VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.

Pomurka in Pomurec mesecaFebruarjaMilica Šadl inAlojz GrnjakŠest predlogov za marčevski izborStran 17Pomurci leni in nočejo delati?Delali pri minusšestih stopinjahDruga plat trditveljubljanskega podjetnika –Delo v nemogočih razmerahStran 2 Stran 3S ponesrečene križarkeValu ušla zanekaj trenutkovMed potniki na ladji, v katero sotreščili velikanski valovi, sta bila tudiJulija in Albin Rodež iz Murske SoboteJožek Horvat - MucOd brigadirjado predsednikaZares aktiven predsednikZveze Romov, ki je iz strankeLDS prestopil v ZaresStran 1111. marca 2010Murska Sobota, leto lxii, št. 10, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,60 €Apače: prijatelja in sodelavca postala tekmecaŽupan odstavil podžupanaFranc Pižmoht: Očitno ni zaželeno, da svetniki izražamo svoja mnenja – Podžupan res blatil ugledobčinske uprave in župana Darka Anželja? – V ozadju boj za županski stolček na jesenskih volitvahV Občini Apače je prišlo do razdoramed županom dr. Darkom Anželjemin podžupanom Francem Pižmohtom,saj je prvi zadnjega februarja Pižmohtarazrešil s podžupanskega položaja,ker po njegovem mnenju v zadnjemobdobju ni podpiral razvojnih projektov,ki sta jih pripravljala občinskauprava in župan, in je z neutemeljenimikritikami v javnosti blatil ugledobčinske uprave in župana. Pižmohtrazloge za odstavitev vidi drugače, vsepa kaže na to, da bodo letošnje lokalnevolitve v Apačah še zelo vroče.Od ustanovitve leta 2006 pa do nedavnegaje Občina Apače z redkimiizjemami dajala vtis dobro uglašenegaorkestra. Občinski svet je na sejahnajvečkrat soglasno in brez polemičnihrazprav podpiral sklepe, ki jihje predlagal župan. Vse do januarskeizredne seje, na kateri so odločali opredlogu, da se na apaški osnovni šolipostavi sončna elektrarna. Takrat jepodžupan Franc Pižmoht, ki je tudieden izmed dveh občinskih svetnikovDeSUS-a v Apačah, med drugimrazpravljal, da bi občina lahko iztržilavišjo odškodnino za uporabo strehena šoli, s čimer naj bi po županovihbesedah med občane vnesel dvom, daje projekt dober, in ga oviral. To je Anželjnavedel kot enega glavnih razlogovza razrešitev podžupana.Pižmoht je na tiskovni konferenci,ki jo je sklical minuli ponedeljek,županove očitke označil za neresničnein žaljive ter jih odločno zavrnil:»Tako osebno kot tudi član svetniškeskupine DeSUS-a sem podpiral vseprojekte in programe ter zanje glasoval,kar dokazujejo tudi zapisniki invideozapisi sej občinskega sveta.«Nadaljevanje na 3. straniFotografija Nataša JuhnovKaj se je zgodilo v odnosu med županom Občine Apače dr. Darkom Anželjem in podžupanomFrancem Pižmohtom, da je Anželj malo pred koncem mandata odstavil svojega tesnegasodelavca in, kot je sam dejal, dobrega prijatelja, s katerim sta več let skupaj delala na soboškipolicijski upravi, pred dobrim letom pa ga je še branil, ko so predstavniki velike koalicije vobčinskem svetu zahtevali Pižmohtovo zamenjavo? Župan pravi, da se je za to potezo odločil,ker Pižmoht ne podpira razvojnih projektov občine in ker z neutemeljenimi kritikami zmanjšujeugled župana in občinske uprave, odstavljeni podžupan pa meni, da se je Anželj prestrašil, da bimu na prihajajočih županskih volitvah lahko pomenil preveliko konkurenco.V premislekČrna pikaBojan BudjaPomurje je pred dnevi dobilo debeločrno piko. Kdo bi celo rekel,da je nekdo na živelj ob Muri zlilhektolitre gnojnice. Ta nekdo je ZdravkoRamšak, direktor podjetja MR & R,ki se je znašel kar na naslovnici enegaslovenskih dnevnikov: »Podjetje, ki seukvarja s proizvodnjo in montažo garažnihvrat, bo zaradi pomanjkanjadelavcev zaprlo obrat v Prosenjakovcihpri Murski Soboti. In to kljub temu, daje v Sloveniji 100.000 brezposelnih, odtega več kot 11.000 v Prekmurju.«Pa to niti ni najhujše. Ramšak v nadaljevanjucelo trdi, da so prekmurski delavcileni, hkrati pa črno na belem dokazuje,da raje delajo na črno. Zgodbaje vsaj na prvi pogled senzacionalna,vredna mesta, ki ji je bilo namenjeno.Da v regiji, ki se utaplja v solzah obupain odvzetega ponosa ter dostojanstva,nihče noče prijeti za delo, plačanos 600 do 800 evri mesečno, z dvesto alištiristo evri več, kot so plačevali v Muriali Pomurki?! Nemogoče za tiste, ki Pomurcepoznajo, za druge verjamem, dao zapisanem niso podvomili.Mi smo podvomili v podjetje MR & R. Zrazlogom. Kajti Zdravko Ramšak laže.Že brskanje po spletu je razkrilo, da jetrzinski MR & R po podatkih Ajpesa zelozadolženo podjetje z negativnimi poslovnimirezultati. Tudi plače zaposlenih, kidelajo v prostorih, kjer voda sproti zmrzuje,niti približno ne dosegajo zapisanihzneskov, sploh pa ne drži trditev, daRamšak za svojo dejavnost v Prekmurjuni mogel dobiti delavcev. Samo s soboškegazavoda za zaposlovanje so mu jihnapotili kakih 70. Očitno je za mesečnih450 evrov iskal doktorje garažnih znanosti.Takšna je torej resnica.Dokaz več, da smo neobveščeni, če neberemo časopisov, in napačno obveščeni,če jih prebiramo.NepreslišanoPolicijska akcija proti korupcijiPri Štihcu zaradipiramideKriminalisti prebrskali soboške občinske prostoreNaročnikKarikatura Anton BuzetiAnton Štihec, župan Murske Sobote,zagotovo ni pričakoval, da bo torkovopopoldne preživel v družbi policistovnacionalnega preiskovalnega urada, kiso skoraj štiri ure iskali dokumentacijoin zapise elektronskih komunikacij oprenosu kmetijskih zemljišč na mestnoobčino za potrebe gradnje letalskegamuzeja. Elitne policijske preiskovalceje v vseslovenski kriminalistični akcijiv županove prostore zvabila nameraprvaka Slovenske nacionalne stranke(SNS) Zmaga Jelinčiča, da bi tukaj postavilaeronavtični muzej, za kateregamu je Štihec v pogovorih predstavljalpotencialne lokacije v bližini avtocestein športnega letališča v Rakičanu.Nadaljevanje na 2. strani

2 | Vestnik | 11. marca 2010 aktualnowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siBrezposelni Prekmurci res leni in nočejo delati?Delali pri minus šestih stopinjahDruga plat trditve ljubljanskega podjetnika – Izbiral je med sedeminšestdesetimi brezposelnimi, delata samo dva – Delo v nemogočih razmerahUdarni stavek, da so brezposelni leniin nočejo delati, je minule dni izrekelpodjetnik Zdravko Ramšak iz Trzina,ki je pred dobrim letom v Prosenjakovcihodprl obrat za proizvodnjoavtomatskih garažnih vrat. Zavod zazaposlovanje je k njemu v tem časunapotil sedeminšestdeset brezposelnihiskalcev zaposlitve, da si je izbiralprimerne glede na objavljena prostadelovna mesa, vendar zdaj tam delatale še dva. Svojo izkušnjo z iskanjemin zaposlovanjem delavcev v Pomurju,v okolju, kjer je več kot enajst tisočbrezposelnih, je strnil v ugotovitev, dadelavce izredno težko dobiš, če pa jih,so leni ali pa te prinašajo okoli. »Točnotako, pa še goveda smo za njih,« jesvojo izjavo, ki jo je dal za osrednjislovenski medij, podkrepil za Vestnik.Obrat v Prosenjakovcih bo tako konecaprila zaprl, saj je bila tudi kakovostopravljenega dela porazna.A nič manj osupljive niso pripovedidelavcev, ki so delodajalčevo ravnanjeobčutili na svoji koži.»V proizvodni hali ni kurjave, netople vode, niti gasilnih aparatov, ničesar.Delali smo v neznosnih razmerah.Ne v eni bundi, v dveh sem bila,da sem sploh lahko delala. Notri jebila temperatura minus šest stopinj,tako da nam je v kuhalniku za kavozmrznila voda,« je povedala SuzanaNemec. Sama je v podjetju delalale kratek čas, saj pogodbe o zaposlitvini podpisala. Zanjo in še za enegadelavca bi podjetje od Zavoda zazaposlovanje dobilo tudi subvencijoDelavka je v podjetju MR & R oktobrazaslužila 437,79 evra neto, prejelapa še 40 evrov za potne stroške in 80evrov za malico. Delodajalec je daltakšno plačo zaposlenim po obiskudelovne inšpekcije maja lani.Fotografiji Nataša JUhnovSuzana Nemecslimo takoj podpisati, nas ne potrebujein naj jih gremo študirat domov. Intako smo tudi odšli.«Kaj pravi zavod?IzgubaPodjetje MR & R s sedežem v Trzinupri Ljubljani je ustvarilo vletu 2008 291 tisoč evrov prihodkain poslovno leto končalo z izgubov višini 58 tisoč evrov. Družbaje bila brez omembe vrednihsredstev in prezadolžena, saj soznašale finančne in poslovne obveznostidobrih 105 tisoč evrov.Zdravko Ramšak, ki je bil dokonca leta 2007 tudi samostojnipodjetnik, ko so podjetje Roloteh izbrisali iz poslovnega registra,temu sicer pritrjuje, vendarpravi, da so lani obseg poslovanjapovečali za petdeset odstotkov.Zato tudi načrtuje povečanjeobsega proizvodnje, vendar ne vPrekmurju.Sodelovanje z Zdravkom Ramšakomso sproti popisovali tudi na murskosoboškemZavodu za zaposlovanje. Prvegadelavca s srednjo poklicno ali srednjošolo je podjetje MR & R na zavoduiskalo marca lani, na pogovor k delodajalcupa so napotili štiri brezposelneosebe. Izbral je enega. Naslednjegadelavca je podjetje iskalo sredi junija,delodajalec pa je lahko izbiral medštiriindvajsetimi napotenimi iskalcizaposlitve. Zdravko Ramšak z nobenimni bil zadovoljen, zato so avgustaponovili razpis, z vsemi kandidati paopravili pogovor o razlogih za zavrnitev.»Zdravko Ramšak je navajal: Ni hotelpriti. Ni se javil po telefonu. Ni imelčasa. Je na bolniškem dopustu. Svetovalci,ki so brezposelne napotili k delodajalcu,pa so si zabeležili izjave brezposelnih,in sicer: Oddal je prošnjo inčaka na odgovor. Poslal vlogo in čakana odgovor. Je zainteresiran. Prišel jena pogovor in čakal zaman. Skratka,za zaposlitev, o tem, zakaj pogodbeni sklenila, pa pravi: »V nedeljo me jedelavka klicala, da naj v ponedeljek,prvega marca, vseeno pridem delatin na podpis pogodbe. Direktor nasje naročil ob osmih, prišel pa ob desetih.Mi smo ga čakali, da je pogodbetam še sestavljal, ko pa smo hotelipred podpisom pogodbe prebrati, jihje zmetal v nas rekoč, da če jih ne mivsakje imel svojo razlago,« je povedaladirektorica murskosoboškega Zavodaza zaposlovanje mag. Cvetka Sreš.Na zavodu so zato spet organiziraliskupinski pogovor med delodajalcemin brezposelnimi in spet našli enega,ki je ustrezal delodajalcu. Oktobra jetaisto podjetje zopet iskalo enega delavca,pomočnika monterja, in na organiziranpogovor je prišlo petnajst iskalcevzaposlitve. Izbrana sta bila dvater poslana na enomesečni preizkus.Po opravljenem preizkusu je pri delodajalcuostal samo eden, pa še ta lemesec dni, kot je imel sklenjeno pogodboo zaposlitvi.Januarja je Zdravko Ramšak spet iskaldva delavca in na izbiro dobil sedemljudi. Izbral je dva, vendar ju vtridesetih dneh od podpisa pogodbeo subvenciji ni uspel zaposliti, kerje, kakor je navajal, imel probleme sprostori, delavnico v Prosenjakovcih.Rok za zaposlitev so mu zato na Zavoduza zaposlovanje podaljšali. Marcaje izbranima delavcema ponudil vpodpis pogodbo o zaposlitvi, vendarni dovolil, da bi jo prej prebrala.Zaradi težkih besed, ki jih je o brezposelnihv Pomurju za Dnevnik izrekelZdravko Ramšak, je direktoricaCvetka Sreš včeraj sklicala soočenjedelodajalca in delavca, ki pogodbe ozaposlitvi nista podpisala. Ne gledena izid pogovora pa je Zdravko Ramšakodločen, da zapre obrat, ker da jeto, kar je doživel z delavci v Pomurju,zanj porazno.Majda HorvatPolicijska akcija proti korupcijiPri Štihcu zaradi piramideSoboški župan Anton Štihec v preiskavi zaradi pogovorov z Zmagom Jelinčičemo gradnji aeronavtičnega muzeja – Kriminalisti prebrskali občinske prostoreNadaljevanje s 1. straniPravzaprav se je vse začelo s policijskimiprisluhi poslancu SNS SrečkuPrijatelju, ki je osumljen, da se jeokoristil s prodajo zemljišč Luki Koper.Policisti so v prisluhe ujeli tudikmetijskega ministra Milana Pogačnikain Jelinčiča, ki sta vezano trgovalaz glasovanjem proti podpori interpelacijiin zemljišči. Poslanec je zahtevalspremembo namembnosti kmetijskihzemljišč v okolici Murske Sobote, kjerje torej želel postaviti letalski muzej.Preiskovalni sodnik je tako v odredbiza preiskavo prostorov mestne občinezapisal, da je minister osumljenjemanja podkupnine, Jelinčič pa dajanjapodkupnine.Anton Štihec je prepričan, da je bilapreiskava na občini napaka, saj kmetijskoministrstvo v zvezi z načrti zagradnjo letalskega muzeja na mestnočez rabo in dravoŠtihčevo pridržanje»Takoj naj vam povem: župan mestne občine Anton Štihec ni osumljenec,niso ga pridržali in pri preiskavi prostorov Mestne občine Murska Sobotaje sodeloval prostovoljno,« je takoj po preiskavi dejal župan Štihec. Če panatančno pogledamo odredbo o hišni preiskavi mestne občine, so policistiimeli možnost pridržati župana za največ 48 ur, če ta ne bi želel sodelovatiz njimi. Omejili so mu tudi komuniciranje po mobilnem telefonu, prav takoni smel zapustiti pisarne. Na stranišče je denimo šel v spremstvu policista.V odredbi je bilo še zapisano, da se hišne preiskave lahko opravijo ponoči,kar je redkost. Hišne preiskave se namreč ponavadi opravljajo med petoin 22. uro. Preiskovalni sodnik pa se je v tem primeru tako odločil, ker jeocenil, da bi lahko prišlo do uničenja dokazov. Sicer je slovenska policijanajprej poročala o petih pridržanih, potem o štirih, na koncu pa o dveh.občino ni preneslo nobenih kmetijskihzemljišč. »Občina je Jelinčiču kotpobudniku projekta ponudila tri možnelokacije, od tega dve na kmetijskihpovršinah v lasti države, vendarpostopek spreminjanja občinskih prostorskihnačrtov šele poteka, zemljiščpa nihče ne prenaša na občino.« PoslanecSNS Miran Györek je dejal, dagre pri preiskavi za politično ozadje:»Ve se, katerim strankam pada rejting,vemo, s katerimi strankami imamomalo bolj pereče diskurze.« Sicerje Györek nedavno med vrsticami na-Fotografija Andrej BedekPolicisti so med preiskavo prostorov soboške občine zaplenili precej dokumentacije.povedal, da bo stranka aktualnega županapodprla na jesenskih volitvah.Štihec se je januarja 2008 sestal zJelinčičem, ki je v Mursko Soboto prišelv vlogi predsednika upravnegaodbora aeronavtičnega muzeja zahodnoevropskeunije. Na isto temosta se sestala še dva meseca pozneje.Kot je povedal Jelinčič, so preiskovalciv njegovi pisarni v državnem zboruzasegli tudi dokument, ki govori otem, da so se na dan nogometne tekmemed Slovenijo in Rusijo v Mariboruv hotelu Radin v Radencih srečalion, prometni minister Patrick Vlačič,minister Pogačnik, državni sekretar vkabinetu premiera vlade Andrej Horvatin Štihec, »kjer smo se pogovarjali,kako bomo čim prej začeli graditi taletalski muzej«.Kmetijski minister Milan Pogačnikje včeraj nepreklicno odstopil. Kot jedejal, se na njega v zadnjih mesecihvršijo pritiski, primer okrog zemljiščv Murski Soboti, zaradi katerega so gav torek obiskali kriminalisti, pa da ječist. Tudi na www.pomurje.siAndrej BedekPoslanci (spet) o pokrajinahPoslanci so zavrnili predlog pokrajinskezakonodaje, ki ga je v državni zborvložila Slovenska demokratska stranka.Predlog trinajstih pokrajin in posebnegastatusa Mestne občine Ljubljana soposlanci zavrnili kot preživet, saj je bil vpodobni obliki neuspešen tudi na »pokrajinskemreferendumu«. Predlogu sonasprotovale vse koalicijske stranke inopozicijska Slovenska nacionalna stranka,ki se zavzema za oblikovanje petihzgodovinskih pokrajin. Predlagatelji sose po lastnih besedah za to potezo odločili,ker vlada še ni pripravila svojegapredloga ustanavljanja pokrajin. Kotje vnovič poudaril minister za lokalnosamoupravo in regionalno politiko dr.Henrik Gjerkeš, si v vladi prizadevajoza oblikovanje večjih in bolj razvojnonaravnanih pokrajin. »Predlagatelji seočitno zavedajo, da je minister Gjerkešpokrajinsko nalogo vzel resno in v kratkemčasu pripravil dober predlog,« jebil do predloga SDS kritičen tudi poslanecSocialnih demokratov in radgonskižupan Anton Kampuš.Fokovčani v državnem zboruV stranki Zares so ostro nastopili protinačrtom za racionalizacijo poštnih storitev,ki predvideva tudi ukinitev nekaterihmanjših pošt v Sloveniji. Tako sona tiskovni konferenci, na kateri so nastopiliposlanca Tadej Slapnik (Zares)in Miran Györek (SNS) ter član občinskegasveta v Moravskih Toplicah ŠtefanKodila, predstavili tudi primer poštev Fokovcih, kjer se je oblikovala civilnainiciativa, ki nasprotuje preoblikovanjustacionarne pošte v mobilno.Slovenci se organizirajotudi v SrbijiPo poročanju Slovenske tiskovne agencijese je državni sekretar urada vladeza Slovence v zamejstvu in po svetu dr.Boris Jesih, ki se je pred kratkim oglasils kritično izjavo glede krčenja sredstevustvarjalcem manjšinskega televizijskegaprograma na Madžarskem, v Srbijisrečal s člani tamkajšnjih slovenskihdruštev. Govorili so predvsem o delovanjudruštev in zagotavljanju sredstev zanjihovo delovanje. Del sredstev društvalahko dobijo tudi na razpisih vladnegaurada. V Srbiji živi po besedah Jesihaokoli 5000 srbskih državljanov slovenskegaporekla. Največ jih je organiziranihv Društvu Slovencev Sava v Beograduin društvu Kredarica v Novem Sadu.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siIzpoved s ponesrečene križarke Louis MayestyvročeValu ušla za nekaj trenutkovMed potniki na ladji, v katero so ob francoski obali treščili velikanski valovi, sta bila tudi Julija in AlbinRodež iz Murske Sobote – Julija je le nekaj trenutkov prej, preden je sobo zalila voda, stopila na hodnikV sredo je ob francoski obali v ladjo LouisMajesty udaril skoraj osem metrovvisok val. Na kraju nesreče sta umrlaNemec in Italijan, več ljudi je bilo poškodovanih,med njimi tudi Slovenci.Na križarki je bilo sicer 1350 potnikovin 580 članov posadke. Med potniki na14-dnevnem potovanju sta bila tudi Julijain Albin Rodež iz Murske Sobote.»Za tretjo uro je bil napovedan sestanekz vodnikom v sobi, ki jo je kasnejezalila voda. Ker se nisem najboljepočutil, sem ostal v kabini. Ženaje odšla tja, vendar se je kmalu vrnila.Vprašal sem jo, zakaj ni na sestanku,pa je odgovorila, da bo raje tu,« sespominja Albin Rodež, ki se je z ženotorej povsem naključno izmuznil trenutkomgroze med križarjenjem poSredozemlju. Potnikom je bilo potempo ozvočenju sporočeno, kaj se je zgodilo,in posadka je med njimi tudi iskalazdravnike, ki bi lahko pomagali.Velikanski val je namreč zlomil šipesobe v petem nadstropju luksuznekrižarke, voda pa je vdrla v ladjo. »Postopnicah je tekla kot po slapu. Čistovse je odnesla iz tistega prostora. Srečaje bila, da je vodnik ljudi poklicalk sebi in so tako šli stran od oken, koje treščilo. Tista, ki sta umrla, pa staostala tam in opazovala valove.«Rodeževa sta prebivala v kabini v četrtemnadstropju. »V pogovorih z ljudmi,ki so preživeli udar valov, smozačeli spoznavati, kako hudo je bilo.«Albin ob tem dodaja, da so nekateripretiravali z opisovanjem posledic. PriApače: prijatelja in sodelavca postala tekmecaŽupan odstavil podžupanaFranc Pižmoht: Očitno ni zaželeno, da svetniki izražamo svoja mnenja –Podžupan res blatil ugled občinske uprave in župana Darka Anželja? –V ozadju boj za županski stolček na jesenskih volitvahNadaljevanje s 1. straniDodal je še, da je glasoval tudi za postavitevsončne elektrarne in je v razpraviželel le pridobiti dodatne informacijeod strokovnjakov, saj s temo ni bil pravseznanjen. »Očitno pa bi po mnenju županasvetniki morali biti samo glasovalnistroj in ni zaželeno, da kdo kaj vprašaali izrazi svoje mnenje,« je še pristavilin poudaril, da sta vse do njegove razrešitvez županom korektno sodelovala.Še več, v javnosti sta veljala tudi za zelodobra prijatelja, ki sta pred prihodomna apaško občino več let skupaj delalatudi na soboški policijski upravi.Zdaj že nekdanji podžupan je zatoprepričan, da se ga je župan odločilodstaviti, ker mu je postajal vednobolj resen tekmec na prihajajočih županskihvolitvah. Že pred letom dninaj bi mu prvič in nato še nekajkratzagrozil z odstavitvijo, če bo na naslednjihvolitvah kandidiral za župana.»Rekel mi je, da postajam med ljudmiprepoznaven in si tako delam kampanjoter da mu kot morebitni protikandidatna volitvah postajam nevaren,«je povzel očitke župana, h katerim najbi ta dodal še pričakovanja, da ga upokojenskastranka, ki jo v Apačah vodiPižmoht, podpre na volitvah.Zakonca Rodež sta trenutke groze na križarki preživela popolnoma mirno.tem misli na javljanja enega od potnikovza komercialno televizijo. Dejal ješe, da se je posadka po nesreči odločilaza zanimivo potezo: »Vsepovsod naladji je bila pijača zastonj. Nemci, ki sobivali v šestem nadstropju, so se poštenonapili.« Po zasilnem pristanku vBarceloni so noč preživeli na ladji: »Naslednjejutro je bilo morje gladko kotsteklo. Ne vem, morda je dan prej kapitanmed valove zaplul malce prehitro.«Louis Majesty je 200 metrov dolgain enajst nadstropij visoka potniškakrižarka. »Potovanje je bilo fantastično.Znova bi šel,« je še pristavil Albin,čeprav ga še preganja spomin na sredinopopoldne in večer. Z ženo sta želelapotovati že lani februarja, vendar si jeona zlomila roko in sta križarjenje odpovedala.Je usoda želela sporočiti, danaj ne potujeta s križarko? »Julija sicerKot vse kaže, se bosta Franc Pižmoht in Darko Anželj na jesenskih županskih volitvah soočila kot protikandidata.ne in na vprašanje, ali je Pižmohtuže pred letom dni grozil z odstavitvijo,odgovoril: »Ko je pred letom dni sza župana, on s stranko DeSUS in gajaz predlagam za podžupana. GospodPižmoht je potem stališče spremenil,zadnje tri, štiri mesece se intenzivnopripravlja na volitve, česar mu jaz nezamerim, zamerim mu to, da me neupravičenokritizira.« Anželj tudi nizanikal navedb, da se je s političnimistrankami, ki so zastopane v občinskemsvetu, že dogovarjal za podporona volitvah, ampak je povedal, da somu to po sklepu občinskih organovstranke že zagotovili v SD-ju. K Pižmohtoviodločitvi, da bo res kandidiralza župana, kar je ta naznanil v ponedeljek,pa je pripomnil, da je večkandidatov samo dobro za demokraprestopomštirih svetnikov iz strankeSDS v Zares v občinskem svetu nastalanova velika koalicija, ki jo je vodilsvetnik Andrej Ritlop (SD), je ta odFotografiji Petra KranjecŽupan kot SchumacherV občinskem odboru DeSUS-a sožupanu Darku Anželju tudi očitali,da se ne posveča dovolj županskemudelu, glede na to, da ob temopravlja še funkcijo svetovalca nanotranjem ministrstvu in direktorjaPomurskega razvojnega inštituta,na kar je ta slikovito odvrnil:»To je tako, kot če bi se pogovarjali,koliko tekmovalec Schumachertrenira s ferrarijem, nihče pa se nebi vprašal, ali zmaga na dirki ali ne.Mene bodo volivci ocenjevali potem, kar sem za občino naredil.«mene zahteval, da razrešim podžupanaPižmohta, ker DeSUS ni želel delovativ njej. Takrat ga nisem odstavil,kar je bilo moje veliko tveganje, indogovorila sva se, da greva na naslednjevolitve skupaj, jaz kot kandidatFotografija Nataša Juhnov11. marca 2010 | Vestnik | 3Mediji povzročajo panikoKo v medijih zaslediš informacijo,da se je nekje v tujini, kjer sotvoji najbližji ali prijatelji, zgodilanesreča, naravna katastrofa, potresali cunami, se vsakemu zašibijokolena. Koliko so informacijetočne, je težko presoditi, maloverjetno pa je, da se ti ravno v tistemtrenutku oglasijo po mobitelu.Zato je najbolje, da se obrnetena ministrstvo za zunanjezadeve (MZZ), kjer boste dobilinajbolj zanesljive podatke.V delovnem času lahko pokličetena konzularno predstavništvona številko 01 478 23 05, včasu dežurstev pa na 01 478 22 19.Ambasade in slovenska predstavništvapo svetu zunanjemu ministrstvuposredujejo informacije onesrečah in ali so med udeležencitudi slovenski državljani. Z aktualnimiinformacijami včasih razpolagajože v pol ure, včasih pa jepotrebno kaj več časa. Po potrebipa se povežejo z ambasadami alipredstavništvi v tujini.Res pa je nekaj, nekateri medijiimajo informacije prej kot našezunanje ministrstvo, saj se v vsakinesreči najde kdo, ki si zaželi petminut slave. Posameznim medijempa je vroča, a nepreverjenanovica, kjer so udeleženi, poškodovaniali celo mrtvi Slovenci, karse je zgodilo ob nesreči križarkeLouis Majesty, vredna več kotobjektivno poročanje. Pomembnopa je še, da tisti, ki doživijo kakšnonesrečo, domačim čim prejsporočijo, kako je z njimi.pravi, da naju najbrž čuva angel varuh.Sva pa po nesreči z ladjo ugotovila, kolikoljudi naju ima rado. Prejela sva namrečveč kot sto klicev in vprašanj, alisva še med živimi,« je v smehu sklenilAlbin Rodež.Andrej Bedek, A. Nana Rituper RodežŽupan, ki je sprva napovedal, da boo tej temi obširneje spregovoril šelena občinski seji 24. marca, je v ponedeljekvendarle stopil pred mikrofo-cijo, volivci pa bodo povedali, komubolj zaupajo.Petra KranjecIzdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, LudvikKovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslovuredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebeje 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonomo izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

