE• UREJANJE• PRIREJANJE• EKSPERIMENTIRANJE• RAVNANJE S PODATKI• SKLEPANJE INSPOROČANJETabela, časovni trakPodatki, dejstva,stališčaPrikaz s stolpciZemljevidKnjižničnoinformacijsko znanjeNačrt, diagrampotekaPrikaz z vrsticami

OPAZOVANJE(Prirejeno po Krnel, 2004)-Iz opazovanje sklepamo na zakonitostIgranje na kozarce z vodo.-Dolgotrajnejša opazovanja vodijo dougotovitev-Opazovanje obzorja.•Dolgotrajnejše opazovanjeOpazujmo rast sončnice.•Primerjanje dveh pojavovIztekanje vode iz plastenk.•Opazovanje in merjenjeMerjenje višine rasti pšenice.-Opazovanje in štetje teles (kasneje pojavov)Koliko novih zob imam?

Didaktična priporočila v učnem načrtu za SPOgovorijo tudi o:• Preverjanje in ocenjevanje znanja pri predmetuOcenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, tehnični, praktični indrugi izdelki, projektno delo, nastopi učencev in druge dejavnosti.Razvijamo in spremljamo vendar ne ocenjujejo:- razvoj stališč - pozitiven odnos do narave;- sporazumevanje - kako sodeluje v pogovoru in razpravi, kako utemeljuje,…- socialnih spretnosti, ki se jih razvija in spremlja pri pouku spoznavanja okolja.

Naravoslovje in tehnika

Struktura učnega načrta- Opredelitev predmeta- TEHNIKA +NARAVOSLOVJE- ZNANJA+SPRETNOSTI+STALIŠČA- Splošni cilji- POUDAREK NA METODOLOGIJI RAZISKOVANJA- RAZVIJANJE KRITIČNEGA ODNOSA- Operativni cilji in vsebine (vertikalna nadgradnja)- Standardi znanj (standardi in minimalni standardiznanja) (zapisani za 4. in 5. razred skupaj)• Didaktična priporočila (posebni poudarki: pojmi, postopki,raziskovanje, tehniški in tehnološki postopki, delo s podatki,stališča/odnosi)

Kaj je temeljno za poučevanjenaravoslovja in tehnike?• temeljno je to, da procese (fotosinteza, dihanje,kroženje snovi, prehranjevalne verige, rast, razvoj,razmnoževanje, prehranjevanje, osebni razvoj, odzivna dejavnike okolja) in pojave ( vremenski pojavi,magnetizem, elektrika) učenci zaznavajo, opazujejo,da ob tem uzavestijo, da se dogajajo• oblikujejo pojme o procesih in pojavih in ob temuporablja postopke (razvrščanje, urejanje, merjenje,napovedovanje, sklepanje, posploševanje)

Kaj je temeljno za poučevanjenaravoslovja in tehnike?• iščejo odgovore na vprašanje: “Kako to deluje?” in jihpreverjajo• zastavljajo vprašanja in iščejo ustrezne poti doodgovorov• oblikujejo stališča do okolja, razvijajo in gojijoobčutljivost do okolja

Posebni poudarki• izkustveno doživljajo naravo in tehniko (čim več stikaz naravo)• ! usvajajo in se urijo v metodologiji raziskovanja(zastavljajo vprašanja, oblikujejo domneve, načrtujejoposkuse, zbirajo, obdelujejo in interpretirajo podatke,oblikujejo zaključke, sporočajo ugotovitve)

Zakaj poudarek raziskovanju?• pri naravoslovju in tehniki raziskovalno deloomogoča raziskovanje določenega pojava, ob temučenci pridejo do določenih rezultatov!!!pomembno, da z razumevanjem rezultatovrazložijo pojav