4 | Vestnik | 11. marca 2010 gospodarstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siObčina OdranciIz naselja med najrazvitejšeInfrastruktura in delovna mesta v občini so, zdaj vlaganje v višjo dodano vrednostV času ustanavljanja novih občin sobili Odranci v lendavski občini naselje,ki je bilo nekje vmes. Tudi zato soOdrančani vztrajali pri svoji občini injo dobili. Eden od ključnih dejavnikovje prostorska omejenost že takratnajvečje pomurske vasi, ki je katastrskonajbolj omejena. Praktično so jimbile zaprte vse možnosti, da pridejo dokmetijskih zemljišč v svoji neposrednibližini ali sosednjih katastrskih občinah.Zato so v začetku sedemdesetih,ko je bila obdelovalna zemlja še vrednotain ključni element socialne inekonomske varnosti, kupovali to zemljov oddaljenih okoljih, tudi na Goričkem.Odranci so tudi naselje z najmočnejšoekonomsko (zdomsko) migracijo izzačetka sedemdesetih. In tu je še cerkevs svojo zgodovino, predvsem pa jesimbol identitete. Morda so to ključnepsihosocialne karakteristike, ki današnjoobčino kljub njeni majhnosti porazvitosti postavljajo v vrh slovenskihobčin. Novonastale občine iz nekdanjelendavske občine so začele s približnoistim koeficientom razvitosti. Ta je bilkrepko pod ena, kot je definiran poZakonu o financiranju občin. Drugeobčine, razen Kobilja, ostajajo še naprejpod to ravnijo za najmanj 0,15 točkeali več. Kobilje je blizu koeficientuena oziroma dosega koeficient razvitosti0,95. Odranci pa že 1,13. To pomeni,da so zdaj upravičeni le do delnegasofinanciranja investicij iz državnegaproračuna, in to le 70-odstotnega. Zupoštevanjem lanskoletnih bilanc inobračuna plačane dohodnine pa bokoeficient razvitosti verjetno še višji,meni župan Ivan Markoja, in se bo gibalmed 1,30 in 1,40.Vloga industrijske coneOb urejanju lokalne infrastrukture,ključne za življenje občanov, je bila zatak razvojni preboj ključna vzpostavitevindustrijske cone. Ta je zahtevalaizredne napore, toda popuščali niso.Zahtevala je tudi sorazmerno velikvložek javnih sredstev, zato se na prvipogled sedanja cena 18 evrov za kvadratnimeter komunalno opremljenegazemljišča zdi nizka. Ob tej ceni niveč kapitalskih prihodkov občine iznaslova komunalnega prispevka ipd.Ob nekaj neuspešnih poskusih podjetnikoviz širšega domačega okolja je zarazvoj ključna naložba Cartaga, ki zaposluje150 delavcev in ustvarja okrog80 milijonov evrov letne realizacije. Tase pripravlja na novo naložbo v dvehfazah, ko bo v prvi gradil skladišča inlakirnico, naslednje leto pa bo razširilproizvodnjo, ki bosta odprli 150 do200 novih delovnih mest. Vzporednoje začelo delo nekaj manjših podjetnikov,pa tudi domači podjetniki se zaradiutesnjenosti v naselju pripravljajona selitev v cono. V sklepni fazi dogovarjanjapa je Ivan Markoja s še dvemavlagateljema, ki bosta gradila in zaposlilavsak po 50 delavcev. O imenih pani želel govoriti, predvsem zaradi tega,da se izogne negativni izkušnji, ki jo ježe imel. Namreč enega ali dva vlagateljaso, ko so zanju izvedeli, poskušalipridobiti v svoje okolje drugi župani.Župan Odranec Ivan MarkojaOdranska industrijska cona je pritegnilaza 23 milijonov neposrednihinvesticij in bo ob koncu v naslednjihdveh letih zaposlila okrog 500 delavceviz širšega okolja. Ob večjem povpraševanjupo delavcih bi nastal žeproblem, ker ustrezne delovne sile vtem demografsko močnejšem pomurskemokolju s približno trideset tisočprebivalci ni. Ob Odrancih so tu še občineČrenšovci, Velika Polana, Turnišče,Beltinci in deloma Razkrižje. Če bibilo povpraševanje po delavcih večje,se bo po mnenju Ivana Markoje trebaozreti po delovni sili čez mejo.Drugo desetletje pomurskih seniorjevFotografija Nataša JuhnovDampinške ceneLetos občina načrtuje začetek novenaložbe, po projektih in popisih delvredne okrog milijon evrov. Začeli bodograditi center kulturne dediščine, ki zajematudi revitalizacijo potoka Črnec ingradnjo vaške tržnice. Skratka, gre zaprojekt, usmerjen v turizem in kulturo.Projekt je finančno pokrit z lastno udeležboin evropskimi sredstvi, vendarIvan Markoja se boji in hkrati opozarja,da samo iskanje izvajalca lahko projektpostavi na glavo. Problem bo po njegovemnastal z objavo javnega naročila.Sam namreč ocenjuje, da trenutno veljavnipredpisi s tega področja puščajoza sabo katastrofalne posledice. Ključnapri izboru je namreč cena. Že prej,zdaj pa še toliko bolj nastopajo ponudnikiz vseh strani in z dampinškimi cenami.Tako se lahko zgodi in se dogaja,da zgolj upoštevanje kriterija najnižjeponujene cene pri izboru izvajalca obdampinških cenah na eni strani podirafinančne konstrukcije projektov. Z nižjoizvajalsko ceno je temu sorazmernatudi udeležba evropskega ali pa deležadržavnega proračuna pri investiciji.Dampinške cene pa za sabo potegnejoprobleme kakovosti in napak na eniin izsiljevanja z aneksi na drugi strani.Vse to pa so problemi, ki jih ob izpadupredvidenega denarja iz evropskega alidržavnega vira mora reševati občinskiproračun, ki pa to težko vzdrži.Kljub rasti je eden od večjih problemov,ker okolje še nima dostopa do širokopasovnegainterneta. Odranci so ševedno na sivi razvojni lisi Telekoma.J. VotekKoeficient razvitostipomurskih občin leti2009 in 2010 (vir: MF)ObčinaKoeficientrazv.občineObsegsofinanciranjainvesticijiz drž. prorač.Apače 0,86 100Beltinci 1,01 80Cankova 0,75 100Črenšovci 0,88 100Dobrovnik 0,82 100G. Radgona 0,97 90G. Petrovci 0,59 100Grad 0,62 100Hodoš 0,56 100Kobilje 0,95 90Križevci 1,02 80Kuzma 0,52 100Lendava 0,84 100Ljutomer 0,97 90M. Toplice 0,85 100M. Sobota 1,13 70Odranci 1,13 70Puconci 0,81 100Radenci 1,02 80Razkrižje 0,89 100Rogašovci 0,59 100Sv. Jurij 0,82 100Šalovci 0,57 100Tišina 0,91 90Turnišče 0,81 100V. Polana 0,65 100Veržej 1,00 80Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenijeza zaposlovanje, OS MurskaSobota je trenutno razpisanihveč kot 100 prostih delovnihmest. Delodajalci imajo največjepotrebe v gradbeništvu, zdravstvuin storitvah.Sivi panterji se vračajoUpokojeni pomurski menedžerji čutijo moralno odgovornost, da aktivno spremljajo dogajanje vgospodarstvu regije – Njihova aduta sta izkušenost in strokovnostNajbolj iskani delavci v tem tednu:gradbeni delavec – 30, elektrikar energetik– 10, osnovnošolska izobrazba –9, kuhar – 4, bolničar - negovalec – 3,bolniški strežnik – 2, doktor medicine,specialist splošne medicine – 2,klepar – 2, prodajalec – 2, programerskiinženir – 2, strojnik gradbene mehanizacije– 2.Iščejo se tudi:doktor medicine – 1, magister farmacije– 1, strojni tehnik – 1, tehnik zdravstvenenege – 1, tekstilno konfekcijskitehnik – 1, turistični tehnik – 1.Več informacij o prostih delovnih mestihin seznam vseh aktualnih prostih delovnihmest z zahtevanimi pogoji za zaposlitevlahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ihter na internetni strani www.ess.gov.si.Center za pomočžrtvamkaznivih dejanjMurska Sobota, Plese 9, 9000 Murska SobotaTel.: (02) 527 19 00Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči!Pomoč je zaupna in brezplačna.Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu!Upokojeni pomurski menedžerji setudi po koncu poklicne kariere neželijo povsem umakniti iz gospodarskegain družbenega življenja v regiji,zato so se organizirali v Društvo seniorjevPomurja, ki deluje že enajst letin trenutno šteje 41 članov iz vseh štirihpomurskih upravnih enot. Po besedahAndreja Gerenčerja, predsednikadruštva, so njegovi člani moralnoodgovorni, da spremljajo dogajanje vgospodarstvu regije, s strokovnostjoin izkušnjami pa naj bi se tudi aktivnovključevali v razreševanje problematike.Društvo se je v lanskem letu velikoukvarjalo s težavami pomurskih gospodarskihdružb, največ pozornostipa so člani namenili razmeram v soboškiMuri, kjer je prišlo do množičnegazmanjševanja števila zaposlenih,ki se je končalo s stečajem. V okviruPomurske gospodarske zbornice so vzvezi s to problematiko opravili dvarazgovora, upravni odbor društva paje do razmer v Muri zavzel tudi konkretnastališča. Po njihovem mnenjuso težave v Muri dobile razsežnosti, kibi zahtevale aktivnejše angažiranje nele države, ampak tudi lastnikov, predstavnikovlokalnih skupnosti in poslancev.Žal je reševanje problemovteklo prepočasi, odgovorni pa tudiniso kazali pretiranega zanimanja zapriporočila in predloge društva.V društvu seniorjev samokritičnopriznavajo, da so se pri odpravljanjutežav v gospodarstvu velikokrat premaloangažirali, zato so med prednostnenaloge v prihodnje zapisali aktivnospremljanje in opozarjanje narazmere.Ob Muri, ki ji je veljala velika medijskapozornost, se je skorajda neopaznozgodil stečaj Pomurke mesneindustrije, ki je pustil nepopravljiveposledice v kmetijstvu in s tem v celotnempomurskem gospodarstvu. Vprihodnje se bo treba s temi vprašanjiaktivneje ukvarjati in tudi v Društvuseniorjev Pomurja bodo tej problematikinamenili več pozornosti. Zavzemalise bodo za ponovno oživitevzadružništva in za uvajanje kmetijskepridelave, za katero so na tem območjunaravne danosti. Razvojni zakono Pomurju je lahko priložnost za hitrejširazvoj regije, zato se bodo članidruštva tudi aktivno vključevali v njegovouresničevanje. Že kmalu se bodosrečali z državnim sekretarjem dr. AndrejemHorvatom, ki koordinira aktivnostina tem področju, okrepili pabodo tudi sodelovanje s Pomursko gospodarskozbornico in območno pomurskokmetijsko-gozdarsko zbornico.Z znanjem in izkušnjami želijotudi v tretjem življenjskem obdobjuprispevati svoj delež k hitrejšemu razvojuregije.Društvo bo tudi v prihodnje pripravljalorazprave o najaktualnejših vpra-Za veliko težav v posameznih gospodarskih družbah so krivi tudi menedžerji, ki sopreveč pozornosti posvečali lastninjenju in premalo gospodarjenju, je prepričanAndrej Gerenčer (levo), predsednik Društva seniorjev Pomurja.Z znanjem in izkušnjami bi upokojeni menedžerji lahko prispevali svoj delež kreševanju težav na posameznih področjih, meni Štefan Toth (desno), ki pa tudi nezavrača odgovornosti posameznikov za napake, ki so jih naredili, ko so bili še navodilnih položajih.šanjih v regiji in s sklepi seznanjaloustrezne institucije. Nadaljevali bodoutečene obiske v občinah in delovnihorganizacijah, kjer so bili vselej dobrosprejeti, okrepili bodo sodelovanje ssorodnimi društvi v Celju, Novi Goriciin Sombotelu na Madžarskem, tovrstnosodelovanje pa bodo razširili še vmedžimursko regijo na Hrvaškem. Vdruštvu pa skrbijo tudi za druženje inrazvedrilo svojih članov. Lani so bilina izletu v Železni županiji, letos panačrtujejo izlet na Koroško.Ludvik KovačFotografija Ludvik Kovač

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siVečja kriza, več zaposlenih na okrevanjugospodarstvoPet let na bolniškemKonec februarja v Pomurju na dolgotrajnem bolniškem dopustu 1305 delavcev,od teh 463 več kot leto dni, trije celo več kot pet letGradbincem gre za nohte11. marca 2010 | Vestnik | 5Na čakanje petstodelavcevNajveč odvečnih delavcev v družbi SCT Tovarnakovinske opreme iz Murske SoboteS stopnjevanjem gospodarske krizein slabšanjem socialnih razmer sepovečuje tudi število delavcev na bolniškemdopustu. Po podatkih murskosoboškeenote ZZZS je bilo konecfebruarja na dolgotrajnem bolniškemdopustu nad petinštirideset dni 1305delavcev, od teh 463 že več kot letodni, trije celo več kot pet let.Naraščanje dolgotrajnih bolniškihdopustov je delno povezano z naraščanjembrezposelnih delavcev, ki soprejemniki denarnega nadomestilana zavodu za zaposlovanje in imajozaradi bolezni pravico do bolniškeganadomestila, teh pa je zdaj blizu štiritisoč petsto.Z naraščanjem števila bolniškihdopustov na število aktivnih zavarovancevoziroma zaposlenih se povečujetudi razkorak med odobrenimdenarjem za izplačila bolniških nadomestilin potrebami. Lani je imelapomurska regija na voljo dobrih 9,6milijona evrov, porabila pa je 11,5 milijonaevrov. Gre za največjo prekoračitevnačrtovane porabe za bolniškanadomestila med vsemi regijamiv Sloveniji. Odhodki za nadomestilaso nekoliko odstopili od povprečja šena Koroškem in Primorskem, povsoddrugje pa so bili nižji od načrtovanih.Ker je bil lanski strošek bolniških nadomestilv Sloveniji za 5,6 milijonanižji od načrtovanega, so ga zato letosše oklestili.Lani je predvidel ZZZS za izplačilobolniških nadomestil 207 milijonovevrov, porabil pa 201 milijon evrov,kar je vplivalo na znižanje postavkev tem letu za pet milijonov. In rezaliso vsem, tudi Pomurju, čeprav je bilalani potreba po izplačilu bolniških nadomestilskoraj za tretjino večja odrazpoložljivih sredstev. »Čeprav sempričakoval več sredstev kot lani, smojih po razdelilniku dobili manj, torejle 8,8 milijona evrov,« pravi Ivan Tibaut,direktor murskosoboške enoteZZZS. Pri delitvi denarja niso upoštevalisocialne obremenjenosti regije innaraščanja brezposelnih, ki prejemajodenarno nadomestilo, za vse enakkriterij pa naj bi Pomurju navrgelcelo nekaj več zato, ker je višina brutoosebnega dohodka v regiji za štiridesetodstotkov nižja od slovenskegapovprečja.Vodstvo murskosoboške enoteZZZS je zaradi finančnega primeža žepozvalo zdravnike, da so pri predpisovanjubolniških izostankov bolj kritičniin da bi zadržali število zavarovancevna dolgotrajnem bolniškemNizka plača,nizko nadomestiloZaradi nizke plače je pomurskizavarovanec na dolgotrajnembolniškem dopustu lani prejeltudi občutno nižje denarno nadomestilo.Delavec na dolgotrajnembolniškem dopustu v Pomurjuje zdravstveno blagajnolani stal v povprečju devet tisočevrov. To pa je za 27 odstotkovmanj od slovenskega povprečjain 40 odstotkov manj od stroškovnadomestila za delavca na dolgotrajnembolniškem dopustu v ljubljanskiregiji.dopustu vsaj na lanski ravni. Todapritisk na bolniške dopuste, s katerimisi marsikdo rešuje tudi svoj socialnipoložaj, je zaradi slabih razmer vregiji vse večji. Murskosoboška enotaZZZS je lani izdala kar 21 tisoč odločbo presoji delazmožnosti ali na dan odsto do sto petdeset. Skoraj pri tretjiniso ugotovili, da delavci v tem vidijopriložnost za izhod iz socialne stiskein boljše preživetje.Majda HorvatDo konca februarja je pogodbo o delnempovračilu nadomestila plače zadelavce, ki so na začasnem čakanjuna delo, podpisalo tudi 21 pomurskihdelodajalcev. Ti so ali še bodo zaradipomanjkanja naročil in dela domovposlali 481 delavcev. Devet delodajalcevdržavne pomoči, ki jo namenja poZakonu o delnem nadomestilu plače,še ni prejelo, drugi pa so dobili skoraj290 tisoč evrov. Ministrstvo za delo jedoslej v ta namen že razdelilo 6,7 milijonaevrov, pogodbo pa sklenilo s 553delodajalci, ki so pomoč zaprosili zaskupno 18.473 delavcev. Delež za pomurskedelodajalce je torej pri številudelavcev 2,6 ter znesku pomoči 4,3odstotka.Med pomurskimi delodajalci jenajveč delavcev na čakanje poslaladružba SCT Tovarna kovinske opremeiz Murske Sobote, kar 90, domapa ostajajo od prvega julija 2009 dokonca junija. Podjetju je torej že biloodobreno podaljšanje sicer polletnegaukrepa, od države pa je že prejelo112.791 evrov pomoči. Lendavskadružba Varstroj ima prijavljenih 88čakajočih delavcev, prvič pa so ostalidoma julija lani in bodo po podaljšanjudržavne pomoči lahko še do koncajunija. Po uradnih podatkih ji jedržava v ta namen dala 96.091 evrovpomoči. Gornjeradgonski Elrad Internationalje pogodbo za državnosubvencijo sklenil za 70 delavcev,ki so bili na čakanju od septembrado konca februarja. Zanje so prejeli24.877 evrov pomoči.Najmanj osem delodajalcev, ki imapomanjkanje dela, opravlja gradbenodejavnost ali z njo povezano dejavnost,dela pa zmanjkuje za slabo polovicovseh, za katere so zaprosili zadržavno pomoč.M. H.Devet delodajalcev državne pomoči,ki jo namenja po Zakonu o delnem nadomestiluplače, še ni prejelo, drugi pa so dobili skoraj290 tisoč evrov.Varovana in profitna stanovanja v Gornji RadgoniBo pomlad prebudila gradbenike?V dveh stanovanjskih blokih bo na voljo 70 stanovanj – Trenutno je večje zanimanje za varovana stanovanjaKriza se tudi v gradbeništvu nadaljujein le redki slovenski gradbinci se z njoniso srečali. Kriza je še toliko večja, kerv zadnjem času ni večjih investicij državeali lokalnih skupnosti, saj se avtocestniprogram končuje, gradnja drugihobjektov pa ne nadaljuje tako, kot jebilo napovedano. Trenutno so največjetežave gradbenih podjetij pomanjkanjedela, velika zadolženost, veliko neprodanihobjektov, predvsem stanovanj, kiso jih gradili za trg, zaradi plačilne nedisciplinepa se številni srečujejo tudi z likvidnostnimitežavami. Gradbinci ostajajobrez dela tudi zato, ker so mnogiinvestitorji načrtovane gradnje preložiliin čakajo boljše čase.Mariborsko gradbeno podjetje Stavbargradnje gradi na Tratah v GornjiRadgoni v neposredni bližini doma starejšihobčanov dva stanovanjska objekta.V prvem bloku bo 40 varovanih stanovanj,in sicer dvanajst garsonjer,sedem enosobnih, devet enoinpolsobnihin dvanajst dvosobnih stanovanj, vdrugem bloku pa bo 30 profitnih stanovanjza trg, od tega štiri enosobna, sedemenoinpolsobnih, deset dvosobnih,štiri dvoinpolsobna, dve trisobni in tritriinpolsobna stanovanja.Ker so se v javnosti pojavile infor-V dveh stanovanjskih objektih, ki jih v Gornji Radgoni gradi mariborsko podjetje Stavbar gradnje, bo 40 varovanih stanovanjin 30 profitnih stanovanj za trg. Zgradili naj bi jih do konca septembra, vseljiva pa bodo do konca tega leta.macije, da je zaradi krize v gradbeništvuprišlo do zastojev pri gradnji obehobjektov, smo govorice preverili priodgovornih v podjetju. Po besedah direktorjadružbe Miroslava Temnika sone glede na splošno krizo v gradbeništvuin mirovanje nepremičninskegatrga prekinitev del na objektih v GornjiRadgoni načrtovali, ker pa je zima trajalanekoliko dlje, so tudi dela dalj časamirovala. Pozimi so jih opravljali v zelomajhnem obsegu, že kmalu pa jih bodonadaljevali v načrtovanem obsegu.Dinamiko gradnje so prilagodili tudirazmeram in gradnji priključkov zaplinsko ogrevanje, saj bo zemeljski plinosnovna energija za ogrevanje stanovanj,gradnja sekundarnega plinskegaomrežja pa je predvidena v avgustu.Stanovanja v Gornji Radgoni naj bibila zgrajena do konca septembra, vseljivapa bodo do konca tega leta. Sicerpa v podjetju priznavajo, da krizo in likvidnostnetežave čutijo podobno kotdruga gradbena podjetja, v težavah jecelotna panoga, kako se bodo razmererazpletle, pa ni moč predvideti.Investicijska vrednost obeh objektovje ocenjena na več kot pet milijonovevrov, vsa stanovanja gradijo za trg, gledena povpraševanje pa je trenutno večjezanimanje za varovana stanovanja.Stanovanja ponujajo po ceni 1380 evrovza kvadratni meter z davkom na dodanovrednost vred, zanje pa zdaj sprejemajole rezervacije. Sicer pa v podjetjumenijo, da so bile v preteklosti cene nanepremičninskem trgu nerazumno visokev Ljubljani, na Obali in ponekodna Gorenjskem, v drugih regijah pa jeobičajna cena kvadratnega metra stanovanjaod 1300 do 1500 evrov, odvisnood cene zemljišča, lokacije in uporabljenihmaterialov.Na vprašanje, zakaj so se v njihovempodjetju odločili za gradnjo tržnih stanovanjv Gornji Radgoni, direktor MiroslavTemnik odgovarja, da se Stavbargradnje kot izvajalec gradbenih del ženekaj časa pojavlja tudi na trgih zunajMaribora, ker so bili izvajalec pri gradnjidoma starejših občanov v Gornji Radgoni,pa so se odločili, da investirajo tudi vstanovanjsko gradnjo, saj gradnje novihstanovanj v tem mestu ni bilo. Varovanastanovanja ob domu starejših občanovpa si je želela tudi občina, saj so takšnastanovanja priložnost za aktivno starejšopopulacijo.Ludvik KovačFotografija Ludvik Kovač

6 | Vestnik | 11. marca 2010 lokaliziranowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sipobirkiKrvave težave Lovske družine NegovaObčinstvo na pokalni nogometnitekmi med Dokležovjem intretjeligašem Čardo, v kateri sosuvereno slavili domači igralci,ni bilo izpostavljeno le močnemuvetru, ki je rezal do kosti, ampaktudi precej nenavadnemu okusukuhanega vina. To je spominjalo na…, ne pa na običajno precej okusnopijačo, s katero lažje preživimohladne dni. Vseeno pa se je zmagaslavila s to čudno tekočino, obkateri te je še bolj zmrazilo … Iger,ne kruha, torej.Potem ko so svojo pravico doparkiranja želeli uveljaviti v zgradbiv središču Sobote, kjer vsaj imajoznak, da je parkiranje dovoljenosamo stanovalcem, so se zdaj nato spomnili tudi železničarji naželezniški postaji. Menda naj bibilo ob postaji dovoljeno parkiratisamo vozilom z železničarskiminalepkami, čeprav ni nikjernobenega znaka, ki bi to določal.Določene železničarke se sklicujejona rumene črke TF, ki naj bipomenile prav to, kljub temu daso te ob obledelih rumenih črtahše starejše, kot je razpadajočagostilna Kolodvor, v kateri je bilnajverjetneje zadnji gost predzaprtjem sam Napoleon. Pa še onni prišel z vlakom.Mnogokrat se je že pokazalo, dapomurski župani zelo natančnoprebirajo naš časopis, eden mednjimi pa prav dosledno bere tudinašim bralcem znano žensko revijo.Ni še čisto jasno, ali ga v njej takozanimajo moda, partnerski odnosiin lepotni nasveti ali pa je zgoljusmerjen v iskanje pravopisnihgrehov. Po vsej verjetnosti bo prejdržalo zadnje, saj so ga tudi vnekaterih elektronskih medijih žespoznali kot zelo gorečega skrbnikaslovenskega jezika, zlasti ko gre zavprašanje, ali se beseda bog piše zveliko ali malo začetnico.Prostore Zveze Romov v kletnihprostorih Žute kuče je pred kratkimobiskala neuspešna poslanskakandidatka, z njo pa je romalo tudiosem »špricerjev«. Po stopnicahmračne avle se je kmalu spustiloše nekaj članov ene od političnihstrank, med drugim domnevnižupanski kandidat, nekdanji šefsmetarjev in sedanji profesor na»soboški Sorboni«. Ali bo osembrizgancev dovolj za prevzemmestne oblasti, lahko le ugibamo.Vlado Kreslin z Malimi bogovi inBeltinška banda sta minuli konectedna odigrala nepozaben koncertna Vranskem. Seveda, v Prekmurjuga več ne moreta, ker so tu ostalisamo pijani kolesarji, štorklje,Mura, veter in jokajoči violinisti.Psi pokoljejo pol odstrelaGospodar negovskih lovcev in lovski čuvaj Franc Veberič pravi, da jim letno potepuški psi pobijejo vsaj 60glav srnjadi in jelenjadi, kar je polovica načrtovanega letnega odstrelaPred dnevi so policisti znova poročali onovih krvavih plesih krvoločnih psov:v Vidoncih sta psa poklala jelenjad, vŽeleznih Dverih pa napadla srno. V primežupotepuških kosmatincev je tudiLovska družina Negova. Kot pravi njengospodar Franc Veberič, jim ti vsakoleto pokoljejo vsaj polovico načrtovanegaodstrela.Veberič, ki negovske lovske revirjeobiskuje najmanj dvakrat tedensko,saj je tudi lovski čuvaj, je prepričan, dabi bilo treba malomarne lastnike psovdrastično kaznovati. »Če bi jim policistinapisali kazen pred vsemi v vasi, bito zagotovo zaleglo.« Nezadovoljen jez novo lovsko zakonodajo, ki ne dovoliveč pobijanja potepuških psov: »Prejsmo take težave sami reševali.« Starostazelene bratovščine pozna vse nevestnelastnike psov na območju 2400 hektarjevlovnih površin negovske lovske družine.»To niso potepuški psi, to so prejlačni psi, ki jih lastniki ponoči spustijoz verig.« Kot še pravi lovski čuvaj, imajonekateri kar po tri take kosmatince.Zgodilo pa se je že tudi, da so psi raztrgalisrnine mladiče. »Prve tri tedne soti mladiči nebogljeni in jih preživijo vPri Mali NedeljiBreze našolski strehignezdu. Psi so jih vseeno izsledili. Tistipes, ki enkrat pobije divjad, bo to počelvedno, saj ga bo gnal nagon.«Ob tem je bila še letošnja zima precejnenaklonjena: »Srnjad se zelo težkogiblje po snegu, pod katerim je led,ki je nastal od ledenega dežja. Led sedivjadi vdira, psi pa imajo večje šape,zato se jim ne vdira in tako divjad lažjedohitijo.«Avtocesta je prav tako povzročila nekajškode negovskim lovcem. Kot pravigospodar negovske lovske družine, tudinjih ni nihče ni nič vprašal, ko se je gradilaavtocesta. Zaman so napisali protestnoizjavo.»Avtocesta je naše lovne površinenekako presekala. Divjad je tako ostalaujeta na majhnih prostorih. Sicer stadva prehoda preko avtoceste, vendarni sledov, da bi ju divjad uporabljala.Živali se bojijo tolikšnega hrupa.« Veberičse spominja, da je pri cestninskipostaji Dragotinci še med gradnjo prometnicenašel dve povoženi srni, ki stana avtocesto zašli, ker na določenemdelu preprosto ni bilo zaščitne mreže.»Poti divjadi so prav tako drugačne. IzMadžarske k nam pridejo divji prašiči,Streho stare osnovne šole pri Mali Nedelji, kateredel nosi častitljivo letnico gradnje 1872, krasijomlade brezePred šestnajstimi leti so v kraju odprlinovo šolo, ljutomerska občina paje po petih letih iskanja kupca julija2004 vendarle sklenila prodajno pogodbo.Občinski svet je takrat soglašal,da šolo prodajo za en tolar, z zavezo,da jo nov lastnik v petih letihuredi za potrebe turistične ali podobnedejavnosti.Bojana Gošnjak, ki je šolo kupila,tega ni naredila, občina pa sedaj terjavrnitev premoženja po revaloriziranikupnini po pogodbi iz leta 2004, karznaša 2.355,08 evra brez davka na nepremičnine.Simbolno ceno en tolar jenamreč občinska uprava pri sklenitvipogodbe upoštevala samo pri prodajiobjekta.Občina je lastnico nepremičnine julijalani opozorila, da ni izpolnila pogojevjavnega razpisa in določil kupo-prodajnepogodbe, saj objekta niobnovila, dvakrat oktobra in enkratjanuarja pa ji je poslala v podpis šeprodajno pogodbo za nepremičnino,v kateri je postavila enako cenoza objekt in zemljišče, kot je bila nepremičninakupljena. Do podpisa pogodbepa še vedno ni prišlo. Kajti vjavnem razpisu in prodajni pogodbipogoji vračila nepremičnine ob neizpolnitviobveznosti kupca in plačilaodškodnine zaradi nevestnega vzdrževanjaobjekta v štirih letih in propadanjaniso posebej navedeni.M. H.Stara šola pri Mali Nedelji propada, lastnica pa ne odgovarja na občinskoponudbo za odkup oziroma vrnitev šole. V javnem razpisu in prodajni pogodbi izleta 2004 namreč pogoji vračila nepremičnine občini niso posebej navedeni.Fotografija Majda HorvatFranc Veberič je že 40 let zapisan zeleni bratovščini. Je tudi eden najbolj znanihlovskih rogistov v deželi ob Muri. Upokojeni avtoprevoznik je še vedno aktiven vdomačem gasilskem društvu in je tudi odličen vinogradnik. In seveda – že več kottri desetletja zvest član Vestnikove družine.Svetovni molitveni dan ženskMolile zaKamerunkeOb svetovnem molitvenem dnevužensk, ki poteka vsak prvi petek vmarcu, so se Pomurke pridružile ženskamiz 170 držav sveta in iz številnihkrajev po Sloveniji, ki so letos molileza ženske Kameruna. V svoji molitviso zaprosile za mir v družinah, enakopravnostin enakovrednost med spoloma,da bi mladi imeli prihodnost,in za modrost tistih, ki imajo vodilnefunkcije.Smisel tega ekumenskega in humanitarnegasrečanje je, da se povežejoženske ne glede na veroizpovedi in daskupaj molijo, si med seboj pomagajoin so povezane v mislih, je povedaladuhovnica Simona Prosič Filip, odgovornaza žensko delovanje pri slovenskiEvangeličanski cerkvi.Ženski glas se na takem srečanjulahko bolj sliši. Ženske so marsikje vednobile in so še v neenakopravnemki so v največjem številu običajno biliob reki Muri, recimo v Lovski družiniKriževci pri Ljutomeru. Zdaj se gibljejovzporedno ob avtocesti, ker je ne morejoprečkati,« eno od posledic gradnjemoderne prometnice, ki je spremenilanaravo, predstavi sogovornik.Andrej BedekV M. Soboti so se zbrale predstavnice Evangeličanske,Katoliške in Binkoštne cerkve – Ženske na Goričkemne prosijo za pomoč, raje pomagajoPredstavnice Evangeličanske, Katoliške in Binkoštve cerkve so se letos zbrale terskupaj molile in zbirale prispevke za ženske iz Kameruna.položaju, tudi v razvitih državah sesrečujejo s problemi in tudi pri nas bimorale biti ženske bolj emancipiranein odločne, meni. Zlasti glede na socialnostisko in krizo: »Na Goričkem,kjer živim, zaenkrat velike stiske nisemopazila. Po mojih izkušnjah ženskena Goričkem vedno rade pomagajos svojim delom in dajo tudi kajod svojega, če je treba. Naši ljudjeniso vajeni, da jim nekdo nekaj prinese,podari ali pomaga, zato morašbiti zelo previden, kako jim ponudišpomoč. Vajeni so, da si sami uredijosvoje težave.«Ob svetovnem molitvenem dnevuso povsod zbirali tudi prostovoljneprispevke, ki jih bodo posredovaliženskam v Kamerunu. Prihodnje letubo svetovni molitveni dan žensk namenjenženskam iz Čila.A. Nana Rituper RodežFotografija Andrej BedekFotografija A. Nana Rituper Rodežpaberki

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sioglas11. marca 2010 | Vestnik | 7

8 | Vestnik | 11. marca 2010 (iz)branowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sibarometer Pot za čiščenje Slovenije utirajo PortugalciDediči estonskega izumaBo državo res čistila kar desetina Slovencev? – Za organizacijo skrbi več kot 500 občinskih koordinatorjevŠtefan Prša, nekdanji županVelike Polane, bo očitno namestopogojne kazni devetih mesecevs preizkusno dobo dveh letmoral po sklepu višjega sodiščakazen odslužiti v arestu.Zdravko Ramšak, direktorpodjetja MR&M iz Trzina, jenapovedal selitev proizvodnje izProsenjakovec, in sicer zaraditega, ker naj bi bili nekateribrezposelni iz tega okolja leni innočejo delati. O bonitetah svojegapodjetja pa seveda ni povedal nič.Anton Štihec, županMurske Sobote, je v odmevniprotikorupcijski policijskiakciji zgolj in le sodeloval terščitil dobro ime občine.Jurij Dogša, direktorTovarne sladkorja Ormož vzapiranju, je predal območjedveh lagun z bazeni Društvuza opazovanje ptic.Marija Celec iz DolnjihSlaveč je dopolnila devetdesetlet in pri tem skoraj vse svoježivljenje ostala tam, kjer se jerodila, ter dobila pet hčera,pet vnukov in pet pravnukov.Že šestnajstlet na črnoPojasnilo ljutomerskegažupana Franca Jurše napisanje v 7. številki VestnikaVaše pisno vprašanje smo prejeli 11.2. 2010 in še preden smo podali svojeodgovore, ste objavili prispevek vVestniku, 18. 2. 2010, kar pomeni, dagre izključno za enostransko navajanjedejstev. V zvezi s tem se mi pojavljavprašanje o smiselnosti odgovarjanja,pa vendarle bom tokrat še toliko boljnatančen pri navedbi dejstev.Za to, da okolica šole nima uporabnegadovoljenja, sem izvedel na 17. sejiobčinskega sveta Občine Ljutomer 8.decembra 2008, ko je članica občinskegasveta Nada Tomanič postavila svetniškovprašanje. Res pa je, da so nekateriodgovorni to vedeli že dalj časa, pa nisoukrepali. Vse od leta 1994 do 2006 jeobčino vodila politična opcija, kateripripada nekdanja ravnateljica inobčinska svetnica Nada Tomanič, najbo kot predsednica občinskega sveta aližupan Občine Ljutomer. Ob prevzemudolžnosti župana in primopredaji nisembil seznanjen, da za okolico šole priMali Nedelji ni pridobljeno uporabnodovoljenje.Vsi udeleženci okrogle mize Očistimo Slovenijo v enem dnevu! in o ravnanju z odpadki v PomurjuTo, da je v novi Osnovni šoli pri MaliNedelji treba pridobiti še uporabnodovoljenje za okolico, izhaja namreč žeiz zapisnika gradbenega odbora z 18.5. 1995, katerega članica je bila meddrugimi tudi takratna ravnateljicaNada Tomanič.Ta gradbeni odbor je 10. 11. 1995pripravil poročilo o gradnji osnovnešole, kjer prav tako v zaključkihnavaja, da je nujen še tehnični pregledokolice. Poročilo je bilo pripravljenoza potrditev v občinskem svetu ObčineLjutomer, katerega članica je žetakrat bila Nada Tomanič, takratnaravnateljica, ki bi s svojo vztrajnostjolahko dosegla, da bi se ureditev okolicekončala s pridobitvijo uporabnegadovoljenja. Ravnateljici Tomaničevi pani uspelo tega problema rešiti vse dosvoje upokojitve leta 2007.Kot sedaj lahko ugotovite, je vašprispevek v Vestniku z 18. 2. 2010v veliki meri obšel resnično stanje,saj tisti, ki bi morali pri vsej stvariukrepati, niso oziroma so celo»pozabili« na določena dejstva.Na Občini Ljutomer se zavedamo teproblematike, zato bomo tudi pristopilik ureditvi okolice in pridobitviuporabnega dovoljenja takoj, kobomo za ta namen imeli zagotovljenasredstva v proračunu občine.Franc Jurša, županVESTNIK lahko kupite tudi na večinipošt v Pomurju, bencinskih servisihter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.www.pomurje.siV prostorih Mladinskega informativnegain kulturnega kluba v Murski Sobotije v soboto popoldne potekala okroglamiza pred nacionalno akcijo OčistimoSlovenijo v enem dnevu!, ki bo 17. aprilaletos. Obenem so udeleženci razpravljališe o problematiki ravnanja z odpadkiv Pomurju.Moderatorja okrogle mize sta bilavodja omenjenega projekta Petra Matosin član ožjega organizacijskega odboraNara Petrovič, oba iz društva Ekologibrez meja. Matoševa je univerzitetna diplomiranageografinja, ki je diplomiralaiz gospodarjenja z odpadki, medtem koje Petrovič samostojni ustvarjalec, predavatelj,pisatelj in prevajalec ter velikprivrženec sonaravnega bivanja. MurskaSobota je bila prva postaja njune turneje,na kateri poskušata prepričati čimveč ljudi, da bi se udeležili akcije OčistimoSlovenijo v enem dnevu. V MIKK-uso se okrogle mize udeležili tudi direktorpodjetja za odstranjevanje odpadkovSaubermacher & Komunala MurskaSobota Drago Dervarič, direktor Centraza ravnanje z odpadki (CERO) Puconciin moravskotopliški župan Franc Cipot,soboški župan Anton Štihec, Jože Hradiliz Društva prijateljev Sobote in ekologStojan Habjanič.Projekt Očistimo Slovenijo v enemdnevu! se zgleduje po akciji Let's do it,ki so jo prvi izvedli v Estoniji leta 2008.Dežela je namreč skoraj polovično pokritaz gozdovi, ki pa so bili zelo onesnaženiz divjimi odlagališči. Z akcijo sojih očistili prav vse. Takrat se je projektaudeležilo 50 tisoč ljudi oz. štirje odstotkicelotnega prebivalstva, kar pomeni,da bi se pri isti številki npr. v ZDA akcijeudeležilo 15 milijonov, v Indiji pa kar 57milijonov ljudi. V Estoniji so tako samov petih urah odstranili deset tisoč tonodpadkov, za kar bi v običajnih okoliščinahdržava potrebovala tri leta in porabila22 milijonov evrov. Tako pa je akcijastala samo 500 tisoč evrov, v oglaševalskikampanji pa so brezplačno sodelovalivsi vodilni ljudje s področja filma,politike, športa itd. V Sloveniji naj bi seakcije udeležilo kar deset odstotkov prebivalstvaoz. 200 tisoč ljudi, cilj projektapa ni samo odstranitev divjih odlagališč,ampak tudi očiščenje vseh sprehajalnihpoti. Vključile se bodo najbrž vse slovenskeobčine, za uspešno izvedbo pa skrbiveč kot 500 občinskih koordinatorjevin več kot tisoč popisovalcev odlagališč.Cilj projekta je odstranitev najmanj 20tisoč ton nedovoljeno odloženih odpadkovter izdelava prvega digitalnega registrain zemljevida z lokacijami čim večjegaštevila divjih odlagališč. Po ocenahdruštva je teh trenutno v Sloveniji od 50do 60 tisoč, zasedajo pa za šest kvadratnihkilometrov celotne površine. Akcijabo v Sloveniji šele aprila, z enakim projektompa bodo že čez en teden začelina Portugalskem.V MIKK-u so udeleženci razpravljalitudi o problematiki ravnanja z odpadkiv Pomurju. Drago Dervarič je spomnil, daso z ločenim zbiranjem odpadkov prvi vSloveniji začeli prav v Murski Soboti, in tože med vojno za Slovenijo: »Takrat smodelili posode za ločeno zbiranje in nasniso ustavili niti letalski napadi.« TudiFranc Cipot je dodal, da je v Občini MoravskeToplice lani ob ločenem pobiranjuodpadkov že sodelovalo okrog 500 ljudi,tako da so ljudje že navajeni takšnegaravnanja, zato očiščevalna akcija za njihne bo nekaj novega ali presenetljivega. Jepa opozoril, da ima Pomurje na tem področjuše velike rezerve, čeprav se velikošolskih institucij že ponaša z nazivomVelika PolanaZa festivalin županaTri četrtine vprašanihkomaj čaka na festivalAli si želite, da bi tudi letos vVeliki Polani potekal Pomurskipoletni festival? N = 100Da, se že veselimoNe, dovolj imamo tega hrupa inrazgrajanjaNe vem, vseeno mi je22%5%73%ekošola. Anton Štihec je poudaril, da semorajo ljudje zavedati, da bodo moralipač seči v žep, če se ne bodo navadili ločenozbirati odpadkov. Stojan Habjaničje pohvalil pohodnike, ki med svojimi 70pohodi na leto, kolikor jih imamo v Pomurju,vedno sproti tudi počistijo najdeneodpadke. Jože Hradil pa je opozoril,da bi se morala očiščevalna akcija osredotočititudi na mesta, saj ima npr. MurskaSobota polno črnih točk, kjer je nabranoveliko umazanije: »Mene čudi, danihče ne ukrepa glede podhoda, ki vodiod tržnice proti Zvezdi, saj tam vsakodnevnoskozi ta vir morebitne okužbehodijo mamice z otroki. Nekateri pa kar– oprostite izrazu – serjejo skoraj predočmi občinskih inšpektorjev.«T. K.Ali ste zadovoljni z novimdomom za starejše občanev Veliki Polani? N = 100Da, tako bodo lahko občani tudi nastara leta blizu svojega domaNe, na tem mestu bi lahko zgradili kajbolj koristnega8%10% 1%92%Ali ste zadovoljni z dosedanjimdelom župana? N = 100Da Ne Ne vem89%Natanko 100 krajanov Velike Polane seje odzvalo našemu klicu in prijazno sodelovalov anketi, v kateri smo jih spraševalio Pomurskem poletnem festivalu,o novem domu za starejše občanein o zadovoljstvu z delom župana.Skoraj tri četrtine vprašanih si želijo,da bi tudi letos v Veliki Polanipotekal Pomurski poletni festival, 22odstotkov pa si festivala ne želi, sajimajo dovolj tega hrupa in razgrajanja.Velika večina je zadovoljna z novimdomom za starejše občane v VelikiPolani, ker bodo tako lahko občanitudi na stara leta blizu svojega doma,in le osem odstotkov jih meni, da bina tem mestu lahko zgradili kaj koristnejšega.Z dosedanjim delom županaje zadovoljnih 89 odstotkov sodelujočih,desetina pa z njegovim delomni zadovoljna.V Klicni studio slepih na številko 0451 16 404 nas lahko pokličete in se pozanimateo darilih in ugodnostih, ki čakajonove naročnike časopisa Vestnik.Fotografija Tomo Köleš

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siMura v stečaju(iz)brano11. marca 2010 | Vestnik | 9barometerBrez odpravnin in plač?Delavci v torek obveščeni, da je poplačilo neizplačanih plač, odpravnin in regresa preprečil zakon – Ostaja sodna potV torek je bil objavljen seznam preizkušenihterjatev Mure, d. d. v stečaju.V dokumentaciji, ki obsega nekaj čezštiristo strani, je ključen pregled prijavljenih,priznanih in prerekanih terjatevdelavcev.Vsi delavci Mure, ki so sicer bili z reorganizacijopred zadnjimi vzdihljajiMure prerazporejeni v novoustanovljenedružbe Mure – predvsem vMuro moška oblačila in Muro ženskaoblačila –, so svoje terjatve neizplačanihplač, odpravnin in regresa prijavilitudi v Muri, d. d. Iz te bi lahko tudirealno pričakovali poplačilo svojihterjatev. V tej smeri je razmišljal tudistečajni upravitelj Branko Đorđevič,ki je v času prijavljanja terjatev celonapovedal možnost poplačila terjatevvsem delavcem iz stečajne maseMure, d. d. Toda kot je povedal, je bilnjegov optimizem preuranjen. Zalomilose je pri 73. členu zakona o delovnihrazmerjih. Ta prezaposlenimdelavcem te možnosti ne daje. Stečajniupravitelj pravi, da je storil vsein iskal pravno pot, da bi terjatve priznal.Toda vse institucije in vsi strokovnjaki,ki jih je zaprosil za mnenje,so bili jasni, da omenjeni člen te možnostine dopušča. Tako so terjatvedelavcev Mure moških oblačil, Mureženskih oblačil in Muralista skoraj vceloti prerekane, razen plačila regresaza tri mesece dela »pod eno streho«v začetku lanskega leta. O tem, da seje s terjatvami delavcev novih družbzgodilo, kar se je, so bili delavci obveščeniosebno v torek. Edina pot za rešitevnastalega problema je reševanjeV postopku stečaja jesvoje terjatve prijavilo215 upnikov v znesku57.051.331,29 evra.Prijavljene obrestiznašajo nekaj čezmilijon evrov. Odprijavljenih terjatevje stečajni upraviteljpriznal 42.670.279,57evra terjatev, od tegaje pogojno priznanihterjatev za 1,5 milijonaevrov.V naslednjem tednu naj bi se sprizadetimi delavci sestal eden odstečajnih upraviteljev in jim predlagalsodno pot reševanja zapleta.Fotografija Nataša Juhnovpo sodni poti. V naslednjem tednu najbi se s prizadetimi delavci sestal edenod stečajnih upraviteljev in jim predlagalsodno pot reševanja zapleta. Čebi sodišče odločilo v korist delavcev,jim bodo terjatve priznane. Kot pravistečajni upravitelj, bi mu v primerupriznanja omenjenih terjatev, ravnozaradi 73. člena zakona o delovnihrazmerjih, drugi upniki oporekali inmu očitali favoriziranje posamezneskupine upnikov. Pri delavcih pa grekljub vsemu za prednostne terjatve.Tako je stečajni upravitelj priznal za7,8 milijona evrov terjatev 1121 delavcemiz Mure, d. d., in 93.537 evrov 542delavcem iz delujočih družb. Prerekapa 4,5 milijona evrov terjatev delavcemŽenskih oblačil, 3,6 milijona izmoških oblačil in 4,9 milijona evrovterjatev delavcem Muralista. Delavcemženskih oblačil je bilo priznanihza 91.886 evrov in moških oblačil za81.572 evrov terjatev za neizplačan regres.Hkrati pa je res, da so stečajni upraviteljiodvisnih družb terjatve delavcevv celoti priznali. Problem pa je vstečajni masi, ki je moška in ženskaoblačila nimata, medtem ko je premoženjeMuralista premajhno za poplačilocelotne terjatve.J. V.Aleš Rokavec iz Leka je pobudnikdoniranja pakirnega strojaDvojezični srednji šoli Lendava.Martin Kovač iz Apač je bildvakrat izbran za najboljšegaplakaterja v državi.Država kot slon med porcelanomBo naše organe daroval zakon?Vihravost pri sprejemanju zakonodaje – Organe lahko darujejo le ljudje, država nima in ne more ničesar podaritiCilka Jakelj je po uspešnianimaciji dijakov ljutomerskegimnazije na kulturnempodročju to prenesla tudi naprofesorje, ki bodo po premierizačeli ponovitve predstaveMiloša Mikelna Golobje miru.Nekako v senci politično najodmevnejšega»pasjega« dogodka so teklipostopki za spremembo in dopolnitvezakona o odvzemu in presaditvi delovčloveškega telesa zaradi zdravljenja.Skoraj bi uspelo, da bi zdrknil mimoljudstva v roko pravice, če mediji nebi dvignili glasu in pri tem vzdramiliše varuhinjo človekovih pravic dr.Zdenko Čebašek Travnik, da je zategnilavajeti in dejala: gre za bistvenospreminjanje veljavne ureditve poseganjav človeško telo in poseganje nazelo občutljivo področje človekovihpravic. Zato si je za spremembe trebavzeti več časa za premislek in predvidetiustrezne varovalke, ki bodo tudipo smrti človekovo telo primerno zavarovalepred posegi.Državna vihravost pri spreminjanjuveljavne zakonodaje – konec lanskegaleta je bila podana novela zakona,februarja pa je predlog že bil vdržavnem zboru –, ki je svobodno voljoumrlega glede darovanja organovpostavila na glavo, je že naredila velikoškodo. Torej jo zamenjala z zakonskodomnevo, da je soglašal, če temuizrecno ni nasprotoval. Zaupanje ljudiv darovanje organov in zavedanjehumanosti tega dejanja, kar se je gradilovrsto let, je s svojo vehementnostjoin nastopanjem s pozicije nadoblastina mah sesula v prah. Zdi se, daje država s svojim težkim škornjempoteptala voljo ljudi, čeprav, roko nasrce, od darovanja organov država nitipolitična elita nimata nobene koristi,kvečjemu morata zagotoviti dovoljdenarja za vrhunske zdravstvene storitve.In kar je še posebej slabo: zdajni nikogar, ki bi na pogorišču videlpriložnost in pravi trenutek, da bi takojzačel graditi na novo.Spremembe zakona bi torej lahkoPrejemnica ledviceAndreja Granfol Cizelj:»Na transplantacijo ledvice semčakala več kot šest let. Transplantacija,ki sem jo imela pred petimimeseci, mi je pomembno izboljšalakakovost življenja in semzato hvaležna darovalcu oziromanjegovim svojcem, ki so mi s svojoodločitvijo spet omogočili normalnoživljenje. Bolniki na dializiimajo zelo stroge omejitve v življenju,dializa pa bolnika tudi izčrpava,saj običajno traja trikratna dan po pet ur.Sedaj vem, kaj mi daje darovaniorgan, in mislim, da bi na zakonmorali gledati s tega vidika.Bolniki, ki so na dializi, imajo toprednost, da lahko na primerniorgan čakajo nekaj let, te možnostipa nimajo pacienti, ki čakajona primer na srce ali jetra. Sevedapa tudi dializa prinaša različnezaplete in je večletno čakanje zelomučno. Vsi pa bi se morali zavedati,da bolezen ne izbira in smoenkrat v prihodnosti vsi lahko potencialniprejemniki organov.Mislim tudi, da je skrb o tem,da se bodo po novem zakonu organiodvzemali tudi ljudem, kitemu nasprotujejo, odveč. Tudi vprimeru, da posameznik ni dal izjave,da se s tem ne strinja, bodosvojci lahko podali tehten razlogproti odvzemu organov in teh nebodo odvzeli.«bile dobra iztočnica za pogovor predjavnostjo, za kampanjo ozaveščanja,ki bi lahko pripeljala do cilja tudi brezDr. Daniel Grabar, transplantacijskikoordinator v murskosoboški bolnišnici:»Slovenski zdravstveni sistem je kos transplantacijski dejavnosti, še posebejzadnji dve leti, ko postopek odvzema opravijo domače zdravstveneekipe in ni več potrebno, da prihajajo s tujine. Gladko teče tudi diagnostika.Edini problem, ki morda ostaja, je, koliko vrhunske medicine lahkoplačamo, kar pa je vprašanje zdravstvene politike in morda preveč bolečatema, da bi lahko rekli, da zaradi pomanjkanja denarja omejujemo številopresaditev. Pri transplantacijski dejavnosti torej nista ozki grli ne denarniti sposobnost zdravstvenega sistema, ampak pomanjkanje organov.Podobno ugotavljajo tudi v evropskih državah, kakor tudi, da bi s spremembozakonodaje ljudi stimulirali k drugačnemu razmišljanju. Ali je zato tudi pravi čas? Če se z ljudmi odkrito pogovarjamo, razumejo, za kajgre v novem predlogu, in da država od tega ne bo imela nobene koristi.Le postopek evidentiranja volje umrlega bi lahko bil veliko lažji, možnostodločitve pa ves čas odprta. Torej, da po premisleku izjavo umakne ali sepozneje opredeli. Predlagane spremembe zakonodaje tudi v ničemer nebodo odpirale možnosti trgovanja z organi ali nekomu prinašale ugodnostiter prednosti pri čakanju na organ. Še zmeraj ostaja samo en interes, ta paje, da se organi, ki bi jih bilo škoda pokopati s truplom, uporabijo v dobronekoga drugega. S tem drug drugemu omogočamo življenje. Za tistega, kidobi organ, je to nov začetek življenja.«državnega (zakonskega) škornja, torejda bi ljudje v sebi razčistili dileme glededarovanja organov in dobili odprtopriložnost, da nedvoumno povedosvojo voljo še pri polni zavesti. Potembi državni predpisi postali zgolj pravniokvir. S tem bi veliko naredili tudiza svojce in jih resnično osvobodilibremena odgovornosti. Sedaj jim namrečv čustveno najtežjih trenutkihpostavljajo vprašanje o odvzemu organovin pričakujejo odločitev, ki jihv vsej svoji teži spremlja še dolgo časa.Vprašanje, ali sem se prav odločil, jenamreč enako težko za tiste, ki so se zodvzemom organov strinjali, kot druge,ki so temu nasprotovali.Bremena odločitve pa svojcem vničemer ne bi olajšala niti novelazakona, čeprav naj bi bila med drugimnapisana prav s tem namenom.Ob upoštevanja domnevne privolitveumrlega v darovanje organov bi bilinamreč svojci postavljeni pred dejstvone le ugotavljanja, ampak celodokazovanja njegove nasprotne volje.Še težje bi jim bilo.Država zato ne more biti dobra pomagalkatam, kjer si lahko med sebojpomagajo le ljudje. Le spodbuja jihlahko, da darovanje organov spoznajokot humano dejanje, da svojo odločitevtudi jasno povedo še za časaživljenja. Pa saj v ljudeh ni toliko trdosrčnosti,da bi jo morala razbijati državnapalica. In če je? Potem niti palicane bo koristila.Majda HorvatFranc Pižmoht, odstavljenpodžupan v Apačah, za kar najbi bil razlog zaviranje razvojnihprojektov občine. Realno je boljverjeten razlog, da je lahko resnakonkurenca sedanjemu županuna jesenskih lokalnih volitvah.Simona Prosič Filip,evangeličanska duhovnicain vodja ženskega delovanja,je zbrala na ekumenskemmolitvenem in humanitarnemdnevu predstavniceEvangeličanske, Katoliškein Binkoštne cerkve. Molilein zbirale so prispevke zaženske iz Kameruna.

10 | Vestnik | 11. marca 2010 kulturawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siNaklonjenost ministrice EPK-juJavni zavod Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture 2012 imakončno v rokah pogodbo, s katero sta se ministrstvo za kulturo inministrica Majda Širca obvezala, da zagotovijo dodatnih 2,2 milijonaevrov za stroške zavoda za izvajanje kulturnega programa. Sedajpa je že znano, da programski vodja zavoda ne bo Tomaž Pandur,ni pa znano, kako bo ta »mariborska kulturna eksplozija« vplivalana programsko zasnovo EPK-ja v Murski Soboti.Prva režiserka oskarjevkaFilmski svet je dobil prvo žensko, ki je za svojo režijo prejela oskarja.Ravno na stoto obletnico mednarodnega dneva žensk, kar jezgolj naključje, ja za film Bombna misija oskarja prejela Kathryn Bigelow.Film, ki govori o vojni v Iraku in soočenju s smrtjo, je prejelkar šest oskarjev od devetih nominacij ter presenetljivo premagalfilm Avatar, ki pa je nesporen zmagovalec po prelitem črnilu v medijih.Rajnar v KranjuAkademski slikar Mirko Rajnarse s svojimi deli predstavlja vGaleriji Mestne hiše Kranj, posrednikrazstave je Galerija MurskaSobota. Pregledna razstavaslikarjevih svetlih in pozitivnihslik je na ogled do 15. marca.Poslovilni koncert Ljutomerskega oktetaDobili dostojne naslednikeStrokovni in umetniški vodja nove sestave okteta jemag. Dušan PrelogKriževski gledališčniki spet na odruJaz njemu ali on meni?Letos premiera komične satire Iva Brešana Hamlet na FinedikiFotografija Branko KoštiDosedanja zasedba Ljutomerskega okteta je imela v letih svojega delovanja večkot 850 nastopov.Dosedanji predsednik Miran Rojko jekritično ocenil lanskoletno delo, ki jebilo zelo plodno, obenem pa se je zahvalilmag. Dominiku Steinerju, direktorjuMIKK-a, za brezplačno uporaboprostorov, ki so na voljo članom fotokluba vse leto. Znano je namreč, da jesoboški fotoklub že dlje časa brez svojihuradnih prostorov.Lani je klub poskrbel za to, da sobile v razstavnem prostoru trgovineMASS v BTC-ju na ogled skupinskerazstave na temo Prosti čas, Panorama,Arhitektura in Voda, organiziranje bil delovni izlet v Kostanjevicona Krki, kjer so si ogledali Krakovskipragozd in Kostanjeviške jame, kakortudi foto in diaprojekcije iz ameriškegatekmovanja RAMM avtorja DušanaDundka.Organizirali so tudi predavanjeBoruta Bencaka Kako nastanejoprostorske panorame ter si ogledalifotografske razstave v Lendavi inDosedanja zasedba Ljutomerskegaokteta pod strokovnim in umetniškimvodstvom Mirka Preloga se je poslovilaod aktivnega nastopanja na koncertuv ljutomerskem Domu kulture,ki so ga pripravili skupaj s pomlajenosestavo okteta.Prvi del koncerta je pripadel dosedanjemuoktetu, ki je izvedel nekajslovenskih narodnih in umetnih pesmi,delo Jakoba Gallusa ter rusko inmedžimursko narodno pesem. S svojimubranim petjem so kot vedno navdušiliobiskovalce v polni dvorani.Koncert so nadaljevali mlajši pevci,ki so prevzeli težko in odgovorno nalogood svojih predhodnikov in vzornikov.Uspešno želijo nadaljevati pevskotradicijo Ljutomerskega okteta, ki obstajaže 45 let, in skupaj z drugimi pevskimizbori in skupinami tudi več kot110-letno tradicijo organiziranega zborovskegapetja v Ljutomeru. Strokovniin umetniški vodja nove sestave oktetaje mag. Dušan Prelog, v njem pa pojejoDejan Kolarič, Bojan Ferenc, TihomirBabič, Evgen Bibianko, Aljoša Žnidarič,Marko Jureš, Igor Golob in Peter Beznec.Odziv poslušalcev na njihov nastopje potrdil prepričanje, da je starioktet predal kulturno poslanstvo vprave roke, saj imajo mladi pevci glas,voljo in znanje, čas pa je njihov zaveznik,kot je dejal voditelj koncerta.Članom stare sestave okteta se je zanjihovo dolgoletno delo zahvalil tudižupan Občine Ljutomer Franc Jurša,novemu oktetu pa je zaželel velikouspehov na njegovi glasbeni poti.Koncert sta s skupnim nastopomsklenila oba okteta, zapela sta slovenskipesmi Oj, Doberdob in En hribčekbom kupil.Branko KoštiNa čelu soboških fotografov ostajaMiran RojkoDelavni brez prostorovVolilna skupščina članov Foto kluba M. Sobota – Vklubu aktivnih 22 ljubiteljev fotografske umetnostiPavlovi hiši v Potrni. Posamezniki sosodelovali na domačih in mednarodnihfotografskih razstavah, na katerihso Dejan Jauk, Dani Mauko, ErikKavaš in Miran Rojko dosegli odličneuvrstitve.Letošnje leto naj bi bilo ustvarjalnona področju izobraževanja, delovnihizletov pa bi se udeležili skupajs fotoklubi iz Čakovca, Lendavein Nagykanisze ter pripravili skupinskorazstavo Moje mesto. Trenutnoje v soboškem BTC-ju postavljenarazstava na temo Barva, sledile pabodo še razstave Gibanje, Glasba, Hranain Utrinki z jubilejnega 30. Maratonatreh src v Radencih. Skupščinaje za obdobje štirih let ponovno potrdiladosedanjega predsednika MiranaRojka kot gonilno silo soboških fotografov.Tajnik bo Ištvan Varga. Članarinaše naprej ostaja skoraj edini virdohodkov.D. M., T. K.»Al ga bon jaz njemu ... al ga bo onmeni ...« se lahko o dogajanju in odnosihv družbi sprašuje sodobni Hamlet.Na tem so svojo predstavo gradili tudigledališčniki Gledališke skupine KUDaKriževci pri Ljutomeru, ki so v režijiSrečka Centriha na oder postavili nekolikostarejšo, a še vedno aktualnokomično satiro Iva Brešana Hamlet naFinediki. Gre za nekoliko zahtevnejšebesedilo in igro v igri, ki je postavljenav čas po drugi svetovni vojni, ko so imelioblast politični veljaki.Politično vodstvo Osvobodilne fronte,sekretar krajevnega aktiva partije(Peter Gungl), predsednik krajevnegaaktiva OF (Kristijan Klaneček) in predsednikzadruge (Rajko Veršič) sprejmejosklep, da bodo za dvig kulturne ozaveščenostiuprizorili gledališko predstavo.Kmet Šimek (Simon Maroša), ki sesicer bolj spozna na kmetijsko tehnikoin prodaja vino, se spomni, da si je nekočv Ljubljani v čudovitem gledališčuogledal tragično zgodbo nekega Amleta.Zgodba jih navduši in vaški učiteljici(Manica Sušec) naložijo, da naj poiščebesedilo in prevzame režijo.To se tudi zgodi, med vaščani pa poiščejoprimerne igralce, ki bodo nastopiliv predstavi Hamlet. Vaje gledališčnikovpa odražajo in odslikavajo tudidejansko stanje na vasi, predvsem panizkotnosti povzpetnikov tistega časa,ki so za ideale pripravljeni narediti pravvse, ne glede na posledice. Vaški poli-Križevski gledališčniki so na oder uspešno postavili komično satiro Hamlet v Finediki.Nenavadna gledališka predstavaGolobje miru in pomočiRavnateljZvonko Kustec,režiserka CilkaJakelj, MartinaDomajnko inFranci Čuš, ki vpredstavi igraglavno vlogohišnika JanezaNovaka, ki napovesvetovni mir.Gimnazijo Franca Miklošiča v Ljutomeruobiskuje kar 726 dijakov, za njihovoizobraževanje in bivanje v šoli skrbi čez70 zaposlenih, od tega je kar 50 profesorjev.Zadnja leta ugotavljajo, da nekateridijaki nimajo dovolj denarja niti zaobvezne ekskurzije. Zato so se odločili,da bodo s humanitarno akcijo z naslovomProfesorji za dijake dodatno finančnookrepili šolski sklad in pomagalidijakom iz socialno ogroženih družin.Po uspešni premieri gledališke predstaveMiloša Mikelna Golobje miru vrežiji profesorice Cilke Jakelj bodo vmarcu začeli ponovitve v okviru humanitarneakcije Profesorji za dijake. Predstavobodo odigrali v vseh večjih krajih,od koder prihajajo dijaki GimnazijeFranca Miklošiča Ljutomer. V predstavisodeluje kar 28 profesorjev in večina jihje prvič stopila na odrske deske. Navdušenjenad predstavo profesorjev je meddijaki in tudi drugimi gledalci izjemnoveliko. Režiserka je opazila, da so prav-Fotografija A. Nana Rituper RodežFotografija Bernarda B. Pečektični veljaki si dovolijo spreminjati inprilagajati celo besedilo slavnega Shakespearja.Še ljubezen ni močnejša od spletk,zarot in izdajstev. Največ posledic pritem utrpi vaški fant Jože (Robi Kosalec),ki so mu v zapor odpeljali očeta in je obtem zaljubljen še v Anko, hčerko vaškegaveljaka (Nina Meznarič), in tako kotOfeliji in Hamletu ljubezen ni usojena,tako tudi njima ni. Igrata še Vera Slavičkot vaška gostilničarka, ki zna razvedritimrke vaške veljake, in TadejaŠinkovec kot vaščanka, ki sporoči tragičnonovico.Predstava Hamlet na Finediki je sicerpolna humorja, pa tudi bridke resnice.»Ta tekst nas spremlja že nekajlet, vendar smo z uprizoritvijo vednoodlašali, ker smo se odločali za boljhumoristično obarvana besedila,«je po premieri povedal režiser predstaveSrečko Centrih. Vendar pa pridečas, ko je treba izbrati tudi kakšnozahtevnejše besedilo, ki je v izziv tudiigralcem te dobro uigrane gledališkeskupine, ki vsako leto pripravi novogledališko predstavo.Čeprav je Brešanovo besedilo v originaluPredstava Hamleta v vasi MrdušaDonja staro že nekaj desetletij,je še vedno aktualno. »Starejši se bodotega časa dobro spomnili, mlajšim padogajanje tudi ne bo prav tuje. Še vednoso leve in desne sile, ki nas čedaljebolj obvladujejo, in mislim, da senam spet bliža leto revolucije,« dodaCentrih. Tako vprašanje biti ali ne bitiše vedno ostaja zelo aktualno, pa čepravdanes pravimo, »ali bo on meniali bom jaz njemu«.A. Nana Rituper RodežZ gledališko predstavo bodo zbirali denar za pomoč socialno ogroženim dijakomzaprav dijaki bolj vešči nastopanja naodru kot profesorji, zaradi dodatne sočnostiizvajanja pa so se odločili, da bodoza določene vloge uporabili prleško inprekmursko narečje. Zanimivo je tudito, da so pet moških vlog spremenili vženske, največji podvig za Jakljevo pa jebilo poiskati karakterno ustrezne igralceza posamezne vloge. Sodelovanje vpredstavi je pripomoglo k medsebojnemuspoznavanju in boljšim odnosommed profesorji, najbolj pa je presenetilpozitiven odnos dijakov, ki so že najavili,da bodo morali tudi v prihodnje pripravljatipredstave. »Dejstvo, da nismobili samo nastopaški profesorji, ampakzares dobri, dokazuje tudi to, da so nasnekateri dijaki prišli gledat dvakrat,« jepovedala slavistka Tanja Bigec. Vsekakorje bilo to, kako so dijaki z navdušenjemspremljali uro in pol dolgo predstavoin se vživeli v igro, za profesorjenajlepše darilo, hkrati pa opozarja, dase učiteljevo delo ne konča z odhodomiz šolske stavbe.Bernarda B. Peček