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINEPODROČJE/TEMA: SNOVIOperativni cilji (obvezni in izbirni)4. razred 5. razredRAZVRŠČANJE SNOVI IN LASTNOSTI SNOVIUčenci znajo:• razvrstiti, uvrstiti in urediti snovi po njihovihlastnostih (gnetljivost, stisljivost, trdota, gostota),• pojasniti povezanost lastnosti snovi z njihovouporabo,• razložiti pomen simbolov za označevanje nevarnihsnovi ter jih prepoznati na izdelkih za vsakdanjorabo (jedko, vnetljivo, strupeno, nevarno za vodnookolje idr.),• utemeljiti uporabo različnih posod in prostorov zashranjevanje in transport snovi (npr. steklenice,zabojniki),• prikazati, dokazati, da so med magnetom inželezom privlačne sile ter med magneti privlačnein odbojne sile,• raziskati možnosti uporabe magnetov,Vsebine:• trdne snovi, kapljevine in plini• trdota, plastičnost, prožnost, cepljivost• magnetne lastnosti snovi• električna prevodnost snoviSHRANJEVANJE SNOVIUčenci znajo:• dokazati, da se pri presipanju in prelivanjuprostornina in masa snovi ohranjata ne glede naobliko posode,• pojasniti, da se pri trdnih snoveh s spreminjanjemoblike njihova prostornina in masa ohranjata,• ugotoviti, da se pri plinih s spreminjanjemprostornine (posode) masa ohranja, gostota paspreminja,• razložiti pojem gostote (snovi),• poiskati različne načine, posode ali prostore zashranjevanje snovi v različnih agregatnih stanjih,• prepoznati nevarne snovi na podlagi simbolov inustrezno ravnati,• ugotoviti pomen embalaže za shranjevanjepredmetov in snovi ter jo vrednotiti znaravovarstvenega vidika.Vsebine:• posode in prostor za shranjevanje različnih snovi• gostota snovi• ohranjanje mase pri raztapljanju snovi• spremembe agregatnega stanja

so pisani za 4. in 5. razred skupajStandardi znanja(standardi znanja in minimalni standardi znanja)SNOVIUčenec:• zna opredeliti lastnosti snovi in jih razvrstiti glede na njihovelastnosti (gnetljivosti, stisljivosti, trdoti idr.),• zna povezati lastnosti snovi z njihovo uporabo in načiniobdelave,• pozna lastnosti magnetov (privlačnost, odbojnost),• ve, da nekatere snovi (kovine) prevajajo električni tok,nekatere pa ne,• zna razložiti na primerih pomen praktične uporabnostielektričnega toka in magnetov,

Didaktična priporočilaUresničevanje ciljev predmeta (pojmi, postopki, raziskovanje, tehniški intehnološki postopki, delo s podatki,stališča/odnosi)Medpredmetne povezaveSNOVIDRU: orientacija, kompas, prst in kamnine, sloji, bivališča ljudi in živali,naravne danosti pokrajine, podnebje, relief, vode na zemljevidu,gospodarske danostiMAT: merjenje temperature, časa, grafični zapisi podatkov, poročanje,merjenje prostornineVZGOJA ZA ZDRAVJE : nekatere snovi so strupene, tudi zdravila in zeliKEMIJSKA VARNOST: simboli za nevarne snovi na embalaži, pri gorenjunastajajo strupeni pliniOKOLJSKA VZGOJA: vrednotenje embalaže iz ekološkega stališča ; pomenločenega zbiranja odpadkov; vzroki in posledice onesnaževanja vode, tal,zraka (gnojila, škropiva)Individualizacija in diferenciacijaPreverjanje in ocenjevanje znanja

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• ustvarjamo pogoje, kjer bodo učenci ohranjalinaravoslovno radovednost in željo po učenju,razvijali lasten način učenja in se učili samostojnegaraziskovanja• aktivna konstrukcija znanja, kjer je nujno upoštevatipredznanje otrok• z aktivno konstrukcijo znanja omogočamo, daopustijo “laične” predstave in jih nadomestijo znovimi (bliže znanstvenim “resnicam”)