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siJožek Horvat - MucOd brigadirjado predsednikaZares aktiven predsednik Zveze Romov, ki je izstranke LDS prestopil v Zares – Zakaj je DarkoRudaš romski šampion med lažnivci – Se je naPušči za obisk res treba najaviti 30 dni prej?Jožek Horvat je dobilvzdevek Muc namladinskih delovnihbrigadah v nekdanjidržavi, ko je kotpoveljnik prekmurskebrigade moral imetivedno nekoga polegsebe, da mu ne bi drugibrigadirji česa ušpičili,kot so se takrat radizabavali. Zaradi tega somu takrat rekli, da jekot kakšen muc, ki gaje treba paziti. Vzdevekje ostal vse do danes.Pred kratkim je Jožek Horvat -Muc presenetil z novico, da odstopaz mesta predsednika Svetaromske skupnosti RS. Kot poudarja,je marsikdo to potezo razumel narobe,kot ugoditev zahtevam nekaterihčlanov sveta, predvsem Darku Rudašu.Sam je že pred tednom dni zanikal tovrstneinformacije in v izjavi za javnostpodal razloge za odstop. Še vedno pa muočitajo, da je bil zakon o Romih pisan nanjegovo kožo, saj ima Zveza Romov, katerepredsednik ostaja, kar štirinajst odenaindvajsetih predstavnikov v svetu kotkrovni organizaciji romske skupnosti.Vaša politična pot se je začela že zdavnajs članstvom v ZSMS.Začela se je leta 1985. Takrat sem šeživel na Pušči in v tistem času sem bilzelo živahen. Med kolegi, s katerimi smoveliko hodili na zabave, sem bil neke vrste»lider«. Poleg zabave pa smo se velikopogovarjali o stvareh, ki so se dogajalev naselju. Vse se je začelo na eni odmladinskih delovnih brigad v Podgradupri Kopru, ko je skupina brigadirjev prevrnilaavto. Ko je na kraj dogodka prišlapolicija, je za dejanje takoj osumila brigadirje,ki so bili romskega porekla. Takratsem kot pristojen za prekmurskebrigadirje povedal, da je zadevo trebaraziskati, saj se nisem strinjal z njihovimiobtožbami. Na koncu se je izkazalo,da so to storili brigadirji iz Nove Gorice.Takrat sem ugotovil, da se je treba zavzetiza pravice Romov.V tistem času Romi še niso bili političnoorganizirani?Ne. V tistem času Romi še niso bili političnoangažirani niti niso imeli motiva,da bi se politično organizirali. Ko sem setakrat vrnil domov iz brigade, smo mladina Pušči ugotavljali, da v našem naseljuni bilo nobenega razvoja. Nekateri sose obrnili name, ker so potrebovali nekoga,ki bi vodil mladinsko organizacijo.Ker so nam glede ustanavljanja mladinskeorganizacije takratni vodilni sveto-intervjuvali, da to ne gre kar tako, smo ustanovilitaborniško četo 25. maj. Znotraj tečete smo v obdobju enega leta delali vse,kar so organizirani mladi takrat pač lahkopočeli. V enem letu smo uspeli ustanovitiosnovno organizacijo ZSMS. Takratsem začel opozarjati predsednikaosnovne organizacije SZDL Darka Rudašain predsednika vaškega odbora VladaHorvata, da se v naselju nič ne premika,in oba sta se izgovarjala drug nadrugega. Na mojo pobudo smo skupajs Krajevno skupnostjo Černelavci izvedlivolitve na Pušči in zamenjali vodilnev SZDL in vaškem odboru. Nikoli prejali pozneje nismo bili na Pušči tako dobroorganizirani kot takrat. Z novimi kadriv SZDL in vaškem odboru ter s pomočjoRomani Union smo začeli delatiprve premike. Takrat smo sanirali tistinesrečni »lokvanj«, kjer imajo lahko danesvaščani parcele, nekoč pa so bile leJožek Horvat - Mucvoda in smeti, uvedli smo organiziranodvoz smeti, prevoz otrok v šolo, dalipobudo za ulično razsvetljavo, asfaltiranjecest itd. Seveda se ni vse zgradilotakrat, toda začeli smo predlagati projektein zaprosili za državni denar. Odleta 1996 naprej smo začeli organiziratiRome po celotni Sloveniji, pisali smojim statute, organizirali občne zbore itd.Ni pa bilo enostavno, saj so bili nekateriRomi prepričani, da jim bo zaradi tega vosebnih dokumentih pisalo, da so Romi.V tistem času me je najbolj razočaralodejstvo, da so take informacije širili ravnoRomi v naši občini, za katere sem mislil,da najbolj razumejo situacijo.S političnimi spremembami pa ste postalitudi član LDS.Bil sem član ZSMS, v času demokratičnihsprememb pa smo trije ali štirjepostali tudi člani LDS.Lani ste postali član stranke Zares. Zakajste se odločili zanjo?Zaradi nekaterih obtožb in krivic, kiso se mi dogajale znotraj občinske LDS,sem izstopil iz stranke. Toda o teh dogodkihne bi rad govoril, to je preteklost.Pred državnozborskimi volitvamise je nato kar nekaj levih in desnihstrank obrnilo name z vprašanjem, alibi postal njihov član. Nekoč smo gostilipredstavnike stranke Zares in po nekaterihpogovorih, pa tudi kasneje semugotovil, da bi v tej stranki lahko delovalkot član.Že 19 let živite v Murski Soboti in ponekaterih informacijah na Pušči nisteveč tako priljubljeni, kot ste bili. Je tomogoče tudi zaradi vašega odnosa zDarkom Rudašem?Ne. Novinarji me vedno primerjajo zDarkom Rudašem. Sam pa z njim nimamnič. Edino, kar lahko povem, in to sem ževečkrat povedal, je to, da je Darko Rudašromski šampion med lažnivci. Kar se tičepriljubljenosti na Pušči, ta niha, včasihnekoliko pade meni, včasih njemu. Ljudemna Pušči je počasi vsega dovolj. Tudisam se srečujem in pogovarjam z ljudmiin mislim, če govorimo o meni in Darku,da je v tem trenutku on na Pušči celomanj priljubljen kot jaz.Boste jeseni kandidirali na volitvah?Bom. Ampak ne za romskega svetnika,temveč za mestnega svetnika na lististranke Zares.Fotografija Nataša Juhnov11. marca 2010 | Vestnik | 11Veliko se je govorilo tudi o dogodku,ko ste gostili zasedanje parlamentaSvetovne romske organizacije. Takratste predstavnikom iz drugih držav Puščopokazali le od daleč, ko ste se peljalimimo nje. Govorili so, da si Mucne upa na Puščo.To je dezinformacija. Spomnim se, kosva z vašim kolegom Marjanom Doroorala ledino v medijskem prostoru inzačela Puščo predstavljati v taki luči, kotje. Takrat so se ljudje na Pušči spraševali,zakaj Muc vozi tja novinarje, da bodosedaj vsi videli, kakšni siromaki so. Čepravje bil moj namen pokazati, da to siromaštvoni dobro in da je tem ljudemtreba pomagati. In za to, da je Pušča danesmedijsko izpostavljena kot romskonaselje številka ena, se je treba zahvalitimeni in medijem. Ljudje na Pušči imajočuden način sprejemanja ljudi. Pravijo,da če želi kdo priti na Puščo, se moranajaviti vsaj trideset dni prej. Imeli smocelo primere, da niti novinarjev niso spustilina Puščo. Vendar mislim, da ne govorimoo istem dogodku, ob zasedanjuparlamenta ni bilo nobenih problemov zobiskom na Pušči. To, kar vi omenjate, seje zgodilo ob obisku predstavnikov Svetovneromske organizacije, ki je potekalopri Zvezdi. Takrat se je delegacija ressamo peljala mimo Pušče.Zakaj?Tega ne vem.Koliko se vam zdi sporen deseti členzakona o Romih, ki zvezi omogoča večinočlanov v svetu?Deseti člen zakona se mi sploh ne zdisporen. Vsaj dve ali tri stvari utemeljujejotakšno ureditev. Kot prvo, druge takomočne in pomembne družbenopolitičneorganizacije, kot je Zveza Romov, Romiv Sloveniji nimajo. Zveza zajema vsa področjadelovanja romske skupnosti. Vsata nova združenja, ki nastajajo, se bojijoodgovornosti dela z Romi. Za njih nisopomembni romska identiteta, zgodovina,jezik, njim je pomembno samo, daspregovorijo pred novinarji. Drugič, vevropskem prostoru se dogajajo zanimivestvari, ki jih mi nočemo upoštevati.Recimo v Avstriji, Nemčiji, Franciji, naNizozemskem itd. ne gradijo sistema organiziranjaRomov na tak način, pri temkarikiram, da bi za oblikovanje krovneorganizacije pobirali vsa ulična in družinskadruštva, temveč izberejo najaktivnejšein najmočnejše organizacije intistim dajo prioriteto. Tretjič, razen ZvezeRomov nimamo skoraj ničesar.Že, toda očitajo vam nedemokratičnost,saj če ima zveza v svetu štirinajstod enaindvajsetih članov, ga boste šenaprej zlahka obvladovali, ne gledena to, da ste odstopili z mesta predsednika.Bi torej vi predlagali, da Borut Pahorodstopi z mesta predsednika vlade innaj se njegova stranka umakne zato, kerimajo največ sedežev v parlamentu?Logan MCV poraba pri mešanem ciklu: 5,2 - 7,8 l/100 km. Emisija CO2: 137 - 185 g/km. Sandero poraba pri mešanem ciklu: 4,5 - 7,2 l/100 km. Emisija CO2: 115 - 165 g/km.Sandero Stepway poraba pri mešanem ciklu: 4,6 - 7,2 l/100km. Emisije CO2: 140 - 180 g/km. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.VkLJUčUJE OBVEZNOIN kASkO ZAVAROVANJEZAVAROVANJE ZA PRIMER IZGUBEZAPOSLITVE, SMRTI ALI TRAJNEINVALIDNOSTI ZARADI NEZGODE.Naj vas nič ne ustavi!Varen nakup že za 84 € na mesec brez pologa *Dacia Logan MCVDacia Sandero Stepway* Informativni izračun velja za Dacia Sandero Base 1.4, maloprodajna cena 6.700 EUR. Izračun upošteva referenčno obrestno mero Euribor +3,3% in je narejen na dan 29. 1. 2010 za dobo 96 mesecev,brez pologa. V obračun je že vključeno zavarovanje kreditojemalca in obvezno ter osnovno kasko zavarovanje vozila. EOM=6,24% in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element izračuna.Dacia Sanderowww.dacia.siNe, saj ni nikjer vnaprej določeno, kolikosedežev bodo imeli Socialni demokrativ parlamentu, temveč se karte navolitvah vedno znova premešajo.Še enkrat povem, ko se je pisal zakon,nismo imeli ničesar razen zveze insvetnikov. Koga naj bi potem določili začlanstvo v svetu? Najhuje pa je, da so nekateriznanstveniki in politiki predlagali,da bi svet sestavljalo sedem romskihsvetnikov, sedem predstavnikov civilneiniciative, torej »pavrov« - Neromov insedem predstavnikov zveze. Kakšen bibil potem takšen svet?Zakaj sprejem Nacionalnega programaukrepov za Rome traja tako dolgo inkako ste zadovoljni z zadnjo verzijo?S programom sem se ukvarjal večkot leto in pol in odgovorne tudi opozarjal,da smo v zaostanku. Tudi na sejivladne Komisije za zaščito romske skupnostisem opozarjal, da Romi programane bomo sprejeli, če vsebina ne botudi časovno in finančno opredeljena.In tri seje vladne komisije so šle mimobrez kakršnega koli gradiva ali pojasnil.O tem sem takrat pisal tudi predsednikuvlade in zahteval odgovornost. Nacionalniprogram je pomemben tudizato, da bodo lokalne skupnosti in državneinstitucije vedele, kako naj se rešujeromska problematika na lokalni indržavni ravni. Mi smo svoje pripombepodali in mislim, da smo bili v tem primeruRomi najbolj enotni, imam pa občutek,da se na državni ravni pristojnimresorjem s tem ni dalo ukvarjati.Timotej Milanov

12 | Vestnik | 11. marca 2010 kmetijstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siDobrote slovenskihkmetij Ptuj 2010Letospoudarekna PomurjuPrireditev je izziv zakmetije, ki se usmerjajov trženje svojih izdelkovLetošnja državna razstava Dobrote slovenskihkmetij, ki jo vsako leto pripravijov minoritskem samostanu na Ptuju,bo že 21. po vrsti, zanjo pa je medudeleženci vedno večje zanimanje.Predlani so v okviru te razstave ocenili1.065 izdelkov, lani 1.078, letos paso slovenske kmetije prijavile v ocenitevže 1.173 izdelkov, od krušnih, mlečnih,mesnih in zelenjavnih do olj, kisov,vina, žganja in drugih izdelkov izsadja.Odziv kmetij je izredno velik, kar potrjuje,da so Dobrote slovenskih kmetijkot razstava in blagovna znamka izzivpredvsem za kmetije, ki se usmerjajo vtrženje doma pridelanih izdelkov. Medletošnjimi izdelki, ki so jih kmetije poslalev ocenitev, je največ krušnih izdelkovin čajnega peciva, saj je teh kar 425,sledijo mesni izdelki, naravna žganja,vina, mlečni izdelki ter različni sokovi,marmelade in konzervirana zelenjava.Prva senzorična ocenjevanja izdelkovso že opravili, po prvih ocenah soizdelki, ki jih pripravljajo na slovenskihkmetijah, zelo kakovostni, zato bo tudibera priznanj bogata. V preteklih dvajsetihletih so na ocenjevanju na Ptujupodelili 3.150 bronastih, 3.256 srebrnihin 3.373 zlatih odličij, za trikrat zaporedosvojeno zlato odličje pa je 399 izdelkovprejelo znak kakovosti.Osrednja pokrajina na letošnji razstavibo Pomurje, v posebnem delurazstave pa bodo predstavili ekološkeizdelke. Med izdelki, ki so jih pomurskekmetije poslale na letošnjo razstavo,je največ krušnih izdelkov in peciva,na razstavi pa bodo predstavili tudizaščitene živilske izdelke iz Pomurja,kot so prekmurska šunka, prekmurskagibanica in prleška tünka.L. Kovačizobraževanjakmetovalcev12. 3. 2010: KGZS – Zavod M. S., dvorana,Ulica Štefana Kovača 40, 9000 MurskaSobota, ob 9.00, predavanje KOP – IPL,Uporaba sistema FITO – INFO v okviruintegrirane pridelave poljščin, Koruzna bulavasnet, Karantenske bolezni in škodljivci priintegrirani pridelavi poljščin.12. 3. 2010: Turnišče, vaški dom, 9224Turnišče, ob 13.00, ne velja za KOP,Vinarstvo – Ocenjevanje vin VSD Turnišče.13. 3. 2010: Strehovci, vaški dom,Strehovci 29, 9223 Dobrovnik, ob 9.00, nevelja za KOP, Vinarstvo – Ocenjevanje vin DVStrehovci in VSD Filovci.16. 3. 2010: Čentiba, vaški dom, Glavnaulica 94, Čentiba, 9220 Lendava, ob 14.00,ne velja za KOP, Vinarstvo – Ocenjevanje vinDV Čentiba.16. 3. 2010: KGZS – Zavod M. S., dvorana,Ulica Štefana Kovača 40, 9000 MurskaSobota, ob 9.00, ne velja za KOP, Dom,družina, dopolnilne dejavnosti – Krajiniprimerna ureditev kmetije.18. 3. 2010: KGZS – Zavod M. S.,dvorana, Ulica Štefana Kovača 40, 9000Murska Sobota, ob 10.00, predavanje KOP –REJ, Etologija v prašičereji in etološki vidik prigradnji hlevov, Kaj mora prašičerejec vedeti okužnih boleznih, ki so v sosednjih državah?,Primerna reja plemenskih svinj, Vpliv pasmein prehrane na kakovost prašičjega mesa.18. 3. 2010: Velika Polana, vaški dom,Velika Polana 111, 9225 Velika Polana,ob 14.00, ne velja za KOP, Vinarstvo –Ocenjevanje vin DV Velika Polana.Čebelarska zveza društev Pomurja uspešna v svojem poslanstvuVrednejši od pridelka jeučinek na biotsko pestrostPosebno skrb namenjajo promociji in pomlajevanju članstvaČebelarska zveza društev Pomurja,ki je bila ustanovljena pred šestimileti, uspešno opravlja svoje poslanstvoin uresničuje zastavljene cilje.Zveza je nastala iz Pomurskega odboraza napredek čebelarstva, ki jeneformalno deloval skoraj osem let,vanj pa so bila vključena vsa čebelarskadruštva, ki so delovala v Pomurju.Danes združuje Čebelarska zvezadruštev Pomurja 22 čebelarskihdruštev ter 600 čebelarjev in čebelark,ki čebelarijo s 15.600 čebeljimidružinami. Pomurski čebelarji imajotako v lasti deset odstotkov vsehslovenskih čebeljih družin, letno papridelajo od 200 do 300 ton medu,kar prav tako predstavlja desetinoslovenskega pridelka medu.Korist, ki jo čebele prinašajo gospodarstvu,pa ni le pridelek medu,veliko večja korist je od opraševanja,ki ga opravljajo. Če ovrednotimovrednost čebeljih pridelkov inTerensko pregledovanje naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstevZmanjševanje stroškov in varovanje okoljaZ brezhibnimi napravami optimiziramo porabo škropiva in varujemo okoljeKljub zimskemu vremenu, ki so ga vremenoslovcinapovedali za te dni, sezima počasi izteka in začela se bodoprva kmetijska dela. Mednje sodi tudizaščita posevkov in nasadov s fitofarmacevtskimisredstvi, uporabnik pamora uporabljati le tehnično brezhibnoškropilnico, ki ima ustrezen certifikatin je redno testirana. Osnovni namentestiranja strojev za varstvo rastlin jeugotoviti njihovo stanje in pomanjkljivostiter zagotoviti ustrezno nastavitev,servisiranje in svetovanje za optimalnouporabo oziroma nakup.Za varno delo s škropilnico ali pršilnikomje pomembno, da kardansko gredustrezno varnostno namestimo. V nalivniodprtini rezervoarja mora biti čistilnosito, na dnu rezervoarja mešalnašoba, na vrhu pa pokrov, ki mora dobrotesniti, odprtina za izenačitev tlaka pane sme biti zamašena. Rezervoar moraimeti tudi kazalo, s katerega se moradobro odčitati količina vode v rezervoarju.Poškodovane dele škropilnice popravimoali zamenjamo z novimi.Preveriti je potrebno črpalko in v njejzamenjati olje, prav tako je potrebnakontrola tlačnih membran (poškodovane– pretrgane membrane opazimopo odtekanju bele emulzije skozi odprtinoza nalivanje). Poškodovane membranezamenjamo. Preverimo tudi tlakv zračniku (nepravilen tlak v zračnikunajlažje opazimo, če je kazalec na manometrunemiren in tekočina prši neenakomernoskozi šobe). Pravilno nastavljentlak v zračniku njivske škropilniceje od 1,5 do tri bare, v pršilnikih od osemdo deset barov.Manometri morajo ustrezati standardusist en 837-1, imeti morajo najmanjšipremer 60 milimetrov, skala manometranjivske škropilnice mora imeti vmerilnem območju vrednost do pet barov,razdelek vsaj 0,2 bara, pri pršilnikihpa vsaj en bar. Na regulatorjih in razvodnihventilih preverimo njihovo tesnostin uravnavanje, jih podmažemo in poškodovanezamenjamo z novimi.Filtre snamemo, jih očistimo in poučinek čebel na biotsko pestrostz opraševanjem po mednarodnihstandardih, je po besedah dr. StankaKapuna, predsednika Čebelarskezveze društev Pomurja, pomurskočebelarstvo vredno od deset do 15milijonov evrov.Za lansko letino priznavajo, da jebila bogata, saj je narava poskrbelaza obilno medenje. Bile so idealnerazmere za pridelavo medu oljneogrščice ter cvetličnega in akacijevegamedu, zaradi dežja med cvetenjempa je bil manjši prideleklipovega in kostanjevega medu.Osnovno poslanstvo zveze ostaja šenaprej skrb za izobraževanje svojihčlanov, posebno skrb pa zveza posvečatudi promociji čebeljih izdelkov.Sodelovanje na mednarodnemkmetijsko-živilskem sejmu AGRA jepostalo tradicionalno, prav tako tudiocenjevanje medu, ki je že preraslov mednarodno. Na pomurskem ocenjevanjuje Janez Ficko, član ČD Puconci,za akacijev med prejel šampiona,skupaj pa je bilo ocenjenih 78vzorcev medu. Za boljšo promocijoizdelkov pomurskih čebelarjev souredili celostno podobo zveze, saj sonatisnili lastno etiketo ter nalepkoza slovenski kozarec za med, medeniliker in propolis. Lani so v okvirusejma AGRA okronali prvo medenokraljico na slovenskem in s tem dejanjemdosegli vrh promocijskih aktivnosti.Da bi pomladili članstvo in v svojevrste pritegnili čim več mladih, čebelarjidobro sodelujejo s šolami, kjerpod njihovim mentorstvom delujejočebelarski krožki. Tem krožkomje zveza pomagala tudi pri postavitvičebelnjakov in nakupu opreme.Čebelarji so svoje izkušnje na mladeprenašali tudi z različnimi predavanji,na katerih posebno pozornostnamenjajo pomenu obstoja čebel vpotrebi zamenjamo čistilne vložke znovimi. Tudi porozne in dotrajane ceviin spojne dele zamenjamo z novimi.Protikapljalni mehanizem služi za to,da prepreči kapljanje škropiva po zemljiin rastlinah, ko zapremo dovod.Če gre za kroglične izvedbe, jih pred testiranjemin škropljenjem dobro očistimoali zamenjamo z novimi. Pri sodobnihmembranskih izvedbah po potrebizamenjamo membranico. Škropilne letvene smejo biti poškodovane ali zvite,med prevozom ali delom pa morajobiti stabilne. Poškodovane popravimoali zamenjamo z novimi.Puhalo – ventilator mora ustrezativarnostnim zahtevam glede varovalnihohišij in nastavljivosti letev puhala, ležajipa morajo biti brezhibni. Popravimoin namestimo varovalne mehanizme,poškodovane dele zamenjamo znovimi. Uporabljamo samo certificiranešobe, enake po tipu, velikosti in pretoku.Pred škropljenjem moramo preveritidelovanje in šobe prilagoditi vrstiškropljenja. Še posebej pomembno je,da se uporabljajo antidriftne šobe, kipreprečujejo oziroma zmanjšujejo zanašanješkropiva s ciljne površine. Šobe,ki ne delujejo pravilno, predhodno očistimoz mehko ščetko ali zamenjamo znovimi.Biotehniška šola Rakičan kot pooblaščenaorganizacija za pregledovanjenaprav za nanašanje fitofarmacevtskihsredstev tudi letos v začetku marca predzačetkom škropilne sezone organiziraterenske preglede naprav. Uporabnikinaravi in pomenu sonaravnega kmetovanjapri ohranjanju opraševalcev.Aktivno se vključujejo tudi v razneprireditve v lokalnih skupnostih,kjer s čebeljimi pridelki popestrijoponudbo. Dobro sodelujejo z biotehniškošolo v Rakičanu in z Nacionalnimveterinarskim inštitutom, zvezapa ni le strokovni servis pomurskihčebelarjev, saj se njenih aktivnostiposlužujejo tudi čebelarji zunaj pomurskihobčin.Promociji pomurskega čebelarstva,izobraževanju, širjenju čebelarskihkrožkov na šolah in drugim aktivnostimbo tudi v prihodnje veljalonajveč pozornosti. Sodelovali bodona sejmu AGRA in nadaljevali začeteaktivnosti v okviru te sejemske prireditve.Pripravili bodo 11. pomurskoocenjevanje medu in si prizadevali,da bi na njem s svojimi vzorci sodelovaločim več čebelarjev iz tujine.Ludvik Kovačnaprav bodo na testiranje pravočasnopovabljeni s posebnim dopisom, in tona testirna mesta, kjer so v preteklih letihopravljali testiranje. Vsi drugi imetnikinaprav, ki še nimajo opravljenegapregleda – testiranja, se lahko na testiranjeprijavite po telefonu, številka je02 530 37 59 ali 041 579 820.Imetnikom novih naprav (do šestmesecev od datuma nakupa) testiranjani treba opraviti, ampak si morajopridobiti le potrdilo in nalepko pripooblaščeni organizaciji. Na pregled jetreba pripeljati očiščeno in preizkušenonapravo, do polovice napolnjeno sčisto vodo zaradi meritev in preizkusa.Ob nizkih temperaturah je potrebna šeposebna previdnost.L. K.Fotografija D. K.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sikmetijstvo11. marca 2010 | Vestnik | 13Nov kmetijski center Rodovite v ProsenjakovcihZa dom in kmetijstvoNačrtujejo tudi gradnjo odkupne postaje za zrnjeKmetijske subvencije 2010Elektronsko izpolnjevanjevlog se je začeloČas za oddajo je do 9. junija, nato bo začel teči25-dnevni zamudni rokFotografija Ludvik KovačFotografija Ludvik KrambergerZ otvoritve novega kmetijskega centra Rodovita v ProsenjakovcihOb prisotnosti številnih domačinov ingostov so v Prosenjakovcih odprli novkmetijski center Rodovita. Ta je do nedavnegadeloval v prostorih nekdanjeKmetijske zadruge Panonka, zdaj paso ga preselili v prostore Pletilstva. Kotje na otvoritveni slovesnosti dejal JureVončina, direktor kmetijsko proizvodnegapodročja Semenarne Ljubljana,v okviru katere delujejo tudi maloprodajneenote Rodovite, se je Semenarnav več kot sto letih iz prodajalne ssemeni razvila v veliko podjetje, ki jeusmerjeno tudi v pridelavo in dodelavosemena. Podjetje je preraslo v velikogospodarsko družbo s poslovnimi vezmiv Evropi in zunaj nje, kljub širitvi poslovanjapa ohranja tesno povezanostDruštvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob ŠčavniciDruštvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurijob Ščavnici, ki šteje le 55 članov inga vodi predsednica Ema Lančič, sodimed najbolj delovne v občini Sv. Jurijob Ščavnici. S svojo bogato društvenodejavnostjo popestrijo mnoge prireditvev občini in tudi širše. Njihova dejavnostje pomembna pri ohranjanjukmečkih običajev in podeželske kulinarike.O svoji dejavnosti so spregovorilina občnem zboru na Turistični kmetijiFleisinger v Spodnjih Ivanjcih. Občlanicah društva so se zbora udeležilitudi gostje, med njimi predstavniceDKŽ Križevci - Veržej, Destrnik in Kapela,Društva kmečkih gospodinj Juršinci,predstavnica Zveze kmetic SlovenijeMarta Kraner iz Jakoba, kmetijskasvetovalka Metka Marinič ter županObčine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana.O delu društva je izčrpno poročalapredsednica Ema Lančič. Po njenihbesedah je društvo med letom izvedloveč kot 60 aktivnosti, ki so potekalevse leto, večje pa v glavnem pozimi,predvsem strokovna predavanja, tečajiročnih del in kuharski tečaj. Ob pomočigimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomeraso v okviru tedna vseživljenjskegaučenja pripravile krožek za izdelavovoščilnic. Za dobro izveden krožek jeprejelo društvo posebno priznanje Andragoškegacentra Republike Slovenije.Pripravile so tudi poseben tečaj za izdelavoizdelkov iz koruznega ličja. Medvečje aktivnosti sodijo še vsakoletnaz lokalnim okoljem. Tudi nov kmetijskicenter v Prosenjakovcih predstavljaskupno pridobitev Semenarne, lokalneskupnosti in posameznikov.Nov kmetijski center Rodovita bo vProsenjakovcih in okolici obogatil in izboljšaloskrbo s kmetijskimi izdelki, reprodukcijskimmaterialom ter izdelkiza vrt in dom, hkrati pa bo več kot le trgovina,saj bo tu tudi odkupni center zakmetijske pridelke. Načrtujejo namrečgradnjo sodobne odkupne postaje zazrnje. Na 360 kvadratnih metrih notranjihin 560 kvadratnih metrih zunanjihprodajnih površin je ob orodju za obdelovanjekmetijskih površin mogočedobiti še najrazličnejša semena, gnojilain sredstva za varstvo rastlin, krmila,kmetijsko mehanizacijo in opremoter gradbeni material. V sklopu kmetijskegacentra Rodovita v Prosenjakovcihsta tudi bencinski servis in živilska trgovina,ki bo na 50 kvadratnih metrihzagotavljala oskrbo tukajšnjih ljudi zživilskimi in drugimi izdelki za gospodinjstvo.Slovesnost ob otvoritvi so s svojimnastopom popestrili ženski pevski zboriz Prosenjakovec, mladi igralci dvojezičneosnovne šole Prosenjakovci in pevecRudi Šantl, Rodovita pa je poskrbelatudi za presenečenje. Vsem ženam, kiso prišle na otvoritev, je za njihov praznik,dan žena, podarila nageljček, nekaterimpa še šopke.Ludvik KovačOhranjanje kmečkega izročilaPriznanje Andragoškega centra Republike Slovenije za delo na področjuvseživljenjskega učenja za leto 2009razstava velikonočnih jedi in ročnihdel, sodelovanje s kmečkimi dobrotamiob občinskem prazniku in tradicionalnafolklorno obarvana prireditevŽetev zlatega klasa na Stari Gori. Društvoskrbi tudi za razvedrilo svojih članic,saj prireja strokovne izlete, ki sovedno dobro obiskani. Podobne aktivnostiso zapisale tudi v načrt dela društvaza prihodnost.Delo društva je pohvalil tudi županobčine Anton Slana, ki je ženskam čestitalza prejeto priznanje in dan žena.Prireditev sta popestrili Pepika in Ivanka,ki sta v skeču »obirali« politične indruge dogodke v Občini Sv. Jurij obŠčavnici in širše.Ludvik KrambergerJesenkovo priznanje Pomurskemu sejmuBiotehniška fakulteta v Ljubljani vsako leto podeljuje Jesenkove nagrade profesorjem,strokovnjakom in študentom, ki so tej ustanovi dali poseben pečat. Letos so podelili štiriJesenkove nagrade in osem priznanj. Jesenkovo nagrado za življenjsko delo je dobilprof. dr. Janez Hribar, med dobitniki pa je tudi Pomurski sejem, ki je prejel priznanjeza zgledno sodelovanje z biotehniško fakulteto. V okviru sejma AGRA že tradicionalnopotekajo mednarodna ocenjevanja kakovosti mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnihizdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, medu, kmetijskemehanizacije in opreme ter odprto državno ocenjevanje vin, pri teh projektih paPomurski sejem še posebej tvorno sodeluje prav z biotehniško fakulteto. L. Kovačvrtnarski utrinkiKako uspešno zasnovatispomladanski zelenjavni vrtNačrtovanje in pridelovanje hrane navrtu je odvisno od vremenskih razmer,lege vrta, tipa tal, preskrbljenostiz vodo in hranili, kolobarja ter časovnegavrstenja vrtnin. Leto za letom seposevki na gredicah izmenjujejo gledena omenjene dejavnike ter gledena naše želje in potrebe.S pridelovanjem vrtnin začnemo žepozimi v zaprtih prostorih, v času koso razmere na prostem še neugodne.Z namenom, da si doma sami vzgojimosadike zelenjadnic in okrasnihrož, uporabljamo različne zaprte prostoreali kar toplo in svetlo okenskopolico.V mesecu marcu posejemo v zaščiteneprostore zelenjavo kot so: solata,koleraba, cvetača, brokoli, zelje,zelena, por, paradižnik, paprika, jajčevec,bučke, zelišča. Rastline so pripravljeneza saditev na prosto v osmihtednih, zato je zdaj pravi čas za njihovosetev. Ob sončnih dnevih lahkotemperature v zaprtih prostorihzelo narastejo, zato moramo sadikeza kompaktno rast rastlin redno zračiti.Sadike zalivamo v jutranjih urah,da se do večera posušijo. Če tega neupoštevamo, se lahko pojavijo glivičnebolezni, kot je padavica sadik. Česmo s setvijo sadik pohiteli, je zdajtudi čas, da rastline pikiramo v večjeposode.Tudi na prostem lahko v mesecumarcu na gredicah že kaj postorimo.Zelenjavne grede lahko pripravimoV ponedeljek se je začela kampanjaelektronskega izpolnjevanja in oddajezbirnih vlog za ukrepe kmetijske politikeza leto 2010. Zbirno vlogo in vsedruge zahtevke, ki se oddajajo hkratiz njo, lahko vlagatelji oddajo do 15.maja, nato pa bo sledil še 25-dnevnizamudni rok, ki bo trajal do 9. junija.Zamudnikom se bo za vsak zamujendan izplačilo subvencije zmanjšalo zadoločen odstotek.Za izvedbo elektronskega izpolnjevanjazbirnih vlog v letu 2010 je prikmetijski svetovalni službi, ki delujev okviru Kmetijsko-gozdarske zborniceSlovenije, pripravljenih 84 vnosnihmest, za pomoč vlagateljem pabo na voljo 275 ustrezno usposobljenihkmetijskih svetovalcev in drugihzunanjih sodelavcev.Praviloma se vloge pošljejo naagencijo za kmetijske trge v elektronskiobliki, le izjemoma se vlogoin druge zahtevke pošlje na agencijokot podpisan računalniški izpis s priporočenopošto. S priporočeno poštoje treba poslati tudi priloge, za katereje predvideno, da se ne izpolnjujejoelektronsko ali jih ni mogoče izpolnitielektronsko.Pomoč vlagateljem bo tudi letos potekalapo sistemu naročanja, zato najse za čas izpolnjevanja zbirne vlogedogovorijo na izpostavah kmetijskesvetovalne službe.L. Kovačza rastline. Na grede potresemo svežepresejan kompost in jih pognojimo,če tega nismo storili že jeseni.Najprej posadimo na prosto bob, česenin grah.V plastenjakih lahko sredi mesecamarca sejemo rezivko, berivko. Nagredo, ki jo po sajenju pokrijemo, lahkosadimo že glavnato solato in kapusnice.Ob koncu marca lahko ob ugodnemvremenu in ustreznih klimatskih razmerahsejemo na prosto kulture: špinača,korenček, pastinak, peteršilj,por, čebula. Ob nejasnih vremenskihrazmerah pa je boljše, da s setvijo šenekoliko počakamo. Rastline predmrzlim vremenom najlažje zaščitimos plastenjaki ali s folijo iz tkanine.Pri setvi, sajenju sadik in razporejanjurastlin na vrtu je pomembno, daupoštevamo kolobar. Kolobar pa sestavimotudi glede na zahteve rastlin poorganskem gnoju. Vrt tako razdelimona štiri dele: na prvi del – obilno gnojenz organskim gnojem – posadimokapusnice, na drugi del – zmerno gnojenz organskim gnojem – posadimobučnice, solatnice in krompir na tretjidel pa vrtnine, nezahtevne za gnojenje:stročnice, čebulnice, korenovke. Četrtidel vrta prihranimo za trajnice.V mesecu aprilu sadimo v zemljo,ki je ogreta nad sedem stopinj Celzija,krompir, zato ne pozabimo na nakalitevgomoljev že v mesecu marcu.M. V.Fotografija ekometer.si

14 | Vestnik | 11. marca 2010 iz naših krajevwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siVeržej: proračun pod strehoVrtec bo dražjiSprejeli ekonomske cene vzgojno-varstvenihprogramov v vrtcu – Za vodovod tudi evropski evriV razpravi sta svetnika Andrej Srakain Nada Bunderl Rus poudarila uravnoteženostproračuna, ki je razvojnonaravnan. Pri tem sta zlasti omenilainvesticijski projekt, s katerim bodozagotovili dolgoročno oskrbo prebivalcevVeržeja, Banovec in Bunčan zzdravo pitno vodo, ter gradnjo potrebneinfrastrukture v Banovcih.V primerjavi s prvo obravnavo sose tako prihodki kot odhodki letošnjegaveržejskega proračuna znižaliza približno sedem odstotkov. Skupniprihodki znašajo dva milijona 15.934evrov, odhodki pa dva milijona 81.161evrov. Zanimivo je, da predstavljajoinvesticijski odhodki več kot 1,1 milijonaevrov ali 55,53 odstotka vseh odhodkov.Med drugim bodo za gradnjovodovodnega omrežja v Občini Veržej,ki so jo v ta razvojni dokumentuvrstili pozneje, letos zagotovili dobrih189.000 evrov proračunskihsredstev, okrog 290.000 evrov pabo prispevala Evropska unija. Medtempa se je vrednost gradnje javneinfrastrukture v Banovcih v postopkujavnega naročila zmanjšala na582.563,72 evra.Ker investicija v sanacijo in dograditevOsnovne šole Veržej ni zajeta vproračunu šolskega ministrstva, so jočrtali tudi iz občinskega proračuna.V proračunskem letu 2010 načrtujejotudi plačilo izdelave občinskega prostorskeganačrta, stroške geodetskedokumentacije pa so povečali.Ker na zadnji lanski seji občinskegasveta niso potrdili ekonomskih cenvzgojno-varstvenih programov v VrtcuVeržej, ampak so vodstvu OŠ Veržejnaložili pripravo dodatnega gradiva,so odločitev prenesli na tokratnosejo. Na njej so sprejeli sklep, po katerembo cena dnevnega programaza prvo starostno skupino (od 1. do3. leta) znašala 493,78 evra, za drugostarostno skupino (od 3. do 6. leta)pa 380,93 evra. Krajši program (od 7.ure do 11.30 z malico in brez kosila) bostarše stal 246,89 oz. 190,47 evra.Milan JeršePo dveh desetletjih v Murski SobotiZa dobre stare časeKoncert Novih fosilov darilo za dan žensk – Žurali tako stari kot mladiMoškim v pokrajini ob Muri tokrat nibilo težko razveseliti svojih izvoljenkob dnevu žena, sploh če je njihova dragaljubiteljica hrvaške glasbe, saj je bilpetkov koncert Novih fosilov kot nalaščza vse tiste, ki so si ob prazniku ženskželeli privoščiti nekaj za dušo. In medobiskovalci koncerta je bilo res mogočeopaziti številne pare, pa tudi takšnein drugačne druščine, pri čemer je bilonajbolj zanimivo to, da je bilo v občinstvuprav toliko mladih kot starejših, kiso z Novimi fosili odrasli.Očitno legendarna hrvaška skupina,ki je svoje največje uspehe žela v sedemdesetihin osemdesetih letih in seje vmes že poslovila od glasbenih odrov,še zna pritegniti poslušalce vsehgeneracij in napolniti koncertno dvorano,pa čeprav vstopnina za tukajšnjerazmere ni bila ravno nizka. Najbrž paje k temu, da so obiskovalci tako rekočdo zadnjega kotička napolnili dvoranosoboške prve osnovne šole, veliko pri-Sanja Doležal in preostali člani skupine so občinstvo zabavali kar dve uri.Fotografiji Petra KranjecPriznanja za boj proti rakuZveza slovenskih društev za boj protiraku, katere član je tudi Pomursko društvoza boj proti raku, je na svoji slovesniseji podelila priznanja najbolj zaslužnimsodelavcem društev. Med dobitniki letošnjihpriznanj so tudi tri članice tukajšnjegaregionalnega društva Gordana Toth,Erika Horvat Gaber in Silvana Lendvaj, kiso veliko naredile za promocijo zdraveganačina življenja v Pomurju in za preprečevanjeraka.Gordana Toth, diplomirana inženirkaživilske tehnologije, je članica Pomurskegadruštva za boj proti raku, ki deluje večkot 30 let, že prek deset let in je tudi članicaglavnega odbora. Še posebej dejavnaje bila v treh projektih društva, ki jihje sofinancirala EU, veliko pa se posvečaspodbujanju zdrave prehrane otrok. Diplomiranamedicinska sestra Erika HorvatGaber je bila med prvimi lokalnimikoordinatorji v Pomurju, ki so v okvirumednarodnega projekta spodbujanjazdravja v lokalnih podeželskih skupnostihzagotavljali izvedbo in uspeh programa.Za spodbujanje telesne aktivnosti je opravilatudi tečaj za vodnico nordijske hoje.Medicinska sestra Silvana Lendvaj s svojimdelom v delavnicah na terenu, uličnihakcijah in različnih promocijskih dogodkih,ki jih organizirajo Pomursko društvoza boj proti raku, ZZZV M. Sobota in drugipartnerji, že leta prispeva k bolj zdravemuživljenju Pomurcev. Ljudje jo poznajo ponjeni prijaznosti in vedrini.P. K.Mnogi obiskovalci koncerta še niso bili na svetu, ko so Novi fosili že bili navrhuncu svoje slave, pa vendar so se pokazali kot pravi poznavalci njihove glasbe.spevalo to, da Novi fosili v Murski Sobotiniso koncertirali že kakšnih dvajsetlet. Tokrat so prišli v svoji najboljši– originalni zasedbi, ki jo sestavljajo SanjaDoležal, Rajko Dujmić, Vladimir KočišZec, Marinko Colnag in Nenad Šarič.Čeprav vsi že nekoliko v letih, so naodru dokazali, da še zdaleč niso za starošaro, saj so igrali in peli dobri dve uri,kar je na koncertih že skoraj prava redkost,z njimi pa je prepevala in žuralavsa dvorana.Je pač tako, da pesmi Za dobra staravremena, Ja sam za ples, Košulja plava,Da te ne volim in preostale zimzeleneuspešnice Novih fosilov, ki smo jih lahkoslišali v Murski Soboti, znajo na pametvsi, tudi tisti, ki ne sodijo v njihovkrog oboževalcev.Tudi na www.pomurje.siPetra KranjecTaksislužbatudi vRadencihŽivljenje v ormoški laguniGreznice postale gnezdiščaNizozemski Royal Cosun podaril območje bazenov v Ormožu Društvu za opazovanje in preučevanje pticSlovenije (DOPPS)Fotografija N. N.Zaradi vse večjega zanimanja so se tudiv Občini Radenci odločili za opravljanjeprevozov s taksiji. V ta namen so na nedavniseji radenskega občinskega svetasprejeli ustrezen odlok, ki natančno opredeljujeopravljanje te službe.V tej zvezi bo lokalna skupnost zainteresiranimposameznikom izdajala dovoljenja,določila pogoje in način taksiprevozov,postopek pridobitve dovoljenja,barvo vozil in postajališča. Predvidenaso tri postajališča, in sicer na avtobusnipostaji v Radencih, pred hotelom Radinin na vzdolžnem parkirišču na Radgonskicesti, vzporedno z državno cesto G1/3.Poleg tega se postajališča lahko uredijotudi na krajih, kjer se ugotovi večje povpraševanjepo prevozih, na primer predšportnim, kulturnim ali zdravstvenim zavodom.Seveda pa mora prevoznik izpolnjevativeč pogojev. V prvi vrsti mora imetiveljavno licenco za opravljanje prevozovs taksijem, vozila morajo biti opremljenaz oznakami in bele barve, kar mora prevoznikzagotoviti ob nakupu vsakega naslednjegataksija.M. J.Leteti nad ormoškimi lagunami je bilonekoč za ptice smrtno nevarno, kajtiubijali so jih plini, ki so uhajali iz bazenov.Na 55 hektarjih je imela namrečTovarna sladkorja Ormož nekoč bazeneza odpadne vode, ki so imeli podobnofunkcijo kot čistilne naprave. Z leti se jestanje spremenilo. Odločitev je plod dolgoletnegasodelovanja med ormoško tovarnoin DOPPS BirdLife Slovenia. Članiso že postavili pet gnezditvenih splavovza navadne čigre ter svetovali tovarni prinaravovarstvenem upravljanju bazenovin okolice, tako da je območje postaloeno od pomembnih ptičjih habitatov inbogato po biodiverziteti ter tudi del območjaNatura 2000.Po reformi sladkornega sektorja vEvropi in sprejetju odločitve, da se Tovarnasladkorja v Ormožu zapre, je postalonegotovo tudi ohranjanje bazenovin narave v enaki obliki, torej prijaznoČez 50 hektarjev območja ob Ormožu bo odslej namenjenih predvsem pticam.Fotografija Damijan Denacdo ptic in drugih živali. Toda tudi novilastnik Royal Cosun je našel posluh inbogato območje je lahko še naprej služiloza naravovarstvene, izobraževalnein raziskovalne namene. Še več – predstavnikilastnika so pred dnevi v Ljubljanitudi pisno potrdili odločitev, daobmočje bazenov podari DOPPS-u intako zagotovi uresničitev vizije naravnegarezervata. Dejanje nizozemskegalastnika, ki je ob odhodu iz Slove-Navadna čigra, ki je močno ogroženaptica v Sloveniji in Evropi, na gnezduv bazenih.Fotografija D. Tomenije želel storiti nekaj pozitivnega zato državo, označujejo kot pionirsko inplemenito in naj bi našlo čim več posnemovalcev.»Naš namen je ohranitiobmočje v službi narave in tam vzpostavitinaravni rezervat, ki bo odprt tudiza ljudi. Glavni cilji rezervata bodo varstvoptic, raziskovanje, izobraževanje inrazvoj turistične ponudbe v sozvočju zobčino. Trajni naravovarstveni namenje določen tudi v pogodbi. DOPPS je zdvema ustanovljenima rezervatomadoslej, 30-letno zgodovino varstva naravein strokovnim delom pokazal vsepotrebne reference. Za trajno varstvoje tudi mnogo zanesljiveje, da območjeupravlja nevladna organizacija kot vladna,«je pojasnil odločitev Damijan Denaciz DOPPS-a.S podpisom pogodbe so torej zagotovilineodplačni prenos lastništvazemljišča med Tovarno sladkorja v likvidacijiin DOPPS-om, tako da bo natem s pticami bogatem območju kmalulahko nastal naravni rezervat, ki botudi naravna učilnica o življenju ptic. Inker je vzpostavitev naravnega rezervata(vloga je bila oddana že pred časom)neprofitno dejanje in v javnem interesu,so prepričani, da je smiselnost plačiladavka vprašljiva.Bernarda B. Peček

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siŠkofijska karitas Murska Sobotaiz naših krajevRazdelili 330 ton hrane11. marca 2010 | Vestnik | 15Stal je, stoji in ni vrag, da ne bo spet vstal!Necenzurirani Vinko ŠimekNekateri menijo, da je bilo v šovu preveč starih šal700 družinam izplačali 135 tisoč evrovNekaj družin nas je opozorilo na Škofijskokaritas Murska Sobota, ki ima sedežv Martjancih, da jim je zelo pomagala,potem ko so se znašli v stiski. »Pomagalanam je več kot vsi drugi skupaj, in tože dvakrat,« nam je dejala ena od družin,ki želi ostati anonimna. Pa ne samozaradi tega si ta Karitas zasluži podrobnejšopredstavitev.Škofijska karitas Murska Sobota(ŠKMS) je bila ustanovljena 1. januarja2007. Njene meje sovpadajo z mejamiPomurja. Povezuje 36 župnijskih Karitas,ki imajo nekaj čez 1150 prostovoljcev.Skoraj polovica jih je rednih članov,ki se mesečno zbirajo na rednih delovnihsrečanjih, druga polovica pa je pripravljenapomagati pri raznih akcijah.Pomurski sodelavci Karitas so v letu2009 opravili nekaj čez 33 tisoč ur prostovoljnegadela.Predlansko veliko neurje je mnogimdružinam v pokrajini ob Muri močnoprizadelo že tako skromen družinskiproračun. »Od takrat smo občutili velikopovečevanje družinskih stisk. Mnogidobri delavci, ki so bili zaposleni sezonskooz. za določen čas, niso dobili povabilana spomladansko vrnitev na delo.V začetku leta pa so delavci Pomurke inPrašičereje Podgrad več mesecev ostalibrez zasluženih plač, kar je mnoge njihovedružine potisnilo v veliko stisko,«se spominja nedavnih dogodkov generalnitajnik ŠKMS Jožef Kociper. Vse letopa se je napovedoval še stečaj Mure, kjerdanes dela le še nekaj čez tisoč ljudi, kipa imajo v glavnem minimalne plače.»Leto 2009 je bilo za sodelavce Karitasše posebno naporno, saj smo morali»najti« tri tisoč novih brezposelnih.Upamo, da smo jih večino našli in jimpomagali vsaj s kakšno prijazno besedoin skromnim paketom hrane.« Teso lani razdelili nekaj čez 330 ton, in to13.800 uporabnikom. Večji del je bil iztako imenovanih zalog evropske hrane,sledila je pomoč Mercatorja, ki jeza našo pokrajino v teh težkih časihJožef Kociper:»Izvajamoraznovrstneakcije, meddrugimpomagamo tudižrtvam potresana Haitiju in vČilu.«Fotografija Nataša Juhnovdaroval hrano v višini 56 tisoč evrov. Vletu 2008 so ob neurju pomagali okrogosemstotim družinam, v letu 2009 pajih je za pomoč prosilo izredno velikoljudi iz stečajnih podjetij. Na srečo soimele velik posluh slovenska in drugeškofijske Karitas, ki so bile z njimi izrednosolidarne. Več kot sedemstotimdružinam so lahko pomagali z nekaj večkot 135 tisoč evri pri plačilu najnujnejšihživljenjskih stroškov. Marsikateri družiniso tako omogočili ponovno priključitevelektrike, ustavitev izvršbe, obiskzdravnika s plačilom dodatnega zavarovanjaipd.»Mnogi vlagatelji prošenj, ki so za pomočstežka zaprosili, saj so po tridesetihletih težkega dela v tovarni čez nočostali brez že tako skromnih prihodkov,so še za tako majhno finančno pomočhvaležni, predvsem če darovalec čuti znjihovo globoko stisko. Veliko nam jihpove, da so kljub skromnim prihodkomvseskozi redno tudi finančno podpiraliljudi v stiski prek Karitas oz. kakšnedruge humanitarne organizacije,« praviKociper, ki poziva tudi druge ljudi, kiimajo to možnost, da pomagajo ljudemv stiski. Ker pa je ta korak lahko tudi težak,so ustanovili poseben sklad za reševanjeteh velikih stisk, poimenovanZaUpajte.si. Številka računa sklada je:24900-8010038322.T. K.V kulturnem domu v Gornji Radgonije v soboto zvečer s stand-up komedijoStal je, stoji in ni vrag, da ne bospet vstal! nastopil mariborski humoristVinko Šimek, javnosti najbolj znankot Jaka Šraufciger. Podnaslov Šimkovepredstave je bil Brez cenzure in res sose v njegovih deloma zelo ostrih šalahznašli vsi, od cerkvenih dostojanstvenikovin politikov, policistov, novodobnihtelevizijskih kvazizvezdnikov in navadnihdelavcev do njega samega.V malo več kot polovično napolnjenidvorani je uspel nekatere spraviti vsmeh, določene obiskovalke skoraj doPredstava potekapod okriljemkluba stand-upkomedije Standup.si, Šimek pa je znjo že gostovalv Radovljici inMariboru.zadušitve s smehom, medtem ko drugihni tako prepričal, saj menijo, da jebilo v šovu preveč starih šal. Res je biloslišati najmanj tri šale, ki že dolgo krožijomed Slovenci, kot tisti o petih o-jihkot olimpijskih znakih ali pa tisti, zakajMarija Pozsonec hodi po Ljubljani s pionirskočepico in rutico. Vmes je imeltudi nekaj kabaretskih točk, ko je zapeltri ali štiri pesmi, od katerih je bila enatudi bolj realistična (o moškem, ki obnakupu cigaret razmišlja, da bi zapustildružino in pobegnil v Ameriko) in pravnič smešna.T. K.Pred javnim razpisom za najemoskrbovanega stanovanja v M. SobotiSeptembra prvi stanovalciObjekt je arhitektonsko prilagojen gibalno oviranimosebam – Najemnina bo znašala od 140 do 235 evrovOb križišču Ulice Staneta Rozmana inGregorčičeve ulice v Murski Soboti se ženekaj časa gradita enota Doma starejšihRakičan in objekt z 21 oskrbovaniminajemnimi stanovanji, ki so namenjenatistim starejšim od 65 let, ki jim zdravstvenerazmere dopuščajo samostojnobivanje. V njih je stanovalcem omogočenapomoč pri gospodinjstvu in osebstroški,ki jih bodo glede na dejanskoporabo zaračunali dobavitelji in izvajalci,kot so obratovanje, ogrevanje, elektrikain telefon. Stanovanja bodo imelabalkon in shrambo, opremljeno kuhinjoin arhitekturno prilagojeno kopalnico.Opremljena bodo tudi z napravoza klic v sili 24 ur na dan. V pritličjubosta kolesarnica in skupni prostor zaFotografija Tomo KölešRAZPIS ZA NAJEM OSKRBOVANEGA STANOVANJA V MURSKI SOBOTIOb križišču Ulice Staneta Rozmana in Gregorčičeve ulice v Murski Soboti sta v gradnji enotadoma starejših občanov in objekt z 21 oskrbovanimi najemnimi stanovanji, ki so namenjena tistimstarejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje. Vsa stanovanjaso zgrajena tako, da omogočajo bivanje tudi gibalno oviranim osebam (dvigalo, širši prehodi,prilagojena oprema).V objektu bo na voljo:6 stanovanj po 32–37 m 2 (cena za 33 m 2 okvirno 140 EUR),11 stanovanj po 42 m 2 (cena za 42 m 2 okvirno 180 EUR) in 4stanovanja po 56–61 m 2 (cena za 57 m 2 okvirno 235,00 EUR).V najemnino niso zajeti stroški, ki jih bodo po dejanski porabizaračunali dobavitelji in izvajalci (obratovanje, ogrevanje,elektrika, telefon …). Stanovanja bodo imela balkon in shramboter opremljeno kuhinjo in arhitekturno prilagojeno kopalnico.Opremljena bodo z napravo za klic v sili 24 ur na dan. Najemnikibodo lahko za plačilo naročili storitve Doma starejših Rakičan posvojih željah in potrebah.Prednost pri najemu bodo imeli občani Mestne občine MurskaSobota. Vloge za najem se bodo zbirale z javnim razpisom, ki boobjavljen 18. marca 2010 v Vestniku in na spletni strani www.ns-piz.si. Po telefonu številka 01 300 88 11 lahko sporočite svoje podatkein ob izidu razpisa boste dobili dokumente za prijavo.Informacije:Nepremičninski skladpokojninskega in invalidskegazavarovanja, d. o. o.,Mala ulica 5, 1000 Ljubljana,telefon: 01 300 88 11,spletna stran: www.ns-piz.si.ni negi. Vsa stanovanja so zgrajena tako,da omogočajo bivanje tudi gibalno oviranimosebam (dvigalo, širši prehodi,prilagojena oprema). Investitor je Nepremičninskisklad pokojninskega ininvalidskega zavarovanja, ki ima v lastipribližno 3.000 najemnih stanovanj zaupokojence in druge starejše osebe povsej Sloveniji. Pri tej investiciji od vsegazačetka sodeluje Mestna občina MurskaSobota. Objekta bosta predvidomadana v uporabo septembra letos.V objektu bo na voljo šest stanovanjvelikosti od 32 do 37 kvadratnih metrov(cena za 33 kvadratnih metrov bo okvirno140 evrov), 11 stanovanj, velikih 42kvadratnih metrov (okvirna cena 180evrov), in štiri stanovanja, velika od 56do 61 kvadratnih metrov (za 57 kvadratnihmetrov bo treba predvidoma plačati235 evrov). V najemnino niso zajetidruženje. V vsakem stanovanju bodopriključek za klimatsko napravo, pomivalniin pralni stroj ter priključki zaTV, telefon in internet. Najemniki bodolahko z dodatnim plačilom naročili storitveDoma starejših Rakičan po svojihželjah in potrebah. Prednost pri najemubodo imeli občani Mestne občine MurskaSobota. Vloge za najem se bodo zbiralez javnim razpisom, ki bo objavljen18. marca 2010 v Vestniku in na spletnistrani www.ns-piz.si. Po telefonu 01 30088 11 lahko sporočite svoje podatke inob izidu razpisa boste prejeli dokumenteza prijavo.Informacije: Nepremičninski skladpokojninskega in invalidskega zavarovanja,d. o. o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana,telefon: 01 300 88 11, spletnastran: www.ns-piz.si.Milan JeršeFotografija Nataša Juhnov

16 | Vestnik | 11. marca 2010 družabnawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siNismo muha enodnevnicaKolektiv Zdravilišča Radenska je z vstopom v novo desetletje vstopil tudi v obdobje intenzivnega prizadevanjaza hitrejši napredek. Čeprav se je kolektiv začel pogovarjati o integracijskih procesih v Pomurjuže pred leti, je prišlo do realizacije lani, ko sta se mu priključila radgonski hotel in hotel Diana v MurskiSoboti. V teku pa so dogovori o priključitvi banovskega termalnega vrelca in lendavskih Term. Toda to ješele skromen začetek. Načrti so znatno večji in obetajo, da bo Radenska postala eden največjih kolektivovv severovzhodni Sloveniji. Vodstvo zdravilišča se pogovarja s predstavniki Rogaške Slatine o tem, dabi se to podjetje priključilo k Radenski. Vestnik, 12. marca 1970Komentar tedna na Pomurje.siUporabnik Dobrastreha o policijski akciji v prostorih soboške občine:»Bomo videli, ali bo vojna kuga ali lakota, ali se bo tresla samo gora -rodila miš.«Da imajo soboški odbojkarji zaresdobro zaledje, priča med drugim tudisobotna prireditev v večnamenskidvorani OŠ I v Murski Soboti, na katerise je zbralo veliko mladih igralcev.Ti so se najprej predstavili, nato paodigrali tekmo.Fotografija Nataša JuhnovGospodarstvo in šport imata vrsto stičnih točk, kar potrjuje tudi podpis pogodbemed Skupino Panvita in Atletskim klubom Panvita. Kot je v imenu generalnegasponzorja poudaril predsednik uprave Skupine Panvita mag. Dejan Židan, so seza štiriletno pokroviteljstvo odločili, ker podpirajo in širijo zdrav način življenja.Predsednik AK Panvita Štefan Martinec pa je povedal, da je bilo leto 2009 zelouspešno, saj so njihovi atleti osvojili največ medalj v vseh 45 letih delovanja kluba:»Od skupno 87 medalj je bilo 20 zlatih, 33 srebrnih in 34 bronastih. V minulemletu smo imeli šest državnih reprezentantov, naši štirje atleti pa so postavili tudišest državnih rekordov. Trenutno ima status kategoriziranih športnikov desetatletov. Podpisana pogodba nam bo omogočila nadaljnje stabilno delovanje klubain razvoj najbolj perspektivnih atletov.«Fotografija Milan JeršeSnežni stadion pod Pohorjem je tudi letos gostil poslovne partnerje in ljubitelje vodilne slovenske znamke športnihoblačil NES. Kot že vsako leto zapored so se tudi tokrat pomerili na 11. tradicionalnem Nesovem veleslalomu. Med vrlimiveleslalomisti je bil harmonikar Boštjan Konečnik, ki je kasneje v prireditvenem šotoru tudi raztegnil meh, ob zvokihharmonike pa so se med drugimi zabavali mariborski prvi mož Franc Kangler, nogometni selektor Matjaž Kek, košarkarskalegenda Ivo Daneu, teniška mojstrica Mima Jaušovec, Tone Vogrinec, jadralec Dušan Puh in številni drugi Nesovi prijatelji.Da njihova grla ne bi ostala suha, je skrbel vinar Danilo Steyer, ki se je preizkusil tudi na smučeh, a bolj klavrno končal. Popadcu so ga sicer diskvalificirali, a kaj kmalu potolažili, da mu vinogradništvo vendarle gre bolje od rok in nog kot smučanje.Med nesovci sta bili tudi Prekmurki Jasmina Sraka in Suzana Rengeo.Fotografija MediaspeedFotografija MediaspeedPo začudenem pogledu sodeč niti soboškemu podžupanu Jožetu Casarju ni bilo jasno, zakaj se je kitarist Novih fosilovVladimir Kočiš - Zec tako razveselil, ko ga je zagledal.Fotografija Petra KranjecUčenci OŠ Prežihovega Voranca Bistrica so bili gostje v nedeljski oddaji MariaGaluniča z naslovom Spet doma. Pravzaprav je bilo sodelovanje v oddaji delizbirnega predmeta vzgoja za medije, ki ga izberejo učenci sedmega in osmegarazreda. Pobliže so si lahko ogledali, kako poteka ustvarjanje oddaje »v živo«in kako sploh nastaja oddaja. V oddaji so sodelovali kot publika. Gostje v oddajiso bili plesalci in slovenski zvezdniki, ki bodo plesali v rubriki Zvezde plešejo,voditeljica Saša Einsiedler in gledališčnik Andrej Rozman - Roza. Tem se jepridružil tudi profesor Albin. Glasbeni gostje so bili zmagovalci letošnje EmeAnsambel Roka Žlindre in Kalamari s pesmijo Narodnozabavni rock, Nina Pušlars pesmijo Dež in Parni valjak s pesmijo Nakon svih godina. Biti udeležen prinastajanju te oddaje je bila vsekakor nepozabna in enkratna izkušnja za vseučence. Tudi Mario Galunič je bil izvrsten gostitelj, saj jih je po koncu oddaje leposprejel, nastala pa je tudi fotografija, ki nam jo je poslala učiteljica Katja Kustec.Fotografija K. K.

Fotografija Nataša Juhnovwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siSodniki o izplačilu odpravnine v KartonažiObtoženca braniližena in hčikronikaNekdanji direktor Vladimir Ivanc zavrača očitke, njegov sodelavec Drago Tanacekmolči – Tožilec ju je obtožil, da sta ponaredila zapisnik seje nadzornega svetaPredvidoma prvega aprila bo epilog vprimeru izplačila trideset tisoč evrovodpravnine nekdanjemu direktorjuKartonaže Vladimirju Ivancu nekajdni pred stečajem soboškega grafičnegapodjetja. Predsednik senata bopred tem še preveril, koliko denarjaod odpravnine je Ivanc vrnil v stečajnomaso, saj zadnjič stečajni upraviteljMartin Sreš tega ni vedel, vedel jele, da »je bilo nekaj vrnjeno«.Tožilec Žarko Bejek je v obtožnicizapisal, da sta Ivanc in Drago Tanacek16. novembra 2004 ponaredila zapisnikseje nadzornega sveta in takoomogočila Ivancu izplačilo tridesettisoč evrov odpravnine, čeprav za toVladimir Ivanc je odločno zavrnil očitke iz tožilčeve obtožnice.okc poročaDrogiran šofer avtobusaGornjepetrovski policisti so konecjanuarja pod drobnogled vzeli tridesetletnika,ki je vozil avtobus, namenjenprevozu šolskih otrok. Policijskipostopek je pokazal, da je bil podvplivom prepovedanih drog ali psihoaktivnihzdravil. Strokovni pregled jepotrdil, da je tridesetletnik užival opiate.Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjoin o tem obvestili osnovno šolo.Malomarnega voznika avtobusa čakaobdolžilni predlog, moral pa bo tudina kontrolni zdravstveni pregled.Malomarno čez tireMed preventivno akcijo Stop! Prednostima življenje, ki je po vsej državipotekala med 15. in 28. februarjem2010, so policisti obravnavali 277 kršiteljev,ker niso upoštevali prometnihpravil, ki veljajo na nivojskih prehodihceste čez železniško progo. Medakcijo so policisti povečali nadzor nanivojskih prehodih cest preko železniškihprog ter opozarjali udeležence vcestnem prometu na dodatno previdnostin spoštovanje predpisov. »Očitnose številni vozniki ne zavedajo, daje prečkanje železniške proge pri rdečiluči na semaforju smrtno nevarno,«so še sporočili policisti.Traktorji na cestiS pomladjo prihaja čas kmečkihopravil in voženj s traktorjem. Pomembnoje, da upoštevamo vse predpise,morebitno onesnaženje na cestipa počistimo za sabo, opozarja policija.Traktor mora biti registriran in tehničnobrezhiben, če pa ima pripet širšipriključek, mora biti opremljen tudi zrumeno rotacijsko lučjo. Nanj se lahkousede toliko oseb, kolikor je sedežev,pri tem pa prevoz ljudi na priključkihni dovoljen. Na priklopnem vozilu sesme prevažati do pet ljudi, potrebnihza nalaganje in razlaganje tovora, soše zapisali na policiji, vendar morajosedeti znotraj stranic. Na tovoru se jev vsakem primeru prepovedano peljati.Če se zgodi, da so kolesa umazanain zemlja ali blato padata na cesto, dočesar sicer ne sme priti, je treba onesnaženocesto nemudoma očistiti, šepiše policija. Če tega ne more storitionesnaževalec sam, cesto očisti rednipo prepričanju tožilca ni bilo nobenihpogojev.Tanacek se pred senatom sodnikazaenkrat brani z molkom, Ivanc pa jezanikal vse očitke iz obtožnice: »Odpravninami je bila izplačana zakonito.Zapisnik sem po lastnih beležkahsestavil kasneje,« je dejal obtoženec.»Sodišče je v civilnem postopku ugotovilo,da je seja sveta bila in da sobili sklepi pravilno sprejeti. Sodba ježe pravnomočna,« pa je ugovarjal njegovzagovornik Janez Koščak. Upniškiodbor Kartonaže je namreč civilnotožil Ivanca za izplačano odpravnino,vendar je sodnik Milan Regvat pritrdilzdajšnjemu obtožencu. »Odločitev senatane bo vezana na odločitev sodiščav civilni zadevi,« je napovedal sodnikPalatin. Nada in Saša Ivanc stapred tednom dni na prostoru za pričepojasnili, kako sta na dvorišču domačehiše slišali pogovor med obtožencemin Martinom Rajem, v kateremje slednji rekel, da bo pričal, da sejeni bilo in da naj se obtožena poskušataznajti pri reševanju izpod obtožb.Raj je sicer sodišču zatrdil, da o sejikot tretji član nadzornega sveta splohni bil obveščen. Rudi Cipot, nekdanjiRajev šef, pa je pojasnil, da mu je podrejeniporočal, kako je potekala sejanadzornega sveta.Andrej Bedekvzdrževalec, vendar na stroške onesnaževalca.Madžara s ponaredkiPrvega marca so možje postave v Stanjevcihujeli Madžara, ki sta naivnimkupcem prodajala motorne žage, nakatere sta nalepila ponarejene logotipeoriginalnega proizvajalca Stihl. Dve žagiso jima zasegli. Ovadena bosta.Tat rad dišiNepridipravi ne počivajo. V trgoviniv Murski Soboti je tat ukradel desetparfumov, v Neradnovcih je nekdovlomil v nenaseljeno starejšo hišo inukradel dve klopi in v Banovcih skoziokno v počitniško prikolico ter ukradelrazno orodje.Pridržan je bilPrometna nesreča na radgonskemkoncu se je končala z gmotno škodo,vendar ker je povzročitelj, voznikosebnega avtomobila, odklonil preizkusalkoholiziranosti, je bil pridržan.Pridržana je bila še voznica, ki je zakrivilanesrečo v Dokležovju.Izmed treh kandidatk in treh kandidatovste poslušalke in poslušalci Radia Murskival v živo oddali prvih 20 glasov, s pošiljanjemSMS-sporočil in z glasovanjem z glasovnico,objavljeno v tej številki Vestnika,pa bomo izbrali kandidatko in kandidataza Pomurko in Pomurca leta.Predlogi za Pomurkomeseca marca 2010Blanka Gerič, ravnateljicalendavskegadvojezičnegavrtca, ki jedobila najvišje priznanjeZavoda republikeSlovenijeza šolstvo. Odlikujejojo predanostvzgojiteljskemu poklicu, strokovna avtonomnostin ustvarjalnost. V kolektivu, kiga vodi že od leta 1992, uživa ugled in zaupanjezaposlenih, staršev in strokovnejavnosti. Z bogatim praktičnim znanjemin inovativnim razmišljanjem je uspešnozdruževala teoretične rešitve s prakso.Vrtec Lendava sodeluje v več projektih,med njimi posebej omenjamo dva: Skritizaklad z naslovom Od tradicionalne dozdrave prehrane in Sončna sporočila.Cilka Jakelj, profesoricaslovenščinein nemščinena ljutomerskigimnaziji, ki ji jeob odličnem predavateljskemdelutudi kot režiserkiuspelo animiratidijake, da so pod njenim vodstvom naštudiraligledališke predstave in se z njimiuspešno predstavljali širši javnosti. Tošolsko leto pa ji je uspel še posebej odmevenprojekt: prepričala je kolegice in kolegeprofesorice in profesorje, celo ravnatelja,da so se, mnogi prvič, lotili gledališkeustvarjalnosti in na oder postavili komedijoMiloša Mikelna Golobje miru.Tanja Pintarič, lastnicagostilneRajh iz Bakovec, kije med štirimi slovenskimimladimiavtorji kulinarike,ki so jih letosv okviru kongresaavtorske kuhinje vMilanu sprejeli v mednarodno združenjeJRE, kar je veliko priznanje ne samo v slovenskem,ampak v evropskem merilu in soedina gostilna v tem združenju vzhodnood Ljubljane. Sprejeti so bili po večkratnihnenapovedanih preverjanjih, sprejmejo pale tiste, ki v skrbi za tradicionalno kuhinjosvoje pokrajine izpolnjujejo najstrožje kriterije.V Milanu je gostilna Rajh k uspešnipredstavitvi slovenske kulinarike in vinskeponudbe pripomogla z ajdovim kruhom zorehi ter bučno tortico.11. marca 2010 | Vestnik | 17Pomurka in Pomurec meseca marcaNovih šest imenPoslušalci Murskega vala in bralci Vestnika steodločili, da je Pomurka meseca februarja MilicaŠadl, Pomurec pa Alojz GrnjakPredlogi za Pomurcameseca marca 2010Pomurka in Pomurec meseca marcaPomurka meseca:Pomurec meseca:Ime in priimek, naslov:Janko Kodila,podjetnik in predsednikDruštva zapromocijo in zaščitoprekmurskihdobrot, ki mu jeuspelo, da je prekmurskagibanicaodslej zaščitenslovenski izdelek v vseh državah Evropskeunije. Po idrijskih žlikrofih je to drugislovenski izdelek, ki je prejel evropskozaščito zajamčene tradicionalne posebnosti.Z registracijo prekmurske gibanicekot zaščitenega izdelka v Evropskiuniji se je Prekmurje uvrstilo na kulinaričnizemljevid Evrope, prav kulinarikapa predstavlja pomemben del slovenskeidentitete. Prizadeva si tudi, da bi evropskozaščiten izdelek postala tudi prekmurskašunka.Mirko Prelog, vodjaLjutomerskegaokteta, ki je toodlično glasbenozasedbo uspešnovodil 40 let. Oktetse je pod njegovimvodstvomuveljavil kot enanajboljših pevskih skupin v Sloveniji. Obštevilnih nastopih so sled pustili tudi sposnetki in izdanimi CD-ji. Ob slovesudosedanje sestave je pripravil poslovilnikoncert skupaj z novo sestavo in takoposkrbel, da bodo mlajši pevci po 45-letnemdelovanju Ljutomerskega oktetanadaljevali z nezmanjšano vnemo in kakovostjoter da 110-letna tradicija kakovostnegapetja v Ljutomeru ne bo okrnjena.Evgen Titan, upokojeniprofesor inneutrudni športnidelavec, ki je letošnjidobitnik Bloudkovenagrade,najvišjega državnegapriznanja všportu. Prejel jo jeza življenjsko delo. V svoji dolgoletni pedagoškiin športni karieri je vzgojil številnešportnike, ki so dosegli vrhunskešportne uspehe. Na njegovo pobudo sonastali razvejani in razširjeni tekmovalnišolski sistemi v različnih športnih panogahv obliki šolskih lig in šolskih prvenstev.Delal je kot trener, sodnik, organizatorin komentator.Izpolnjene glasovnice, objavljene v Vestniku,pošljite najkasneje do petka, 9. aprila, na naslov:Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 MurskaSobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca leta.SMS-sporočila prav tako lahko pošiljate do petka,9. aprila. Uporabniki Mobitela in Debitela lahkoglasujete tako, da pošljete SMS na 2929. Cenapovratnega sporočila je 0,417 EUR.Za Blanko Gerič glasujete tako, da pošljete na2929 SMS sporočilo: RMV P A. Za Cilko JakeljRMV P B, za Tanjo Pintarič pa RMV P C. Za JankaKodilo glasujete tako, da pošljete na 2929 SMSsporočilo: RMV P D, za Mirka Preloga RMV P E inza Evgena Titana RMV P F.#