4. RAZRED 5. RAZREDSNOVIrazvrščanje snovi in snovne lastnosti,spreminjanje lastnosti snoviSILE IN GIBANJApremikanje in prevažanje, gibanjeZemljePOJAVIpretakanje snovi: tekočine sepretakajo po ceveh, električni krogČLOVEKzgradba in delovanje človeškega telesaSNOVIshranjevanje snovi, snovi v naravi(voda, prst, zrak)SILE IN GIBANJAnaprave in stroji (konstrukcijskezbirke)POJAVItekočine tečejo, toplota intemperatura, veter, vpliv Sonca navremeČLOVEKprehrana, zdravjeŽIVA BITJArazvrščanje živih bitij, rast in razvojŽIVA BITJAživa bitja izmenjujejo snovi z okolicoin jih spreminjajo, prehranjevalneverige in spleti

Kako brati in razumeti učni načrt?Učiteljice/učitelji :• lahko sami izbirajo in premišljeno presodijo, kaj jebolj pomembno in tisto poglobljeno obravnavajo• imajo možnost izbire med izbirnimi cilji ali jih, gledena skupino učencev realizirajo• med cilji so črtkane črte med razredi, kar omogočaobravnavo ciljev, glede na učiteljev izborOperativni cilji (obvezni in izbirni)4. razred 5. razredČLOVEŠKO TELOPREHRANA

učiteljeva vloga je ustvarjanje okoliščin, kibodo motivirale učence za učenje terspodbujale skrb za osmišljanje pridobljenegaznanja tudi zunaj šole

! Bistvo predmeta (kaj):• poleg odgovorov na vprašanja, zakaj se pojavi vnaravi odvijajo tako, kot se,• ponuja poučevanje predmeta še poznavanje terrazumevanje delovanja človeškega telesa oziromaznačilnosti živih bitij,• gojijo občutljivost do okolja in ponujajo spoznavanjenekaterih tehničnih rešitev oziroma odgovore navprašanja: Kako deluje?

DRUŢBASPREMEMBEIZBIRNOSTSTRATEGIJEVSEŢIVLJENJSKEGAUČENJAVERTIKALA

Kaj je namen predmeta družba?• Poudarek in namen predmeta je spoznavanjerazmerij med posameznikom, družbo in okoljem.• Gre za procesno doživljanje in vrednotenje okolja vvseh njegovih sestavinah, medsebojnih interakcijahin soodvisnostih. To okolje je: fizično, družbeno,čustveno, kulturno, zgodovinsko naravno.• Startegije vseživljenskega učenja.

Kako se kaţejo razlike v CILJIH?UN 1998 UN 20114. razred 64 295. razred 76 32Skupaj 140 61

Kako se kaţejo razlike v VSEBINAH?V preimenovanju, zdruţevanju, premiku,4. razred 5. razredrazširjanju, izbiriLJUDJE VDRUŢBILJUDJE VPROSTORUINLJUDJE VČASUJaz v skupnosti• Učenje učenjaDruţinaPovezovanje, načini ţivljenja,spremembeOtrokove pravice•Človekove pravice in dolžnostiProstorska orientacija inkartografijaDomači kraj•Varne strategije ravnanja v prometu• Vpliv zunanjih dejavnikov navarnost v prometuDomača pokrajinaLega in naravne značilnosti• Gospodarske in druge dejavnostiSledovi preteklostiKulturnozgodovinski spomeniki,osebnosti,…• Skrb za okoljeSodelovanje v skupnostiDruţbena vprašanja•prostovoljno delo, skrb za starejše in bolne,vloga/vpliv medijev, družbene težaveProstorska orientacija in kartografijaSlovenija, lega in značilnostiNaravne enote Slovenije• Površje, vode, videz naselij, izrabapokrajine,idr.Zgodovinski razvojČasovni trak zgodovine človeštvaTemeljna obdobja slov. zgodovinskega razvoja• Pokrajinski muzejDrţava SlovenijaOrganiziranost drţaveSlovenija v evropski skupnostiSlovenija v svetu

! Bistvo predmetov dosežemo :• s spoznavnimi postopki• z raziskovanjem• z izkustvenim učenjem (konkretna izkušnja, posploševanje,…)• z oblikovanjem stališč• s sistematično in poglobljeno razlago

“Vsakokrat, ko otroka mi česa naučimo,mu preprečimo,da bi to iznašel sam.”(Jean Piaget)

Hvala za vašo pozornost!