18 | Vestnik | 11. marca 2010 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siZ gumpiči se učimo tujih jezikovPlesPles je gibanje telesa, običajno ob glasbi ali ritmih. Plešemo lahko v paru, skupiniali pa kar sami. Čeprav pri plesu ne uporabljamo besed, z različnimi simbolnimiznaki in gibi izražamo čustva, temperament ali dogajanje. Vsaka pokrajina,vsak kraj ima svoje plese, ki se prenašajo iz roda v rod, to so ljudskioziroma folklorni plesi, potem so plesi, ki so se razširili po svetu, je valček,imamo balet, ki ga plešejo posebej usposobljeni plesalke in plesalci, sodobniples, kot je hip-hop, pa prinaša številne nove možnosti gibanja. Ples je lahkoumetnost, šport, rekreacija ali zabava. Gumpiči pravijo, da se ni dobro znajtina plesišču, ko se na njem vrti veliko plesalcev.Angleški jezik: dance (dans)Nemški jezik: der Tanz (der tanc)Madžarski jezik: a tánc (a tánc)Španski jezik: baile (baile)Italijanski jezik: la danza (la danca)Francoski jezik: la danse (la dans)Esperanto: danco (danco)Kako smo sanjali v vrtcuFotografija Andreja KelencPrevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota,za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, kije na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.Skupaj bi radi doživeli sanjsko pravljico,so se odločili otroci in vzgojiteljiciv Vrtcu Bistrica. Komaj so dočakalipetek zvečer, ko se je v vrtcu zbralo 38otrok, od najmlajših do tistih, ki bodože prestopili šolski prag, ter njihovevzgojiteljice. V okviru projekta Sanjev mojem vrtcu so mali junaki in pogumnevzgojiteljice preživeli čudovitoin nepozabno noč, polno doživetij inpreizkušenj. Najprej so se igrali spoznavneigre z zvezdico, nato se jih jedolga četica v temi, z žepnimi svetilkami,odpravila na pohod po domačivasi. Vmes so jih čakale zabavnenaloge, pri katerih so vsi z veseljemsodelovali. Na poti ni zmanjkalo petja,gibanja, iger s svetlobo in še česa.Po vrnitvi pa jih je v vrtcu že čakalaslastna večerja, ki sta jo po izbiri ponočnjakovpripravili kuharici. Sledilasta ples v pižamah ter ogled risanke oZvezdici Zaspanki na velikem platnu.Po množičnih aktivnostih so utrujenizlezli na svoje blazine in sanjali zZvezdico Zaspanko vse do sobotnegajutra, ko so jih prišli iskat starši. Težkoso jih pričakovali, čeprav so bili vsipravi korenjaki.A. N. R. R.Fotografija Nataša JuhnovOtroci za 8. marecHrana –alergijaJeš, ko lačen si,a vsepovsod tako le ni.Nekje na svetu so ljudje,ki lakota jim tuja ni.Mi srečni smo lahko,da tega ne občutimo.Med nami pa tudi taki so,ki hrane polno imajo,a jim telo ne dopusti,da vse jedli bi.Telo nam včasih sporoči,da nekaj v hrani za njega niin temu zdravnikalergija pravi.Grega Premoša, 7. a, OŠ BeltinciNa vrtiljakuKo sta se nogavica in rokavičnik odpeljalana zmenek, sta nogavičnik inrokavica poskakala v pralni stroj inse začela vrteti. Med vrtenjem sta setako zabavala, da sta pozabila gledatina uro. Ko sta prišla domov nogavicain rokavičnik, sta videla, da sta nogavičnikin rokavica še vedno v pralnemstroju. Ampak, joj. Ni in ni šlo odpretivrat na pralnem stroju. Poklicala stapolicijo, gasilce in reševalce. Vsi so setakoj pripeljali in se lotili reševanja.Gasilci so razbili vrata, reševalci so jupotegnili iz pralnega stroja, policistipa so jima skuhali topel čaj. Nogavičnikin rokavica sta popila čaj in živeliso srečno do konca svojih dni.Matic Markovič, 5. b, OŠ Gornja RadgonaS. P. in A. P.Nakladalnik čipsaOtroci iz soboškega Vrtca Ringa rajain vzgojiteljici Zlatka in Marija so seposebej pripravljali na letošnji osmimarec, dan žena. Naredili so risbice,pripisali lepe misli, potem so se toplooblekli in se odpravili v nekatere okoliškeustanove in podjetja ter ženskamizročili svoje darilo in jim zapeli še pesmico.Tako so nas obiskali in razveselilitudi na Podjetju za informiranje,potem pa so se odpravili še naprej, napolicijo, Zavod za zdravstveno varstvoin še kam. Vsak jih je bil vesel, kdo pase ne razveseli tako prijetnega obiskain drobnega presenečenja otrok.A. N. R. R.Moj bratecMoj bratec Nejcje res ta pravi,vedno rad igra sena zeleni travi.Brca žogo, poskakuje,ko ga žoga ne uboga,se huduje.Maša Bencak, 3. a, OŠ TišinaPoišči črko P!Bil sem sam doma in začel me jepreganjati dolgčas, zato sem pogledalpo knjižnih policah. Brskal semmed knjigami in nenadoma naletelna knjigo z naslovom Izumi vseh časov.Tako sem se odločil, da bom tudijaz nekaj izumil. Dobil sem idejo, danaredim nekakšen stroj, ki v skledovsipa čips in podobne dobrote. Odšelsem na podstrešje, kjer sem imel svojbunker. Najprej sem si naredil skicostroja in se lotil dela.Odšel sem v uto in tam poiskal tankedeske za noge in desko kvadratneoblike. Potem sem potreboval veliktulec oziroma cev, po kateri se bo dosklede spuščal čips. Našel sem ravnopravšnjo, a je bila preveč umazana,zato sem jo moral umiti. Poiskalsem še škatlo, vzel skledo in vse znosilv bunker. Spomnil sem se, da potrebujemše žeblje. Na desko kvadratneoblike sem zabil še druge deske zanoge. Nato sem na desko pritrdil škatloin v cev naredil luknjo. V luknjo naškatli sem vstavil cev. Pri koncu cevisem postavil skledo tako, da bo čipslahko padal vanjo. Manjkala je samoše ena stvar – najpomembnejša. Čips.Odhitel sem v kuhinjo in pri sladkarijahiskal čips, a ga nisem našel.Čez eno uro sta domov prišla mamain oče ter prinesla čips. Bil sem srečen,saj sem lahko z mamo in očetomodšel na podstrešje. Tam sem v svojstroj nasipal čips, dvignil lepenko inčips se je usipal v skledo. Ko smo gapojedli, smo mu skupaj izbrali ime intako je nastal nakladalnik čipsa. Sedajvem, kaj bom, ko bom velik. Postalbom izumitelj.Sandi Pucko, 6. a, OŠ BogojinaMama je …Mama je kakor luč sveta,ki nikdar ne ugasne.Je kakor roža, ki dehtiin nikoli ne oveni.Mama je čutna,polna nežnih besed,ki nikoli in nikogarnoče z njimi prizadeti.A včasih je tudi tečna,kdaj pa kdaj se razjezi,a jaz ji vse to odpustim,saj jo zelo zelo rada imam.Nuša Kerman, 8. a, OŠ Bogojina

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sireportaža11. marca 2010 | Vestnik | 19S pleskarskim priborom do popolne podobe oglasaZ Apačanom Martinom Kovačem na terenuBombna misija za plakaterjeDvakrat je bil razglašen za najboljšega slovenskega lepilca plakatov – Predvolilni čas najbolj vroče obdobjeMartin Kovač: »Našel sem se v tem poslu.«Anton Majcenič in Martin Kovač sta zvesto zapisana plakaterstvu.Plakaterji opremljajo tudi svetlobne panoje na avtobusnih postajališčih.Plakater za lepljenje enega plakata vpovprečju porabi od 15 do 20 minut.Fotografije Nataša JuhnovKo ste se danes zjutraj še z od spanjazalepljenimi očmi peljali mimo razbremenilnegakanala pred murskosoboškogimnazijo in videli možakarjav rdečem delovnem kombinezonu znapisom Europlakat, ki na velik panolepi oglas, bi mu morali zagotovo potrobiti.Srečali ste namreč MartinaKovača iz Apač, ki je bil v internemtekmovanju plakaterjev dvakrat izbranza najboljšega v državi.»Ocenjujejo se hitrost, estetika innatančnost,« je kriterije ocenjevanjalepljenja plakatov dimenzij tudi petkrat dva metra opisal Anton Majceničiz Ihove, nekakšen starosta plakaterjevna Štajerskem in tudi v pokrajiniob reki Muri. Kovač pa je že šestoleto edini pomurski plakater. Izšolalse je sicer za natakarja, potem ko jevidel razpis za plakaterja, pa se je prijavil.»Našel sem se v tem poslu,« jedejal. Majcenič je začel pred dvanajstimileti: »Takrat smo komaj začelipostavljati in sestavljati panoje. Nimi žal. Ponovno bi se odločil tako.«Oba sta torej zvesto zapisana plakaterstvu,čeprav ta obrt nima točno določenegadelavnika. Službujejo 24 urna dan, sedem dni na teden, 365 dnina leto. »Pravzaprav sploh nimamodopusta,« je odkrit Kovač. Ko naročnikpostavi rok, se oglasi na plakatnepanoje lepijo ne glede na vremenskerazmere. »Avto je kazal, da je zunajminus 12 stopinj,« se je dogodivščineiz prejšnjega meseca spomnil Kovač.Tudi dež ali močno sneženje in hladenveter, ki brije do kosti, ne smejobiti ovira. »Eden od trgovskih centrovzahteva, da plakate, kjer oglašujejoponudbo za naslednji teden, zamenjujemoob nedeljah,« je še povedalMajcenič. »Da ne bom našteval, kolikokilometrov opravim,« je na še eno posebnostsvojega dela opozoril Kovač.Včasih mora isti dan nalepiti tudi do60 plakatov: »Vse od Gornje Radgonepa do Lendave in Hodoša.« Plakaterza lepljenje enega plakata v povprečjuporabi od 15 do 20 minut. Veččasa gre, če mora najprej plakat oziromaoglas ročno strgati s panoja. Opremljajotudi svetlobne panoje na avtobusnihpostajališčih.V nasprotju z vrhunskimi kuharji,ki skrivajo recepte svojih glavnih mojstrovin,Kovač in Majcenič razkrijeta, včem je skrivnost, da na pano namestitagromozanski oglas. Mnogim namrečtežave povzroča že lepljenje formataA 4. »Začne se že noč prej, ko morašplakat namočiti v vodi. Ko je plakatna panoju, ga moraš na koncu dobrozgladiti z gladilko,« je preprost Kovač.»Naš pribor je v bistvu pleskarski,« je vdebato vskočil Majcenič. Oba pa sta leprikimala na vprašanje, ali sta kdaj narobesestavila plakat. Oglas s panojevje namreč razdeljen po kosih.Če pa zadevo postavimo v konceptaktualne podelitve oskarjev, dobimoBombno misijo za plakaterje. To je lepljenjeplakatov na panoje, ki stojijosredi pašnikov. »Takih seveda sploh nimalo, še posebej ob glavnih cestah,«je pojasnil Kovač. Neki plakater je želepil plakat na pano med živino na pašniku,ko so obroč okoli njega sklenilipol tone težki biki. Živali so bile nemirne,glave vroče. Vprašanje je bilo,ali iskra preskoči. »Umik je bila najboljtaktična zadeva. Seveda je kasnejeplakat moral biti nalepljen,« je razložilMajcenič.Prav posebna zgodba pa so plakativ predvolilni tekmi. »Stranke pritiskajo,zakaj še ni nalepljen njihov plakat.Vsi bi bili radi prvi,« je dodal AntonMajcenič. Če novo lepljenje plakatovzaradi tega, ker ga je nekdo popisalali porisal, ni tako zelo običajno, v volilnivročici ni tako. Zgodilo se je namreč,da se je plakater, ki je v Lendavinalepil volilni plakat, peljal šeleproti Beltincem, pa so ga naročniki žeklicali nazaj, da mora oglas prelepiti,saj je bil takoj popisan. »Ko sem vIndustrijski ulici v Murski Soboti lepilplakat Lojzeta Peterleta, so se primeni ustavljali ljudje in govorili, najga strgam ali raztrgam. Če primerjam:Janeza Janšo so lažje prenesli,« MartinKovač predstavi še eno terenskoizkušnjo.Andrej Bedek

20 | Vestnik | 11. marca 2010 športwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPredstavitev novih reprezentantovDres tudi direktorjuKolesarke in kolesarji preplavili hotel RadinNamizni tenisHorvat še tretjič prvakFotografija Dani MaukoKK Radenska KD Življenje je v hoteluRadin v Radencih predstavil letošnjitekmovalni ekipi v cestnem kolesar-Moška in ženska ekipastvu – moško kontinentalno kolesarskoekipo Zheroquadro Radenska inžensko kolesarsko ekipo Klub PoletGarmin. Spregovorila sta direktorMilan Hojnik in športni direktor, legendaslovenskega kolesarstva AndrejHauptman. »Ekipa šteje 16 kolesarjev,10 Slovencev ter Hrvata Matijo Kvasino,Italijane Caddea, Di Lorenza inSottocornola ter Rusa Pavla Kočetkovain Argentinca Bongiorno. Ti bodoskušali doseči čim večji uspeh na dirkipo Sloveniji, na Veliki nagradi Kranja,na dirki Ljubljana–Zagreb in nadržavnem prvenstvu.«teden v številkahEdino žensko cestno kolesarskoekipo v Sloveniji pa je predstavil GorazdPenko, trener in vodja ekipe.»Letos čaka dekleta s tekmovalno licencoelite 26 mednarodnih in 11 domačihdirk.Med dekleti z licenco sportswomenje tudi Živa Vadnov, nekdanja mis Slovenije.Direktor kolesarske ekipe Hojnik indirektor družbe Radenska, d. d., ZvonkoMurgelj sta ob tej priložnosti prejelakolesarska dresa moške in ženskeekipe. Murgelj je dejal, da je imela Radenskado športa vselej dovolj posluhain ekipama zaželel veliko dobrihšportnih rezultatov.D. MaukoNa 19. državnem članskem prvenstvu v Cerknici je nastopilo 119 igralcev in igralkPomurci so bili spet izredno uspešni,saj so osvojili kar osem medalj, meddrugim tudi dva naslova državnih prvakov.To dokazuje kakovost pomurskeganamiznega tenisa v slovenskemmerilu.Pri članih posamezno smo zopetgledali lanski finale, v katerem sta sesrečala Mitja Horvat (Kema Puconci)in Jan Žibrat (Sobota). Na poti dofinala je imel Horvat največ težav vosmini finala, kjer je po hudem boju(4 : 3) premagal nekdanjega reprezentantaIgnjatoviča. V četrtfinalu jebil boljši od reprezentanta Slatinška(4 : 0), v polfinalu pa od zmagovalcazadnjega TOP-turnirja Zafoštnika (4: 0). Žibrat je v četrtfinalu premagalZvonka Plohla (4 : 0), v polfinalu paBojana Ropošo (4 : 1). Finalni obračunje zanesljivo dobil izkušenejši Horvat,ki je tako osvojil že tretji zaporedninaslov prvaka, z odličnim drugimmestom pa se je moral zadovoljiti Žibrat.Tretje mesto je, tako kot lani,zasedel Ropoša. Med osmerico se jeuvrstil Plohl, med 16 najboljših pa TomažRoudi, Gregor Kocuvan, DominikŠkraban in Gorazd Horvat, kar jezanj lep uspeh.V dvojicah sta v finalu nastopili dvepuconski dvojici. Lanska državna prvakaHorvat-Plohl sta ugnala dvojicoRopoša- Škraban s 3 : 2. Žibrat je skupajs Komcem iz Maribora zasedel tretjemesto. Med osmerico se je uvrstiladvojica Kocuvan-Roudi, med 16 najboljšihpa G. Horvat-Pelcar. V mešanihdvojicah Žibratu skupaj s Fajmutovo niFotografija Jure ZaunekerMitja Horvat je slavil v dveh konkurencah.uspelo ubraniti lanskega naslova, kersta v četrtfinalu izgubila z novima državnimaprvakoma Ignjatovič-Tomazini(1 : 3). Ropoša je skupaj z Miklavčevoz Mute po porazu v finalu z dvojicoIgnjatovič-Tomazini (2 : 3) zasedel drugomesto, Kocuvan pa z Lužarjevo izLjubljane tretje mesto.Med ženskami je za presenečenjeposkrbela Natalija Lužar, ki je v finalus 4 : 3 premagala prvo favoritinjo JanoTomazini. Lani je bilo obratno.Prvenstvo je bilo nekoliko okrnjeno,saj pri moških nista nastopila prvaslovenska igralca, »legionarja« BojanTokič in Saš Lasan, manjkalo pa jetudi nekaj deklet.Pomurca v reprezentanciV Ljubljani je bil 3. krog evropskelige (standardna divizija), v kateremje Slovenija premagala Švico s 3 : 0. Vreprezentanci sta nastopila tudi dvaPomurca, Mitja Horvat in Jan Žibrat.Bila sta uspešna, saj je Žibrat premagalLinusa Trummlerja s 3 : 0, Horvatpa Marca Altermatta s 3 : 0. Sicer pa jeSlovenija doslej premagala Latvijo (3 :1) in izgubila z Grčijo (1 : 3).Mirko Unger, M. J.Kolesarstvo32. mednarodna dirka po Furlaniji (190km, 25 Slovencev): 1. Roberto Ferrari(Italija), 4:38,09, 48. Simon Špilak (Lampre).(M. J.)RokoborbaSvetovni pokal v Sombotelu (čez 200tekmovalcev iz 31 držav): 18. Jure Kuhar(do 74 kg), 25. Dejan Šernek (do 84 kg).Mednarodni turnir v Budimpešti (230deklet iz 4 držav): 1. članica Mihaela Čirič(do 51 kg), 3. kadetinja Anja Mesiček(do 60 kg). Mednarodni turnir v Koprivnici:5. dečko Tomaž Kodela (do 52 kg),vsi RK Ljutomer. (M. J.)JudoKadetski A-turnir v Zagrebu (574 tekmovalceviz 24 držav): 3. Adrijan Gomboc(do 55 kg), JK M. Sobota. Gomboc (trenerSilvo Kavčič) se bo na EP potegovalza visoko uvrstitev. (M. J.)KarateDP v Velenju – športni boji, člani, do 75kg: 2. Kotnik; kate, člani: 3. Prelog (obaPartizan Ljutomer); veterani: 2. Mauko(Shotokan G. Radgona). (M. J.)Kegljanje15. krog 1. A-lige: Radenska – Novolit(Cerknica) 3 : 5 (3321 : 3342). Nepričakovanporaz Radenčanov (Kovačič 628).Vodi Konstruktor (28), Radenska (16) ješesta. 1. B-liga (ž): Avia team – Radenska3 : 5 (2977 : 3116). 11. krog 2. lige vzhod(ž): Nafta – Drava 7 : 1 (2957 : 2834). 15.krog 3. lige vzhod: Radenska II – Lokomotiva4 : 4 (3190 : 3193), Nafta – Korotan7 : 1 (3097 : 2925). (M. J.)Rokomet1. B-liga (ž): Millennium – Šempeter - Vrtojba30 : 28 (13 : 14). Strelke: Kotnik 9,Šijanec 6, Rajh 5, Kurbus in Jaušovec po4, Pihlar 2. Prva tekma končnice za 9.do 14. mesto v 2. SRL: Arcont Radgona –Aleš Praznik 35 : 31 (18 : 16). Strelci: Zorko7, Petraš in B. Žinkovič po 6, L. Klunin A. Žunič po 5, Mesarič 4, M. Žunič inValpatič po 1. Pomurje – Radovljica 27 :29. (M. J., N. K.)Košarka18. krog 1. italijanske lige (ž): Umbertide– Benetke 62 : 39 (Jokić 2). 13. krog latvijskelige (m): Liepaja – Valmeira 70 : 68(Črešnar 8). (T. G.)Zaostala tekma 2. SKL: Union Olimpija– Radenska Creativ 48 : 96 (14 : 20,13 : 24, 12 : 29, 9 : 23). Strelci: Majc 23,Šuran 16, Bilič, Novak in Pok po 14, Pavlovič10, Meško 3, Juteršnik 2. S prepričljivozmago so si Sobočani že tri krogepred koncem rednega dela zagotoviliprvo mesto in s tem kvalifikacije za 1. B-ligo. 20. krog: Radenska Creativ – Ilirija97 : 48 (29 : 15, 27 : 10, 13 : 7, 28 : 16). Strelci:Majc 18, Novak 16, Meško 14, Štihec 12,Pok 10, Ulaga 9, Pavlovič 8, Šuran 7, Bilič3. Vrstni red: Radenska Creativ 39, TermeOlimia 37, ALTE Bistrica 36.12. krog 1. SKL za prvaka, kadeti: RadenskaCreativ – Koš Koper 75 : 80 (19 :20, 17 : 26, 16 : 14, 23 : 20). Strelci: Juraj Bilič26, Črt Šiftar 20, Blaž Ulaga 19.12. krog pomurske lige: G. Petrovci –Paloma Sladki vrh 97 : 51, PŠK LjutomerI – Lindau Lendava 67 : 63, Sobota – PŠKLjutomer II 77 : 82. Vrstni red: G. Petrovci(-1), Sobota in PŠK Ljutomer I (-1), vsipo 17 točk. (M. J.)1. turnir dvoranske košarke v Radencih:1. Rok bičez Lotmerk, 2. Center MS,3. TRMA Lotmerk. (D. M.)BadmintonMednarodno prvenstvo Hrvaške v Zagrebu:reprezentanta Iztok Utroša inNika Koncut (oba Mladost Lendava) staizgubila v 1. krogu. Utrošo je premagalAnglež Benbeckman (2 : 1), Koncutovopa Indonezijka Megawati (2 : 0).3. pozivni turnir U-19 v Mirni: 2. SabinaMagyar v dvojicah (Jerca Bajuk), 4.Magyar (Mladost Lendava) posamično.3. pozivni turnir U-13 v Lendavi, fantje:1. Andraž Krapec (BIT LJ); dvojice:1. Krapež (BIT)-Vračko (Kungota), 5. do8. Nejc Šendlinger-Vito Hozjan (MladostLendava); deklice: 1. Ema Cizelj (TOMMirna). (F. B.)TenisDečki do 10 let, Ljubljana, 1. kolo: BorutŠraj (MS) – Banovič (LJ) 6 : 2, 2. kolo:Šraj – Fugina (LJ) 1 : 6. Deklice do 11 let,1. kolo: Iva Gabor (MS) – Gradišar 6 : 4, 2.kolo: Gabor – Velec (ŽTK) 6 : 2, četrtfinale:Gabor – Novak (KR) 2 : 6. (G. F.)Športni ples3. kvalifikacijski turnir za DP v modernihplesih, Ljubljana: 1. Breakdance skupinepionirjev, mladincev in članov PKZeko ter mladinec Luka Pučko, TjašaGazdag (disco dance, mladinke), ŠpelaCimerman in Jasna Tivadar (pari), DenisVrbanec (electric boogie, člani), 2. AndiVuk, 3. David Cimerman, Meta Štuhecter dvojica Aleksandra Kramberger-DejanZečević.Kvalifikacijski turnir za DP v standardnihin latinsko-ameriških plesihv Murski Soboti: 2. Urška Bencak-NinoKleindinst pri ml. mladincih B ter MašaBencak-Žan Vrhovski pri ml. mladincihC, vsi PŠ Urška. (M. J.)StrelstvoRegijsko prvenstvo z zračnim orožjem vOrmožu – člani, puška: 1. Turnišče 1752,2. Tišina 1729; posamezno: 1. Robert Markoja589, 2. Uroš Maučec (oba Turnišče),3. Tomi Sobočan (Črenšovci), oba po588. Članice: 1. Maja Prejac (Ljutomer)385. Mladinci: 1. Gančani 1675, 2. Ljutomer1667. Mladinke: 1. Saša Marija Ratnik(Tišina) 395, 2. Bianka Vogrinčič (Črenšovci),3. Tjaša Draškovič (Turnišče), obepo 375. Kadeti: 1. Ormož 1109, 2. Turnišče1097, 3. Ljutomer 843; posamezno: 1. JanŠumak (Ormož) 394, 2. Tadej Žalik (Turnišče)379. Kadetinje: 1. Tišina 1149; posamezno:1. Petra Vernik (Ormož) 388,2. Špela Mihalič, 3. Nina Pertoci (obe Tišina),po 387. Pionirji: 1. Turnišče 525, 2.Pomurka MI 510, 3. Črenšovci 496; posamezno:1. Primož Seršen (Turnišče) 182, 2.Žan Kelenc (Črenšovci) 181, 3. Tilen Štraus(Pomurka MI) 175. Pionirke: 1. Tišina542, 2. Ormož 501, 3. Črenšovci 497; posamezno:1. Lea Mihelič 190, 2. Betina Partl(obe Tišina) 179. Pištola, člani: 1. Miklavž1717, 2. Turnišče 1628; posamezno: 1. AleksanderCiglarič (Miklavž) 575. Mladinci:1. Gregor Zver (Turnišče) 554. Kadeti: 1.Žan Mir (Miklavž) 335, 2. Andreas Sarjaš(Turnišče) 323.10. krog regijske lige: Graničar Cankova– Segrap Ljutomer 1007 : 984, Sebeborci– Radgona 1099 : 1032, Gančani– Jezero Dobrovnik 1068 : 1030, StrelecAndrejci – Graničar Domajinci 1069: 1045, M. Sobota veterani – Gederovci1012 : 1080. Vrstni red: Sebeborci 27 točk,Gederovci 25, Bakovci 21. Posamezno: 1.Jernej Černi 3571 krogov, 2. Mitja Černi(oba Gančani) 3570, 3. Robi Čontala (Sebeborci)3323.ŠahŠZS je zaupala organizacijo ekipnega državnegaženskega prvenstva ŠD RadenskaPomgrad. Prvenstvo bo od 9. do 11.in od 15. do 18. aprila v hotelu Zvezda vMurski Soboti.5. kolo prvenstva ŠD Radenska Pomgradv počasnem šahu: Titan – Cmor 1 :0, L. Skuhala – J. Skuhala remi, Milanov– Grah 1 : 0. Vrstni red: Titan, 4,5, Cmor,Milanov, J. in L. Skuhala, vsi po 3,5.Mladinski turnir ŠD Radenska Pomgrad:Titan, 5, Cmor in Grah, po 2,5,Markoja, 2.3. mednarodni konectedenski turnirŠD Radenska Pomgrad, motel Čarda (51igralcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrijein Madžarske): 1. Darko Supančič (MB),2. Boris Kovač, 3. Denis Gjuran (oba RadenskaPomgrad), vsi po 7 točk, 4. MihaGomboc, 5. Miran Zupe (MB), oba po 6,5,6. najboljši mladinec Robert Makk (Madžarska),7. Jernej Buzeti, 8. najboljša šahistkaLea Števanec, 9. Karlo Turk (Hrvaška),10. Norbert Makk (Madžarska),vsi po 6 točk. Najboljši veteran: 12. JožeGlavač. (M. J.)Mesečni hitropotezni turnir ŠD Lendava:Gaber, 9,5, V. Baša, 6,5, Žilavec inHuzjan, po 6. (F. B.)Pikado17. krog vzhodne pomurske lige: Dartteam Insa – Maži bar II 16 : 9, Čarne vrane– Balinček 10 : 15, F-l Dokležovje – Picolo11 : 14, Osa – Čenč 25 : 0 b. b., Mažibar I – Viktorija 17 : 8. Vrstni red: Mažibar I 32, Osa in Balinček po 28. (T. G.)12. krog lendavske lige: Kvatro Gal –Torcida 8 : 8, Malibu – Tiffany 10 : 6, Dalma– Minutka 10 : 6. Vrstni red: Torcida19, Kvatro Gal 17, Malibu 13. (F. H. M.)4. občinski turnir v Banovcih: 1. BenjaminKukolj, 2. Brane Seršen, 3. DarkoKovačič (Veržej). Dvojice: Benjamin Kukolj- Darko Vršič (oba Banovci). (N. Š.)Namizni tenisObčinsko prvenstvo Grada, absolutno: 1.Tjaša Prelec (OŠ Grad), 2. Edi Gomboc(Vidonci). Nad 15 let: 1. Edi Gomboc, 2.Srečko Vogrinčič (Radovci), 3. MarjanKovač (Grad). Do 15 let: 1. Tjaša Prelec,2. Rene Fujs, 3. Sašo Ribaš (vsi OŠ Grad).(M. J.)Mali nogometKončni vrstni red 1. zimske lige Goričko:1. G. Petrovci, 2. Srebrni breg Martinje,oboji po 24, 3. Adrijanci Hajduk 18. Najboljšistrelec: Denis Sukič (Martinje), 24zadetkov. (M. J.)Invalidski športDP paraplegikov na Ravnah na Koroškem:3. Prekmurje in Prlekija (SlavkoDunaj, Anton Simonič, Ludvik Škraban,Franc Borovnjak). Posamično, ženske: 3.Marta Janežič; veterani: 1. Anton Simonič,2. Franc Borovnjak. (T. G.)

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sišport11. marca 2010 | Vestnik | 2124. krog 1. SNLNafta ostaja pri vrhuPovsem zaslužena zmaga nad ljubljanskim Interblockom – Po enkrat v polno zadeli Vassiljev, Volaš in CabanSmučanjeZmaga Obaluin JuteršnikoviNa Weinebenu pomurskoprvenstvo v veleslalomuV absolutni konkurenci tekmovalcev do40 let je pri moških slavil Primož Obal,ki je progo presmučal v času 0:38,10.Za njim sta se uvrstila Mihael Holsedl(0:40,92) in Goran Horvat (0:41,08). Nad40 let: 1. Stanko Holsedl (0:40,64), 2. PeterJuteršnik (0:42,29), 3. Stanko Čurman(0:42,80). Dečki: 1. Luka Kovačič,01:03,40, 2. Filip Smith, 01:10,84.Deklice: 1. Urška Juteršnik (0:42,81),2. Anja Gomboc (0:44,23), 3. Larisa Čerpnjak(0:45,27). Ženske do 40 let: 1. TejaRupnik (0:43,78), 2. Lara Balek (0:46,88),3. Vanja Kuhar Kocijančič (0:50,29). Nad40 let: 1. Brigita Lovenjak (0:45,10), 2.Mojca Šušek (0:50,59), 3. Svetlana Krstič(0:51,66).Hkrati je bilo tekmovanje v veleslalomuza Sindikat vzgoje in izobraževanja,območne enote Pomurja. Ženske do 40let: 1. Vanja Kuhar Kocijančič (OŠ I MS),0:50,29, 2. Aleksandra Nasevski (OŠ Tišina),0:51,64, 3. Monika Krančič, 0:53,58(OŠ I MS). Ekipni prvak je OŠ I M. Sobota.Nad 40 let: 1. Brigita Lovenjak (OŠII MS), 0:45,10, 2. Mojca Šušek (0:50,59),3. Svetlana Krstič (obe SŠGT), 0:51,66.Moški do 40 let: 1. Benjamin Sakač (OŠII MS), 0:42,71, 2. Manfred Šinko (Kuzma),0:46,25, 3. Denis Ficko (OŠ I MS),0:46,78. Nad 40 let: 1. Peter Juteršnik (OŠI MS), 0:42,29, 2. Darko Horvat (SPTŠ),0:45,13, 3. Tone Ficko (Gimnazija Ljutomer),0:45,47.Milan JeršeFotografija Nataša JuhnovObrambni igralec Caban (št. 23) se je izkazal tudi kot strelec.Mestni stadion v Lendavi, tisoč gledalcev,sodnik Peter Šart (Prevalje). Strelci:1 : 0 Vassiljev (48), 2 : 0 Volaš (68),3 : 0 Caban (73), 3 : 1 Čehić (90). Rumenikartoni: Klančar, Rapnik; Bunc,Mujaković.Nafta: Murko, Buzeti, Ošlaj, Caban,Bunc, Mujaković (S. Kolman, 79), Vassiljev,Čeh, Miljković, Benko (Zemljič,46), Volaš (Vinko, 84).Interblock: Jug, Zukič (Cankar, 81),Klančar, Žitko, Rapnik, Juvette, Horvat,Fink, Sheldon (Božič, 64), Paez(Čehić, 77), Berič.Moštvo Nafte je v tekmi proti Interblokunastopilo brez poškodovanegaJankoviča in Matjašeca, gostjepa brez napadalca Iličića. Lendavčaniso zaigrali s tremi igralci v konici napada:Benko, Volaš in Miljković. Prviresnejši napad so domačini uprizorilišele v 18. minuti, ko je iz protinapadaproti vratom streljal Miljković.V 21. minuti je proti vratom Murkasprožil Fink, vendar je žoga poletelamimo desne vratnice. Najlepšo priložnostza zadetek je zapravil Vassiljevv 29. minuti, ko je s petih metrovstreljal mimo desne vratnice. Tudi v43. minuti je Vassiljev streljal nenatančno.V zadnji minuti prvega polčasaje Benko poskušal po domiselniakciji celotnega napada zadeti vrataJuga z desne strani, vendar je po njegovemstrelu žoga poletela mimo desnevratnice.Drugi del srečanja so bolje začeligostitelji in v 48. minuti povedli. Vassiljevje izvajal prosti strel z leve straniv kazenski prostor, žoga je v lokupresenetila vratarja Juga in končala vlevem spodnjem kotu. Volaš je zapravilpriložnost za povišanje izida v 53.in 55. minuti po predložku Buzetija zdesne strani. Drugi zadetek so Lendavčanidosegli v 68. minuti. Napadje po levi strani začel Bunc in podalžogo do Miljkovića, ki je streljal protivratom Juga. Žogo mu je iz rok »ukradel«Volaš in jo porinil v nebranjenomrežo. Le štiri minute zatem je tretjizadetek iz gneče v kazenskem prostorudosegel Caban. Edina priložnost seje gostom ponudila po kotu z desnestrani, ki ga je streljal Horvat, Fink jez glavo poslal žogo pod prečko, vendarje bil Murko na pravem mestu. V88. minuti so v kazenskem prostorupodrli Cabana, sodnik Šart pa je upravičenodosodil enajstmetrovko. Miljkovićevstrel z 11 metrov je Jug izbilv kot. Po grobi napaki Zemljiča je rezultatza goste znižal Čehić v zadnjiminuti tekme.Trener Interblocka Borivoje Lučić:»Prvi del smo odigrali solidno. Nekajkratsmo nevarno zagrozili domačemuvratarju Murku. Nafta je v drugemdelu nevarno napadala. Naša mladostPred nadaljevanjem prvenstva v 2. SNLNajbolj šepa v obrambitega ni vzdržala. Prišlo je do napak vobrambi., ki jih je Nafta kot boljši nasprotnikznala izkoristiti. Moram pohvalititudi sojenje na današnji tekmi,ki je bilo zelo korektno.«Trener Nafte Nebojša Vučičević:»Menim, da je kolega že vse povedal.Mojim igralcem lahko le čestitam kzmagi. Vso tekmo smo pritiskali navrata gostov. Interblok je dobro mladomoštvo.«Feri Horvat M.Mlado moštvo brez večjih drugoligaških izkušenj starta neobremenjenoSoboška Mura 05 bo s tekmo s Primorjemv gosteh začela svoje nastopev spomladanskem delu prvenstva v2. SNL. Po jesenskem delu ima prvouvrščenoPrimorje 31 točk, drugi je TriglavGorenjska (30), tretja pa Mura 05(23). Več pa smo izvedeli v pogovoru strenerjem Stankom Maučecem.Kako ste zadovoljni s pripravami zanadaljevanje sezone?V pripravljalnem obdobju smo odigrali13 tekem, v katerih smo osemkratzmagali, dvakrat remizirali intrikrat izgubili. Priprave so bile težke,tako v fizičnem kot organizacijskempogledu, saj smo trenirali priminus desetih stopinjah, v snegu indežju. Danes smo lahko z doseženimzadovoljni.In zadnja generalka proti Šalovcem?Moram reči, da je generalka uspela.V pokalnem srečanju smo zmagali s 5: 0, pri čemer je dva zadetka dosegelVršič, po enega pa Slavič, Slavic in Bohar.V igri smo uspeli izpeljati nekateretaktične variante. Zato zelo pozitivnogledamo v prihodnost, predvsemna prvo tekmo proti Primorju. Velikuspeh je, da sploh igramo v drugi ligi,saj so bile, kot je znano, razmere predkratkim zelo težavne in so nam prerokovalipropad. Največ zaslug za to,Stanko Maučec, trener Mure 05da Mura 05 sploh starta v drugi ligi,ima direktor mestne uprave Bojan Petrijan.Na katere igralce lahko sedaj računate?Na voljo imamo 20 igralcev. To so:Aleš Ajlec, Filip Gačevski, Ivo Prettner,Dejan Benkič, Primož Smolkovič,Jernej Janža, Darjan Slavic, Matic Maruško,Jernej Slavič, Mario Zlatar, DomenVršič, Uroš Krajnc, Damjan Bohar,Simon Pavel, Rok Gruškovnjak,Fotografija Milan JeršeLuka Pejnovič, Matej Rogač, Boris Janev,Žiga Kous in Tomi Šipoš.Verjetno je znano, kje šepa v igralskemkadru?To so mladi fantje, ki igrajo nogometz ljubeznijo. Ekipa je homogena.Jasno pa je, da se v igri še vedno kažejodoločene napake. Največji problemje v obrambi, kjer ni na voljodovolj igralcev. Zato skušamo to pomanjkljivostodpraviti z igralci iz zveznelinije.Kakšne pa so vaše napovedi o uvrstitviMure 05 ob koncu prvenstva?Želimo prikazati lepo igro, da bodozadovoljni tako gledalci kot vsi drugi.Če se bomo s prve tekme vrnili brezporaza, z neodločenim izidom ali celoz zmago, bomo zelo zadovoljni. Napovedovati,katero mesto bo na koncuzasedla Mura 05, je zelo težko. Veselibi bili tretjega mesta, ki ga zavzemamopo jesenskem delu prvenstva. Pustimočasu čas in se dajmo tudi presenetiti.Mogoče bo uvrstitev še boljšaod pričakovanj, če pa bomo slabšeuvrščeni, to ne bi smelo predstavljativelikega nezadovoljstva. Pozval bi vsenavijače, da nas pridejo spodbujat včim večjem številu. To velja posebejza Black Gringose, s katerimi bi radiskupno proslavljali zmage.Milan Jerše1. SNLDerbi brezzmagovalcaKoper zadržal prednost24. krog: Nafta – Interblock 3 : 1 (0 : 0),Hit Gorica – Labod Drava 2 : 1 (1 : 1), Maribor– Luka Koper 2 : 2 (0 : 1), Rudar –CM Celje 3 : 1 (2 : 1), Olimpija – Domžale1 : 1 (1 : 0). 25. krog (včeraj): Domžale –Nafta. Pari 26. kroga: Nafta – Hit Gorica(sobota ob 15. uri), Rudar – Interblock,Maribor – Labod Drava, Olimpija – CMCelje, Domžale – Luka Koper.Koper 13 8 3 37 : 24 47Maribor 13 3 8 43 : 32 42Nafta 11 5 8 38 : 36 38Rudar 11 2 11 33 : 35 35Olimpija (-2) 10 5 9 32 : 22 33Celje 8 6 10 35 : 41 30Gorica 8 6 10 40 : 39 30Domžale 8 6 10 34 : 42 30Interblock 7 5 12 27 : 33 26Drava 5 6 13 23 : 38 21NogometSemler odhajav RusijoFlisar končno pri NaftiNekdanji slovenski reprezentant in velikiup münchenskega Bayerna, 25-letninapadalec iz Apač Borut Semler, bokariero nadaljeval v Rusiji. Zvestobo jesklenil z drugoligaškim klubom MordovaSaransk.Mitja Flisar, 21-letni napadalec, ki je vzimskem prestopnem roku iz Mure 05prestopil v Nafto, je končno registriranza lendavskega prvoligaša. S tem so odpravljeneadministrativne ovire, saj je vtekoči sezoni že igral v dveh klubih.Na občnem zboru Medobčinskega društvanogometnih sodnikov Lendava sougodno ocenili minulo delo. Po besedahpredsednika Marjana Tompe so organiziraliveliko prijateljskih srečanji z drugimisodniškimi društvi, prizadevali pa so sizlasti za dvig kakovosti sojenja. Več pozornostibodo namenili tudi sodelovanjus sodniki na Hrvaškem in Madžarskem.1. spomladanski krog 1. SML: Mura 05– Jarenina 3 : 1 (Pavel, Bohar, Horvat).1. spomladanski krog 1. SKL: Mura 05– Jarenina 1 : 1 (Lotrič).4. krog pokala MNZ Murska Sobota:Dokležovje – Čarda 3 : 1, Grad – TehnostrojVeržej 1 : 2, Tromejnik G. Kalamar– Kema Puconci 3 : 2, Šalovci – Mura 050 : 5.Prijateljske tekme: Odranci – Plitvica(Hrvaška) 4 : 1 (Tkalec 3, Gostan), Dobrovnik– Hodoš 5 : 1 (Dezsö 2, Ratko, D.in J. Horvat; Zelko), Ljutomer – TehnostrojVeržej 2 : 2 (Jelen, Novak; Kuzma,Grah), Jurovec (Hrvaška) – Ljutomer 1 :1 (Oletič), Ormož – Ljutomer 1 : 1 (Vogrinec).Mostje – Polana 2 : 3 (Jaklovič,Lutar; Žalik 2, Bed'o), Nafta mladinci –Ižakovci 2 : 1 (Sobočan, Kraljič; Jelen),Panonija – Graničar 3 : 4 (Režonja, Jerebic,Kranjec; D. Novak 2, Utroša, Kovač),Olimpija Dolga vas – Čentiba 1 : 2 (Čuka;Ftičar, Herceg), Apače – Bogojina 1 : 1(Topolnjak; Godvajs), Nedelica – Turnišče2 : 1 (J. Prša, Zadravec; Fuks).M. J., F. B., F. H. M., N. Š.Nedelja, 14. marca: Pohod po Atilovi poti.Daljša pot: zbirališče ob 13. uri pri GDOrehovci, krajša pot: zbirališče ob 14. uri pripreši TD Klopotec na Kapeli. Organizatorja:TD Klopotec Kapela in TD Majolka.Informacije: 02 565 18 89.Več informacij o prireditvah in vadbi nawww.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišetesvojo prireditev ali vadbo.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sina sceni11. marca 2010 | Vestnik | 23Že druga knjiga najstnice Domenike PresekarIzpoved devetošolkeIz dnevnika tiste Nike je naslov avtobiografske zgodbe o odraščanju dekleta»Za svoje cilje se splača potrudi ter v njih vlagati svoj čas in trud. Poleg tegasi moraš to res želeti in biti pripravljen za svoje sanje delati. Vedno se začnez majhnim, kakor so zgodbice in spisi pri slovenščini, nato pa rastejo in seizpopolnjujejo,« je povedala Domenika Presekar.Fotografija Živana SafranOsnovna šola Kapela je zakladnicamladih literarnih talentov, ki izdajajosvoje prvence že v času osnovnošolskegašolanja. Velik delež zaslug grenjihovi učiteljici in mentorici ŽivaniSafran. Domenika Presekar, ki je danesdijakinja prvega letnika mariborskegimnazije, je dve leti zapored kotmlada ustvarjalka sodelovala na vseslovenskemliterarnem natečaju. Tudidrugič je bila s svojim pisanjem prepričljiva,njen dnevniški zapis pa kardiši po avtobiografskem zapisovanjuodraščanja devetošolke. Odkrito jetudi odgovorila ne nekaj vprašanj.V dnevniškem zapisu si napisala, dasi želiš, da bi se znašla v kateri izmedknjig, ki jih bereš, ali da bi osebe izstopileiz knjig, da bi se jih lahko dotaknilain jih slišala. S katerim književnimjunakom bi se želela srečatiin zakaj prav z njim?»Najraje bi se srečala s Piko Nogavičko.Zdi se mi tako preprosta, vesela,srečna … Živi polno in uživa v vsakemdnevu. Če bi živela kakor ona, sene bi mogla nikoli obrniti nazaj in sevprašati, kako bi bilo, če … kaj bi bilo,če bi si upala narediti to? Takrat bi vedela,da sem od vsakega trenutka vzelavse, kar mi je ponujal.«Prva knjiga Kruta resnica nam je vbranje ponudila kriminalko in svetspletk rodbine Lingern v sanjski deželiLingern. Naslov knjige Iz dnevnikatiste Nike pa nam nakazuje, daje to dnevniški zapis dekleta Nike.Kdo je Nika?»Nika je najstnica, ki odrašča. Vzgodbi je na preizkušnjo postavljenonjeno prijateljstvo. Dekleta se morajospopasti z Ninino težko boleznijoin z Aninimi težavami v ljubezni, ki jevse prej kot lepa in romantična. Anjapa pade v kremplje modnih muh. InNika? Njej prijateljice pomenijo veliko.Njihovo prijateljstvo želi obdržatine glede na preizkušnje. Nika jih vežeskupaj. Želi jim pomagati, čeprav imas tem tudi težave.«Kdo te je v času šolanja spodbujal kliterarnemu ustvarjanju, kdo je biltvoj vzornik ali tvoja vzornica?»Spodbujale so me moje prijateljice,za katere sem si izmišljevala zgodbo.Vsak dan sem si izmislila nov delter dodajala nove preizkušnje. Mordazgodba, zapisana v knjigi, ni identičnatisti povedani, vendar se je ohranilobistvo, o prijateljstvu, ki premaga vse.Vsakdo bi si želel pisati kakor Homerali Shakespeare, vendar onadva nistamoj vzor. Spomnim se, ko je umrla A.Lindgren. Takrat mi je mama dejala,da čeprav je umrla, bo živela večno vsvojih knjigah in spominih vseh, ki sojih prebrali. Čeprav takrat nisem vedela,kaj pomeni napisati knjigo, semsi želela biti kakor ona. Želela sem, dabi se me lahko ljudje kdaj spomnili pačem takšnem, kakršna je knjiga.«Poleg pisanja je tvoj konjiček fotografiranje,ena fotografija je bilaobjavljena tudi v reviji National geografic.Kaj ti pomeni fotografiranjein katere motive najraje iščeš?»Fotografija mi pomeni mnogo, kakorknjige. Vendar je včasih težko povedati,četudi uporabiš mnogo besed.Besede znajo biti muhaste. Pomenlahko obrnejo in stvari tako zvenijodrugače. Slike pa so lahko mnogopreprostejše. Z eno sliko lahko poveštoliko kot z romanom, saj se za vsakoskriva zgodba. Vendar se znata čudovitoujemati. Slika ti je lahko navdihza zgodbo, zgodba pa za sliko. Najrajeslikam naravo. Nenehno se spreminja.Sestavljena je iz detajlov, ki so zanimivivsak zase, a skupaj sestavljajoceloto. Všeč mi je slikati tudi ljudi, ase ti ob pogledu na fotoaparat postavijov »pozo« in moraš marsikdaj uporabitivse spretnosti in se zliti z okoljem,da so se tvoji »modeli« sposobnisprostiti.«Redkokatera 15-letnica se lahko pohvaliz izidom dveh književnih del.Kakšni so bili odmevi tvojih bližnjih,prijateljic in drugih ob izidu?»Odmevi so različni. Marsikdo sprvatežko verjame za eno knjigo, kajšele za dve. Nekateri pa so popolnomanavdušeni. Včasih pride do raznihsmešnih situacij. Nekoč me jeneko dekle vprašalo, ali sem res napisalaknjigo in ali sem zdaj slavna.Jaz sama se ne počutim kot pisateljica.Tudi jaz sem si do sedmega razredapredstavljala pisatelje kot starejšemoške s klobukom in pipo. Morda jeravno zato tako nenavadno, če ti kdopove, da je prebral tvojo knjigo, ali jonajdeš v knjižnici na polici. Nenavadnoje tudi to, da sem intervjuvana.Še bolj nenavadno pa se mi zdi to, dase najdeš na internetu.«Ž. S., B. B. P.Nov projekt veržejskega harmonikarjaMladi Radgončani zažigajo ogenjParada mehaNikoli se ne predajSkupina, ki igra pretežno avtorsko glasbo z vložkinekaterih znanih in manj znanih džezovskih priredbV Radencih so v soboto zvečer glasbeno društvo Bomba, mladinsko društvoVrelec ter domači Zavod za šport in turizem pripravili rock koncertFotografija U. DeklevaFotografija Tomo KölešRiki na koncertu v Party Baru v LjubljaniStrike A Fire na nastopu v Radencih»Smo zasedba zagnana, ki ni še znana,vendar je priznana,« je v bolj pesniškiobliki o svojem novem projektu dejalakademski džezovski harmonikar RihardZadravec - Riki, doma iz Veržeja.Govor je o zasedbi Riki in Parada meha,ki se pojavlja na raznih otvoritvah, literarnihvečerih in manjših džezovskihfestivalih. Skupina igra pretežno avtorskoglasbo z vložki nekaterih znanih inmanj znanih džezovskih priredb. Vodjazasedbe Rihard Zadravec - Riki se je vpreteklem desetletju pojavljal v različnihansamblih in projektih, kot so BigBand RTV Slovenija, Olivija, Katja Šulc,Romana Krajnčan itd. V skupini Riki inParada meha je tudi avtor vseh skladb.Motive črpa iz ljudskega izročila, prvindžeza in nekaterih sodobnih glasbenihoblik. V Rikijevi Paradi meha igrajo: RihardZadravec (harmonika in glas), AndražMazi (kitara), Jani Vigec (bas) inJože Zadravec (bobni in zvok).T. K.Na koncertu, ki je sledil dnevnemu tekmovanjuv streetballu oz. ulični košarki,so nastopile pomurske skupine Železobeton,The Equasion, Einschlag inThrough The Wall, mi pa se bomo podrobnejeposvetili dokaj mladi skupiniStrike A Fire iz Gornje Radgone. Bend jeimel svoj prvi koncert leta 2005, že naslednjeleto pa je izdal svoj prvi demo AGift Or A Problem. Leta 2008 je tričlanskoskupino zapustil vokalist in kitaristŽiga Avsec, ki ga je zamenjal Marko Kosič.Poleg njega zdaj bend sestavljata šebasistka Nina Emeršič in bobnar TimotejČasar. Njihova glasbena zvrst se gibljemed punkom, hardcorom in rockom,za svoje najpomembnejše vplivepa navajajo skupine Propagandhi, RiseAgainst in Shook Ones, čeprav se dajov njihovi glasbi slišati tudi vplivi bendov,kot so Blink 182, Green Day in Offspring.Lani je skupina Strike A Fireprvič nastopila tudi v Srbiji, konec februarjapa še v Gala Hali na ljubljanskiMetelkovi skupaj z znano osiješko skupinoDebeli precjednik. Konec januarjaje izdala svoj EP Never Give Up, kiga je posnela in zmiksala v studiu LifeTrip v Verdu, naslovnico za ploščo pa jeoblikoval Radgončan David Sovec. Naalbumu je pet skladb, od katerih je pesemStuck na spletnih straneh skupinena voljo tudi kot brezplačen download.EP je bilo možno kupiti tudi na radenskemkoncertu.T. K.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siRazmišljamo o lastnem statusudobro je vedeti11. marca 2010 | Vestnik | 25besede modeBivanje v sedanjosti (2. del)Danes ljudje nismo sposobni zavestno živeti vsakega trenutka našega življenjaz našega štedilnikaZato tudi nismo sposobni živeti previdnoin razumno, ohranjati razpoloženjskegaravnovesja in modrosti. To tudipomeni, da nam ne uspeva vzpostavitičustvovanja, prilagojenega življenjskimokoliščinam. Kako pa naj se v tem »norem«svetu, v katerem se vse dogaja sčedalje večjo hitrostjo, posvečamo samimsebi in s tem obvladovanju čustvenihviharjev v svoji notranjosti, če nimamočasa niti dihati. Krivo za to, dase ne posvečamo samim sebi in ne obvladujemočustev, je pomanjkanje časa.Zato se je treba vprašati, koliko je vsakemuod nas pomembna ena ura življenja.Časa nam vedno primanjkuje, sajga ne moremo raztegniti, kupiti, pomnožitiali uskladiščiti ali s čimer kolinadomestiti. Ker nam nenehno in nezadržnoodteka, moramo z njim ravnatipazljivo in modro, da si bomo v mejah,v katerih nam je odmerjen, zagotoviliuspeh in zadovoljstvo na vseh ravnehživljenja.Zato se moramo zavedati energijetrenutka, saj smo njen del in jo ustvarjamo.Če se je zavedamo, potem jo tudiustvarjamo. Pozabiti moramo nase inse prenehati ukvarjati sami s sabo, sajse bo vse zgodilo tako, kot je prav. Nesmemo dopustiti, da bi nas um razdvojil.Njegovi vzorci nas ne smejo premetavati.Prav tako ne smemo dopustiti,da bi se obremenjevali s tem, kaj mislijoin počnejo drugi in kaj bi morali mislitiin početi tudi mi. Zavedati se moramoenergije trenutka, potem bodoprišle prave misli in storili bomo pravadejanja. Vedno se moramo zavedati, dasmo tukaj in zdaj. Ko zajamemo energijotrenutka, smo celoviti in mirni. Kadarse zavedamo sedanjega trenutka, sepo mnenju Janeza Drnovška zavedamodrobnih življenjskih stvari, ki jih morebitiniti več ne opazimo. S tem odkrivamovrsto majhnih radosti.Varja Kališnik meni, da z nenehnopozornostjo sedanjemu trenutku okusimo,da v tem delčku sekunde, ki gaprav ta trenutek doživljamo, ni ničesardrugega kot »zdaj«. »Zdaj« ni izkušnja,je zgolj »biti«. Zato je življenje v sedanjemtrenutku zdravilo za naše preteklebolečine. Ko živimo v sedanjem trenutku,se misli umirijo, čustva ohladijo ins popolno pozornostjo zaznavamo vse,kar nas obdaja. Kadar smo osredinjeniv »sedaj«, komuniciramo iz srca in neiz bolečin. Takrat tudi drugega slišimoin dojemamo njegovo resnico. Z življenjemv sedanjem trenutku lahko drugemubrez bolečin razodenemo sebe inljudje nas tudi sprejmejo.Obstaja več načinov, s katerimi usvojimoživljenje v sedanjem trenutku.Eden izmed najboljših je meditacija.Pomembne pa so tudi metode, s katerimiurimo zbranost in pozornost karčez dan in v vsaki okoliščini. Ko denimov trgovini čakate na plačilo nakupljenegablaga, se zavedajmo samotega, da stojimo na mestu, zavedajmose svojega telesa, bitja srca, globokovdihnimo in izdihnimo in pozorno,z zavedanjem sebe in svojega telesa,opazujmo dogajanje pred seboj in pritem ne sodimo in ne mislimo. VarjaKališnik navaja, da je izredno učinkovitnačin tudi, da se naučimo prisluhnitičloveku, ki nam nekaj pripoveduje.Prisluhniti mu moramo tako, da sledimovsaki njegovi besedi, ki jo pove, into tako, da v mislih vnaprej ne pripravljamoodgovora ali pa ob njegovemgovorjenju hkrati ne sledimo komentarjusvojega uma. Če počnemo to,smo v preteklosti ali sedanjosti. Zbranoposlušanje, ko slišimo samo besedenašega sogovornika, nas zares umeščav sedanji trenutek.Mag. Simona Šarotar ŽižekMiniTelovnik je krasna inspiracija. Njegovaformalnost lahko presega vseokvire in postane prijetna in zabavnamini oblekica. Prihajajoča pomladnas vabi kot parfum po mestu. Komajga zaznamo, a vemo, da obstaja. Navdihujenas z željo po novem, svežem,lahkem, odkritem. Pretežke plašče siželimo odpeti, sleči ali celo pospravitiza dobrega pol leta. Ali nam bo uspelov zelo kratkem času, bo odločalo enostavnoin muhasto vreme.OvratnikNa formalnih oblačilih se znovapojavljajo majhni, a daljši ovratniki.Mnogi med njimi imajo zelo majhno»karo« fazono ali še bolj moderno zaokroženo.Zaradi svoje majhnosti sojih zato oblikovalci poudarili s sijočimitkaninami ali tkaninami v kontrastnibarvi. V prvem primeru gre zaprenesen element s smokinga in pravzato deluje še bolj formalno. Najlepšazadeva pri vsem tem pa je, da lahkosami spremenimo videz tako, datelovnik oblečemo na hlače iz džinsain na tak način popolnoma spremenimopodobo. Z nevpadljivim ličenjemin razkuštrano pričesko je lahko danpopolnoma drugačen.Lososovi zvitki12 rezin prekajenega lososa, 6 belihbelušev, 150 g svežega ovčjega sira,nekaj zrn vloženega zelenega popra,4 žlice pesta genovese, 2 žlici narezanegadrobnjakaBeluše olupimo in v slanem kropu zdodatkom sladkorja skuhamo. Rezinelososa najprej premažemo s pestom,nanje položimo rezino sira in na polovicoprerezane beluše. Potresemos poprovimi zrni in zvijemo v zvitke.Postrežemo s popečenim kruhom.Juha iz govejega repaVelika močoreščkovOrehi, mandlji, pistacije in nasplohskoraj vse vrste oreščkov skrivajov majhnem jedrcu izjemno velikomoč. Večina oreščkov namrečvsebuje snovi, ki varujejo srce inuravnavajo holesterol v krvi, meddrugim nenasičene maščobe, omega3 maščobne kisline, vlaknine inrastlinske sterole. Dokazano znižujejoraven škodljivega holesterola,zmanjšujejo tveganje za nastanekkrvnih strdkov in krepijo žilne stene.Toda pozor, na dan vendarle naj nebi pojedli več kot pest oreščkov, sajvsebujejo tudi veliko maščob in kalorij.Vsakršno pretiravanje torej tudi prioreščkih škodi.40 g olja, 1 kg na kose narezanega govejegarepa, 80 g čebule, 2 dl refoška,150 g korenja, 250 g kolerabe, strokčesna, 1,5 l goveje juhe, 2 žlici paradižnikovemezge, 250 g krompirja, 40 gmoke, sol, mleti poper, lovorjev list,majaronV kozici segrejemo olje, dodamonarezan goveji rep in med mešanjempražimo, da dobi lepo zlato rumenobarvo. Poberemo iz kozice in damona stran. Na preostali maščobi prepražimosesekljano čebulo. Zalijemoz vinom in pokuhamo do polovice.Dodamo goveji rep, sol, začimbe,paradižnikovo mezgo in zalijemo zjuho.Kuhamo na zmernem ognju približnouro in pol. Nato dodamo še nakocke narezano zelenjavo in krompir.Kuhamo še nekaj časa, da se skuhatudi zelenjava. Repe vzamemo iz juhein meso poberemo s kosti ter damonazaj v juho. Iz moke in vode naredimopodmet in juho zgostimo. Maloprevremo in postrežemo.Pečen piščanec zmareličnim nadevomOd 1. 1. 2010 naprej morajo upravljavci pokopališč,izvajalci gospodarskih javnih služb, proizvajalci,pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč terzbiralci odpadnih nagrobnih sveč zagotoviti izpolnjevanjeobveznosti v zvezi z ravnanjem z odpadniminagrobnimi svečami, kot to določa uredba oravnanju s tem odpadkom (UL RS št. 78/2008).Za organizacijo sheme zbiranja odpadnih nagrobnihsveč so odgovorni proizvajalci, pridobitelji inuvozniki nagrobnih sveč. Upravljavci pokopališč inizvajalci gospodarske javne službe zbiranja in prevozakomunalnih odpadkov pa so zavezani za izvajanjestoritev iz te sheme.Upravljavci pokopališč morajo zagotavljati, da se1,20 kg piščanca, 30 g masla, 3 žlice sojineomake, 3 žlice olivnega olja, 1 dlsuhega šerija, 2 žlici medu, 1 žlica gorčice,1 žlica nastrganega ingverja, 60 gčebule, 400 g kuhanega riža, 120 g suhihmarelic, 150 g mareličnega džema,150 g graha, sol, mleti poperV večji skledi zmešamo sojino omako,olivno olje, med, ingver, sol, mletipoper. Vanjo položimo piščanca inga premažemo z marinado. Pokrijemoin ga za nekaj ur postavimo na hladno,da se marinira. V ponvi segrejemomaslo, dodamo čebulo, riž, kuhangrah, na drobne kocke narezanesuhe marelice, začimbe in sol ter dobropremešamo.Piščanca operemo, osušimo in notranjostnapolnimo z nadevom. Preostalomarinado zmešamo z mareličnomarmelado in jo prelijemo čez piščanca.Piščanca damo v pekač in pečemov prej ogreti pečici 1 uro in 30 minutpri 180 °C. Ko je pečen, ga razrežemona poljubne kose, zraven pa serviramonadev.Solata iz čičerke in zelene350 g kuhane čičerke, 200 g stebelnezelene, 100 g sojinih kalčkov, nekaj listovvitlofa, 4 žlice olivnega olja, 2 žlicivinskega kisa, sol, mleti poperStebelno zeleno narežemo na poševnerezine in v slanem kropu blanširamonekaj minut. Odcedimo inohladimo.V skledo stresemo čičerko, stebelnozeleno in sojine kalčke. Dodamosestavine za marinado in narahlopremešamo. Primerne solatne skledeobložimo z opranimi listi vitlofa,na sredino pa damo pripravljeno solato.Pita s skuto in jabolkiZa krhko testo: 250 g moke, 100 g sladkorja,120 g masla, ščep soliZa nadev: 500 g skute, 1 žlička vanilinsladkorja, 150 g sladkorja, 3 jajca, 3 dlsladke smetane, 500 g jabolk, 1 žličkacimeta, sladkor za posip; tortni models premerom 26 cmIz moke, sladkorja, soli, surovegamasla in 2 žlic mrzle vode ugnetemotesto in ga damo na hladno za enouro. Skuto pretlačimo. Rumenjake inbeljake ločimo. Sladkor, vanilin sladkorin rumenjake penasto zmešamo.Dodamo skuto, stepeno sladko smetanoin sneg beljakov. Narahlo premešamo.Jabolka olupimo, izdolbemo peškein narežemo na krhlje. Dve tretjinitesta razvaljamo v okroglo ploščoin jo položimo na dno rahlo pomaščenegapekača. Iz preostalega testaoblikujemo obod. Na testo naložimoskutino zmes in obložimo z jabolčnimikrhlji. Pito pečemo v vnaprejogreti pečici (180 °C) eno uro in 15minut.Daniel Kozar, vodja kuhinjv hotelu Termal in v Termah 3000LOČENO ZBIRANJEODPADNIHNAGROBNIH SVEČNA POKOPALIŠČIHodpadne nagrobne sveče ne bodo mešale z drugimiodpadki in da jih bodo oddali izvajalcu občinske javneslužbe ločeno od drugih odpadkov s pokopališč. Pravtako morajo zagotoviti, da so obiskovalci pokopališčobveščeni o možnosti in obveznosti ločenega zbiranjanagrobnih sveč.Upravljavci pokopališč morajo zagotoviti tudi zmogljivostiza skladiščenje zbranih odpadnih nagrobnihsveč na pokopališčih v posebnih zabojnikih,na katerih je vidna oznaka »samo zaodpadne nagrobne sveče«.Obiskovalci pokopališč lahko v te zabojnikemečejo samo odpadne sveče skupaj s pokrovčkiin odpadne sveče, ki vsebujejo baterijskivložek. Prepovedano pa je v te zabojnikemetati druge vrste odpadkov, kot so npr. plastenke,pločevinke, organski odpadki, papir, les, ipd.Saubermacher – Komunala Murska Sobota, d. o.o., kot izvajalec gospodarske javne službe zbiranjain prevoza komunalnih odpadkov zagotavlja prevzemanjeodpadnih nagrobnih sveč najmanj enkratmesečno.Za dodatne informacije nas lahko pokličete od ponedeljkado petka med 7.00 in 15.00 uro na telefonskoštevilko 02 526 84 50 ali obiščete nalokaciji sedeža podjetja v Noršinski ulici 12 v M.Soboti.ZapenjanjeMaksi telovnik se v hipu spremeniv mini obleko, le zapeti ga moramo.Staro zapenjanje z gumbi je lahkodrugačno z novo zadrgo ali vrvicami.S slednjimi naredimo enostavno pentljoin obleka je nared. Omogoča večnačinov nošenja: preko ozkih dolgihali okrajšanih hlač, preko nekolikomanj prosojnih nogavic. Nekatere bosonce vzpodbudilo, da nogavice nisopotrebne, a nepisana pravila poslovnegaobnašanja temu nasprotujejo. Zaslužbo si jih vedno nadenimo, pa tudikrajše rokave pod telovnik.Bela in srebrnaKombinacija bele in srebrne delujeizjemno sveže, kar je za prihajajočopomlad še kako dobrodošlo. Začnejose pojavljati vzorci cvetlic in lahketkanine iz naravnih materialov, ki božajotelo. Kdo si ne bi zaželel prenovegarderobne omare? Mnoga pozabljenaoblačila je morda potrebno lemalo osvežiti v pralnem stroju in minimalnopreoblikovati. Občutek unikatnostiv oblačilih je vedno izjemen.Vredno je poskusiti, pa četudi s pomočjodrugih.Tatjana Kalamar Morales

26 | Vestnik | 11. marca 2010 oglasi/pismawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPomladje v zraku!Prvi topli sončni žarki, prebujanje in dišeče vonjavemlade narave, nedolžno beli zvončki, živahnorumene trobentice, močni odtenki žafrana …Kmalu bomo vstopili v svet pomladiin njen pozitivni ritem. Kot bi mignil,bodo pred nami prvomajski prazniki, kiostajajo najbolj »vroče« potovalno obdobje.Čaka nas pot do novih doživetijin spoznavanja dežel, ki živijo in dihajotam nekje, oddaljene od nas … V največjislovenski turistični agenciji Kompasso tudi letos poslušali želje svojih popotnikovin v sožitju s partnerji oblikovalisplet novih in bogatih prvomajskihzgodb – za vsa čutila.tel in otok sta čudovita oaza miru, sajponujata odlično atmosfero za sprostitev,za sproščen oddih, šport in zabavo.Hotel je moderen in domiselno vtkanv naravno okolje, ima spektakularenwellness center in ponuja številne možnostiza sprehode in rekreacijo. Klub zzvezdami je tematski, kjer bodo čez danplesne delavnice s Sebastianom in šolopetja z Alyo. Pridobljeno znanje bodolahko nadobudni plesalci in pevci pokazalina večernem programu Pokaži,kaj znaš in si pridobili bogate nagrade.Klub je namenjen mladostnikom indružinam, saj en otrok do 15. leta letujebrezplačno.Kompasov klub z gusarji bo potekalod 23. 4.–24. 8. v Poreču v hotelu Mediteran3*. Kompasovi animatorji bodoposkrbeli za pravo gusarsko avanturo,delavnice vključujejo kreativne izdelaverutk, mečev, pasov …, iskanje gusarskegazaklada, izbiro gusarske najdružineTematski prvomajski klubiČe vam je za praznike bliže počitek,si izberite nekaj iz katalogov Prvomajskepočitnice 2010. Kompas vam v svojiponudbi ponuja številne tematskeklube na Jadranski obali, namenjenedružinam, avanturistom in športnikom.Kompasov Klub z zvezdami – Zaplešiin zapoj z Alyo in Sebastianom v Rovinjumed 23. 4. in 2. 5. bo v hotelu Istra4* na Crvenem otoku pri Rovinju. Hoinštevilne športne aktivnosti, nočno zabavoz gusarji ob baklah in morju.Športni klubi na VelemLošinju, Malem Lošinju,Šibeniku in BračuKompasovi tekaški tabori so izjemnapriložnost, da skupaj s svojo družinoali prijatelji preživite aktivne prvomajskepraznike. Na taboru boste spoznali,kako začeti tek, kako pravilno in učinkovitoteči, kakšno obutev kupiti, kakoin koliko trenirati. Tekaške poti v borovihgozdičkih Jadranske obale ponujajoidealne možnosti za tek. Nasploh pa bostev tem tednu poskrbeli za svoje telo.Teniški center na Bolu, ki je gostil številnesvetovne teniške zvezde, bo gostiteljprvega teniškega turnirja iz serije KompasIntersport Wilson tour 2010. Namenjenje rekreativnim teniškim igralcemin igralkam.Odlična prvomajskapotovanjaV katalogu Prvomajska potovanja2010 je stkana zgodba iz tisočih zgodb,ki so nastajale skozi stoletja. Dovolite, dase vas dotakne in osvoji. V katalogu sonanizana številna potovanja po Evropi,zakladu, v katerem se skrivajo veličastnamesta, zgovorne pokrajine in zanimiviljudje. Spoznajte šarmantno Francijo intemperamentno Italijo; gostoljubne Madžarsko,Slovaško, Češko in Poljsko; alpskiAvstrijo in Švico; zgodovinske VelikoBritanijo, Irsko, Nemčijo, Nizozemsko inBelgijo; barviti Španijo in Portugalskoter sveže dežele Skandinavije in Baltika.Morda se odpravite v tradicionalneAlbanijo, Bolgarijo, Makedonijo ter Bosnoin Hercegovino ali v temperamentneSrbijo, Črno goro, Grčijo in Turčijo.Če ste se letošnjo pomlad odločili zapravo potovalno razvajanje, vabljeni vnajlepše dežele sveta. Približajte se drugačnimkulturam, prepustite se razgibanostipokrajin. Vabijo vas biseri Avstralije,raznobarvna Azija, skrivnostni Bližnjiin Srednji vzhod; skrivnostne dežele(dežela začimb Maroko, veličastni Egipts križarjenjem po Nilu ali kombinacijoKaira, Hurgade in Luksorja; pa Jordanija– od Mrtvega do Črnega morja in v kombinacijis Sirijo ali Izraelom).Za več informacij, rezervacije ali naročilobrezplačnega izvoda katalogov obiščiteKompasovo poslovalnico v MurskiSoboti (poleg Zlatarne Celje), Slovenskaulica 37, pokličite 02 5241 577 ali obiščitewww.kompas.si.Oglasno sporočiloSimič pisal pritožbeMaučecu (3)Spoštovani,v Vestniku je bil 25. 2. 2010 objavljen odgovornekdanjega generalnega direktorjaDursa, ki zaradi korektnosti do bralcevterja odgovor. Moj odziv je potrebentudi zaradi vrlih Prekmurk in Prekmurcev,med katere se vedno rad vračam injih spoštujem.Dejstvo je, da je zastopanje MarijanaMaučeca v davčnem postopku Ivan Simičprevzel na moje posredovanje. G.Simič sicer korektno priznava pisanjepritožbe g. Maučecu. V njeno vsebino inpravno korektnost so ne morem spuščati.Res pa je, da sta o njej odločala organdruge stopnje in pristojno sodišče. Zagotovoje le, da so pravna sredstva, ki jih jevlagal, g. Maučecu povzročila še večje težave,saj je zaradi neuspeha in trajanjapostopkov davčni dolg le rasel.Sam se nisem nikoli ukvarjal z davčnimsvetovanjem. Takšno ravnanje bi bilo vnasprotju z mojo moralo, lojalnostjo delodajalcuin kodeksom davčnih delavcev.Seveda je pri tem treba ločiti dolžnostdajanja pomoči neuki stranki, ki jo imavsak uradnik in torej tudi davčni inšpektorpri vodenju postopkov. Vselej, kadarje problematika posamezne stranke preseglaokvir pomoči neuki stranki, semlahko postopal le tako, da sem jo napotilali k davčnim svetovalcem ali k odvetnikomzaradi pridobitve kvalificirane pravnepomoči. Tako je bilo tudi v primeru g.Maučeca. Tega tedaj g. Simič ni problematiziral.Prepričan sem, da tudi ne bi,če ne bi prišlo do javnosti dobro znane»afere« v zvezi z vračanjem davka na dodanovrednost stranki njegovega podjetja.Sicer pa bi glede korektnosti svetovanjaželel opozoriti le na izjavo ene odnjegovih strank, ki ni uspela z zahtevkomza vračilo davka na dodano vrednost. Vljubljanskem Dnevniku z 18. 8. 2009 jebilo mogoče prebrati: »Z Ivanom Simičemsmo bili toliko v stiku, da vsa mnenja,ki jih je v tistem času napisal, igrajoneko vlogo. Šlo je za svetovanje in menim,da nekdo, ki mi svetuje kot strokovnjakna tem področju, stoji za temi mnenji.«Skrb zbujajoče je, da je stranka, ki jeizjavila navedeno, v kazenskem postopkuzaradi utemeljenega suma storitve vrstekaznivih dejanj na škodo proračuna RepublikeSlovenije.V zvezi z očitki o moji nemoralnosti inže ne vem kolikokrat omenjeni koruptivnostibi želel spomniti le, da je pravSimičevo vmešavanje v postopek, ki semga vodil, protikorupcijska komisija ocenilaza koruptivno. Toliko glede očitkovo moji nemoralnosti v odzivu na poročanjeo zadevi Maučec.Dr. Đorđe Perić, višji davčni inšpektorDanes mačke,kdo jutri?Z veliko žalostjo obveščam vse ljubitelježivali, da so hudobneži na zverinski načinubili mačke, ki so domovale v Stariulici v Murski Soboti.Deset let sem dvakrat dnevno hodila kubogim, nikogaršnjim mačkam in jimnosila hrano, vodo, skrbela za njihovozdravje in jih tudi s pomočjo gospe Šarikeodnesla na sterilizacijo.Bilo je pet prekrasnih, zdravih, zadovoljnihmuc, ki pa so podlegle hudobnežem,ki so jih zastrupili in pustili v trpljenju.V vseh letih sem doživela že marsikajhudega, od ponižanja, ogovarjanja, blatenjastanovalcev, češ naj si te mačkenesem domov in podobno.Ampak moj moto je: ljudje imamo ljudi,da si pomagamo, živali pa imajo samoljudi. Za njih sem skrbela vestno, jim postavilahiško, jih vsak dan hranila, obiskovalaitd. Sedaj so ostali le še praznahiška, bolečina v mojem srcu in nevestniljudje, ki so muce preganjali, pohabljaliin zastrupljali.Ali sedaj lahko mirno spijo? Danesmačke, kdo bo jutri?Lidija KlemenčičVESTNIK lahkokupite tudi na večinipošt v Pomurju.www.pomurje.siPOMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUMurska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,zbira prostovoljne prispevkeobčanov in organizacij na računupri Novi Ljubljanski banki:02340-0019232476.ZA DAROVANA SREDSTVASE ZAHVALJUJEMO!Vse informacije lahkodobite po tel.: 031 512 911.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sirazvedrilo11. marca 2010 | Vestnik | 27zvezde napovedujejoNagrade zaizžrebane reševalce1. nagrada: knjiga Lahko jem,mag. Branislava Belović2.–8. nagrada: majicaPravilno rešitev - označena polja -napišite in pošljite na dopisnicah nauredništvo Vestnika, Ulica arhitektaNovaka 13, 9000 Murska Sobota, dopetka, 19. marca 2010.Rešitev:Ime in priimek, naslov:Vestnik 10 – rešitve iz 8. številke Vestnika: PETRA MAJDIČ, VANCOUVER1. nagrada kuharska knjiga Lahko jem: Štefka Horvat, Slomškova ul. 66, M. Sobota; 2.–8. nagrada majica: Mimika Glažar, Trstenjakova 62, M. Sobota; Marija Jauk, Skakovci 67,Cankova; Anton Kolar, Gosposko 27, Črenšovci; Pavla Domjan, Predanovci 21 a, Puconci;Karin Vidonja, Dolič 106, Kuzma; Janez Jančar, Cvetkova ul. 68, Rakičan, M. Sobota; VinkoErjavec, Gregorčičeva ul. 17, Beltinci; Darko Forjan, Lipovci 267, Beltinci.Izžrebanci boste prejeli nagrade po pošti.sudokuVsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9.OVENONA: Že dolgo vas mučijo razne stvari, ki pa jih boste s pomočjo telefonskegapogovora kmalu rešili. Novice, ki jih pričakujete, bodo še veliko boljše, kot sobila vaša najbolj optimistična pričakovanja.ON: Prihaja dokaj kritično obdobje za sklepanje novih kombinacij, zato se rajepotuhnite in počakajte, da ponovno posije vaše 'sonce'. Nekdo vas že dalj časaopazuje in se pripravlja na odločilen korak.BIKONA: Dovolj ste spretni, da lahko sami rešite nalogo, ki vas teži že nekaj časa.Tako si boste pridobili dragocene izkušnje, ki vam bodo zelo olajšale tudi prihodnjeljubezenske zaplete. Brez skrbi - uspelo vam bo!ON: Prišel je skrajni čas, da se dokončno odločite, komu posvetiti svoja čustva.Na dveh stolih se pač ne da sedeti, saj se lahko kaj hitro znajdete na sredini,kjer ni ničesar.DVOJČKAONA: Saj ni tako hudo, kot se pritožujete. Vse skupaj je treba pogledati z malobolj optimističnimi očmi, pa bodo tudi uspehi večji. Obeta se vam precej »vroča«avantura, ki vas bo dodobra izčrpala.ON: Spoznali boste, da niso vse morebitne partnerke iz istega testa, saj bostesrečali tako, ki vas bo popolnoma očarala. Ne smete se preveč prenagliti, saj sevam lahko ugodna priložnost hitro sprevrne v katastrofo.RAKONA: Prispel bo odgovor na zastavljeno vprašanje, vendar ne bo ravno tak, kotste pričakovali. Toda samo brez skrbi: vse skupaj bo še veliko bolje in lepše,kot ste pričakovali.ON: Veliko pričakovanje vas bo docela izneverilo, kar vas bo potisnilo v precejšnjodepresijo. Takšno slabo razpoloženje pa lahko pusti posledice tudi naljudeh okoli vas, zato ne pozabite, da oni niso krivi za vaše težave.LEVONA: Zabavali se boste, kot že dolgo ne. Toda po zabavi bo prišel tudi trenutekresnice in spoznanja, ki utegne biti kar se da neprijeten. Vendar nikar ne obupajte!Star pregovor pravi: Za dežjem vedno posije sonce!ON: Spet boste v takšnem zagonu, da vas drugi ne bodo mogli dohajati, vi paboste le še bolj pritisnili na plin. Končno boste lahko dokazali, da ste iz pravegatesta, še posebej, kar se tiče poslovnih zadev.DEVICAONA: Ne poskušajte spreminjati življenjskih navad, saj boste v kratkem naletelina osebo, ki vas bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem pa hoditenaokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo.ON: Resnico povejte naravnost, ne po ovinkih. Vaša poslovna spretnost vamlahko prinese še kaj drugega kot le poslovni uspeh. Spoznali boste izrednoočarljivo osebo, ki vam bo odprla popolnoma nova obzorja v ljubezni.TEHTNICAONA: Nihče vam ne želi ničesar slabega, sami sebe pa kar naprej prepričujete,da je z ljudmi, ki vas obkrožajo, nekaj narobe. Ne obsojajte drugih za svoje napake,drugače vam bo nekoč še žal.ON: Pravega prijatelja spoznate v nesreči. Pot vam bo prekrižal nepričakovanpoložaj, zato boste pristali v precejšnji zmešnjavi, iz katere na prvi pogled nebo pravega izhoda. Toda samo na prvi pogled ...ŠKORPIJONONA: Že zelo dolgo veste, da niste najboljši igralec na srečo. Vaši namigi so takoprozorni, da bi jih spregledal tudi otrok. Toda kdo ve - mogoče pa se vam bovseeno posrečilo tisto, za kar si že dolgo prizadevate.ON: O ljubezni boste razmišljali nekoliko drugače, kot pa ste bili navajeni. Inprav to vam bo prineslo uspeh, ki si ga že dolgo želite, vendar ste bili doslejpreveč sramežljivi, da bi ga tudi dosegli.STRELECONA: Ko se boste odpravili na sprehod, nikar ne opazujte ljudi samo od daleč,ampak raje pristopite in navežite konkreten pogovor. Tako boste spoznali osebo,ki vam bo v življenju še veliko pomenila.ON: Na potepanju po trgovinah boste spoznali prijetno neznanko, ki vas bopovsem očarala s svojim izvirnim pristopom. Nikar ne skrivajte svojega zanimanja,saj ima lahko pretirana sramežljivost za vas negativne posledice.KOZOROGONA: Vaša domišljija je res neizmerna, vendar se skušajte spustiti na trdna tla.Partner vam bo pripravil precej neprijetno presenečenje, ki pa ga boste hitrospremenili v še bolj neprijeten prepir.ON: Tokrat boste končno poslušali nasvet osebe, ki vam že dalj časa želi pomagati,vi pa je enostavno niste želeli poslušati. Prav kmalu se bodo pokazali tudioprijemljivi rezultati, ki bodo posledica novega pristopa.VODNARONA: Poskusili se boste uveljaviti, toda prav lahko se vam zgodi, da se boste pritem osmešili. Raje še malo počakajte - vsekakor bodo prišli ugodnejši trenutkiza uresničitev vaših finančnih načrtov, ki so vse prej kot skromni.ON: Ne odrekajte se tistim privilegijem, ki ste si jih težko priborili, ampak rajeizkoristite adute, ki jih imate v rokah. Vsekakor je sedaj obdobje, ko se vambodo posrečile tudi tiste reči, ki se jih nekoč niste upali lotiti.RIBIONA: Pri delu ne boste preveč zbrani, saj vam bodo misli stalno uhajale k prijetnemuneznancu, ki ste ga srečali pred nekaj dnevi. In ravno ko boste najboljzasanjani, se vam bo pripetilo izjemno presenečenje.ON: Ko boste spoznali, kaj pravzaprav iščete, boste že zelo blizu temu, da totudi najdete. Vložite še zadnje napore v to, kajti končni uspeh je že na doseguroke. Le zakaj bi ga sedaj po neumnem izgubili?

28 | Vestnik | 11. marca 2010 mali oglasiwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siVRTEC MURSKA SOBOTA obvešča starše, davpisuje otroke novince za šolsko leto 2010/2011.POKLIČITE NAS, MIPRIDEMO K VAMkrovstvokleparstvotesarstvosnegobraniVpis otrok za enote:VEVERIČKA, Rakičan, Lendavska ul. 8, 9000 Murska Sobota,SRNICA, Krog, Trubarjeva ul. 77, 9000 Murska Sobota,KRTEK, Bakovci, Vrtna ul. 2, 9000 Murska Sobota,ROMANO, Pušča, Glavna ul. 2, 9000 Murska Sobota inv MURSKI SOBOTI:GOZDIČEK, ul. Štefana Kovača 23, Murska Sobota,MIŠKE, Talanyijeva ul. 6, Murska Sobota,RINGARAJA, Gregorčičeva ul. 23, Murska Sobota inURŠKA, Prešernova ul. 10, Murska Sobotabo potekal vsak delovni dan od 15. do 26. marca 2010od 8. do 14. ure in ob sredah do 17. ure.Vpisovali bomo vse otroke od 11. meseca do vstopa v šolo.Ponujamo pomoč in podporoosebam s težavami v duševnemzdravju, ljudem v duševnistiski in njihovim svojcem.Kontaktna številka O70 550 665OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMERVARUJMO OKOLJE,SAJ SI GA IZPOSOJAMOOD GENERACIJ,KI PRIHAJAJO ZA NAMI!www.cerop.si, info@cerop.siCenter za ravnanje z odpadki Puconci,Vaneča 81, 9201 PuconcistrelovodiSalon Rogaška SlatinaTekaèevo 62b, Rog. SlatinaSalon gsm: 00 Rogaška 386 41 Slatina 686 333Tekaèevo 62b, Rog. SlatinaSalon Celjegsm: 00 386 41 686 333Kidrièeva 6, CeljeSalon gsm: 00 Celje 386 41 773 693Kidrièeva 6, Celjegsm: Salon 00 Maribor 386 41 773 693Tržaška cesta 65, MariborSalon gsm: 00 Maribor 386 31 365 246Tržaška cesta 65, Mariborgsm: Salon 00 Murska 386 31 Sobota 365 246Obrtna ulica 26, Mur. SobotaSalon gsm: 00 Murska 386 31 Sobota 365 199Obrtna ulica 26, Mur. Sobotagsm:Salon00Ptuj386 31 365 199Belšakova 2, PtujSalon gsm: 00 Ptuj 386 41 233 645Belšakova 2, Ptujgsm: 00 386 41 233 645Ludvik Šinko s.p.Skakovci 37, 9261 Cankova, tel.: 540 92 40, fax: 540 92 44www.krovstvo-sinko.com, info@krovstvo-sinko.comoglasi@vestnik.sitel.:02 538 17 20Motorna vozilaTERENSKO VOZILO MAZDA TRIBUTEprodam. Tel.: 041 760 254. m015501VOZILA NA POLOŽNICE POVAŠI IZBIRI – Z MINIMALNODOKUMENTACIJO (možnostbrez kaska). AVTOMOBILI P.R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 3020, 02 228 30 00, 031 320 336. m014912FIAT PUNTO, letnik 2000, nov model,z veliko dodatne opreme, 1. lastnik,prodam. Tel.: 040 250 959. m015536ŽivaliNESNICE, rjave, cepljene, začeteknesnosti. Naročite: Nemčavci 528 1190, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549 1025, Grad 553 11 48. m015340NESNICE, rjave, grahaste, črne, prednesnostjo, prodam. Vzreja nesnicTibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01.m015425BIKCE – SIMENTALCE, stare od 14KOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaD. E. POGREBNIŠTVON. C. 521 37 00POGREBNE STORITVE UREDITEVSE NA ENEM MESTUPO ZELO UGODNIH CENAH!24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:GSM: 041 631 443POGREBNE STORITVE,OPREMA, VZDRŽEVANJEPOKOPALIŠČ IN ZELENICALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,Veščica 17, 9000 M. SobotaV TEŽKIH TRENUTKIHVAM SVETUJEMO INPOSKRBIMO ZA CELOTNOORGANIZACIJO INIZVEDBO POGREBABrezplačni prevozi do 40 km.Plačilo na več obrokov brez obresti.24 UR NA DAN:02 534 80 60; 041 681 515Cvetličarstvo in pogrebništvoMarija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 ČrenšovciTelefon: (02) 570 15 60 ali031 615 535, 031 653 699- izdelava vencev in aranžmajev– dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema- urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlinin cvetja- konkurenčne ceneKOMPLETNEPOGREBNESTORITVEUREJANJEPOKOPALIŠČIN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom,brezplačni prevozi do 40 km, plačilona več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 aTel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586Izdelava in obnova nagrobnihspomenikov, tlaki, stopnice,okenske police in drugiizdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,GSM: 031 876 949KEB –kamnoseštvoErjavec, MarjanErjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a,9231 Beltincidni do 9 tednov, in teličko simentalkokupim. Tel.: 041 873 834. m015506NESNICE, rjave, stare 13 tednov,prodajo po 3,50 evra za kos. Dostavana dom. Tel.: 792 35 71. m015547PosestiGARSONJERO v centru M. Soboteprodam. Tel.: 031 685 180. m015551STANOVANJE, 2,5-sobno (64 m 2 ), vLendavski ul. ugodno prodam. Tel.:031 232 266. m015472STANOVANJSKO HIŠO na Hodošu, 80m 2 , z zemljiščem, prodam. Tel.: 0043664 23 39 809. m015522VINOGRAD v Ratkovcih (480 trsov),pod ugodnimi pogoji, damo v najem.Tel.: 031 245 083. m015531ENOSOBNO IN ENOINPOLSOBNOSTANOVANJE v M. Soboti damo vnajem. Tel.: 031 685 180. m015552VINOGRAD, 1700 trsov, v Dobrovnikudamo v najem. Tel.: 545 12 94, po 18.uri. m015558Kmetijska mehanizacijaCISTERNO ZA GNOJEVKO, ohranjeno,4200 l, prodam ali menjam za manjšo(2200 ali 2700 l). Tel.: 041 404 127.m015559KUPIM TRAKTOR in drugo kmetijskomehanizacijo. Tel.: 041 679 937.m0148784-REDNO SEJALNICO ZA KORUZOBECKER prodam. Tel.: 070 216 954.m015512PREDSETVENIK, peresast, Regent,širine 3,20 m, z dvema mrvilnikoma,hidravlično zapiranje, prodam. Tel.:031 311 161. m015518TRAKTORSKI VILIČAR, višina dvigado 6 m, prodam. Tel.: 041 812 237, G.Radgona. m015535POCINKANE CISTERNE za gnojevko,1600 do 6000 l, z garancijo, trosilnikhlevskega gnoja, pajke in zgrabljalnik,polže in puhalnike zrnja, prikolice, 3,5-, 4- in 6-tonsko, prodajo. Tel.: 041 969553. m015541TRAKTOR ZETOR 52-45, 4 x 4 in Same4 x 4 s priključki prodam. Tel.: 041 520Srce je omagalo,tvoj dih je zastal,a nate spomin bo večno ostal.ZAHVALAV 75. letu nas je zapustilMartin Horvatiz Partizanske ulice 31 v RakičanuOb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedomin prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svetemaše, mrliško vežico in kapelo.Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu.Hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpetežalostinke in govorniku za besede slovesa.Žalujoči vsi njegoviKako boli in duša trpi,ko od bolezni usihajo življenjske moči,si vedel ti in vemo mi,ki smo bili ob tebi zadnje dni.ZAHVALAV 81. letu se je končala življenjska pot dragemumožu, očetu, dedku, tastu, bratu in svakuAntonu Čontaliiz Motovilec 26Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani,nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče ter prispevke za sv.maše in dobrodelne namene.Zahvala velja tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem zaodpete žalostinke ter gasilcem za postavljeno častno stražo in spremstvo.Vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, ter vsem, ki stega pospremili k njegovemu zadnjemu počivališču in z lepo mislijopostojite ob njegovem grobu, prisrčna hvala.Vsi njegovi najdražji191. m015549DVE MOTORNI ŽAGI HUSQVARNAFF 61 in STIHL 041 ter elektromotor,trifazni, 4-kilovatni, obnovljen,prodam. Tel.: 549 13 67. m015550GRUBER (9 zob), širine 2 m, prodam.Tel.: 041 328 353. m015553RaznoAPNENEC ALI MULJ za trošenje ponjivah in umetno gnojilo prodam. Tel.:041 328 353. m015223PRODAM IN BREZPLAČNODOSTAVIM kamen, skrilavec, različnihbarv in debelin. Tel.: 041 678 966.m014901TEHTNICO, 300 kg, ugodno prodam.Tel.: 526 81 58. m015530LETNE GUME Z ALUPLATIŠČI zalantro 185 - 65 R 14 in rotobrano Kuhn,širine 2,5 m, prodam. Tel.: 031 272 254ali 557 14 50, po 18. uri. m015537NOVO BETONSKO HALO prodam.Tel.: 041 328 353. m015222DeloPONUJAM POMOČ V GOSPODINJSTVU.Dušanka Časar, s. p., Adrijanci 72, tel.:040 422 655. m015514StoritveHIPOTEKARNI KREDITI s plačilom napoložnice in potrošniški krediti do 8let odplačila. LUMEN, finančna hiša, d.o. o., brezplačna številka 080 30 17 aliwww.hitrikredit.com m015443POTREBUJETE DENAR, NISTEKREDITNO SPOSOBNI, IMATEPA VOZILO? POSREDUJEMO VAMREŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE;VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILIP. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 3020, 031 658 679. m014922KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALIPOKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOSTKREDITA TUDI ZA DOHODKE POD460 EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60%! ODPLAČILO STARIH KREDITOV!POSREDOVANJE NAJUGODNEJŠEREŠITVE. AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031658 679. m013941 m014933

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sizahvale11. marca 2010 | Vestnik | 29ZAHVALAV 61. letu je končal svojoživljenjsko potBenoDöringiz Murske SoboteIskrena hvala vsem,ki ste nam v najtežjihtrenutkih stali ob straniin ga pospremilina zadnji poti.Vsi njegoviV SPOMINMinilo je leto žalosti od takrat,ko nas je za vedno zapustilnaš dragiing. FrancLanščakiz Cankarjeve ul. 99v M. SobotiHvala vsem,ki se ga na kakršen koli načinspominjate, kajti mrtvi sosamo tisti, ki so pozabljeni,ti pa boš v naših srcihin mislih živel vedno.Žalujoča žena Angelain drugo sorodstvoKo zaželimo tvoje si bližine,gremo tja, v mirni kraj tišine.Tam srce se tiho zjoče,da te ni, še verjeti noče.V SPOMIN10. marca minevajo tri leta,odkar nas je zapustilanaša dragaBernardaApatičiz LipeIskrena hvala vsem,ki jo ohranjatev lepem spominu.Vsi njeni najdražjiŽivljenje naše je kot knjiga,za listom list, za dnevom dan ...Nihče ne ve, kdaj bo končana.Takrat, ko je izpolnjena še zadnja stran.ZAHVALAOb boleči izgubi moža, očeta in dedkaJožefa Štumpfaiz Logarovec 49se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za ustna inpisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se za besedeslovesa ge. Slavici Sunčič in g. župniku Vinkoviču za obred in svetomašo. Hvala pogrebnemu podjetju Bratuša za opravljene storitve.Žalujoči njegovi najdražjiKogar imaš rad,nikoli ne umre,le daleč, daleč je ...ZAHVALAV 66. letu nas je zapustildragi mož, oče, dedi, tast in bratŠtefan Serecs Petanjec 61Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsemsorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkihtrenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše, v dobrodelnenamene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.Najlepša hvala vaščanom iz Markišavec in Mlajtinec ter lovcem.Iskrena hvala g. župniku, pevcem žalostink, govornikom za besedeslovesa in pogrebništvu Banfi.Žalujoči njegovi najdražjiTako tiho, skromno si trpel,takšno tudi življenje si imel.Zdaj rešen si bolečin,za tabo ostal je lep,a boleč spomin.ZAHVALAV 68. letu nas je zapustildragi mož, oče, dedek, brat in sorodnikŠtefan Šparašiz Vidonec 63Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini,sosedom, posebno sosedi Slavici, prijateljem in znancem, ki so ga vtako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, zasvete maše, vežico, za župnijski dom pri Gradu in v druge namene.Hvala vsem za izrečena sožalja.Zahvaljujemo se gospodoma župnikoma Goranu Kuharju in RudijuFicku, pevcem, osebju ZD Grad, bolnišnicam v M. Soboti, Ljubljani inMariboru, g. Kerčmarju in g. Volfu za besede slovesa, sektorju PGD,Društvu upokojencev Grad in pogrebništvu Banfi.Žalujoči: žena Cecilija, sinova Štefan in Drago ter hčerka Nada z Milanomin vnukinjo Anjo, brat Drago iz Kanade, sestra Ema in drugo sorodstvoOh, kako boli, ko vidiš,kako iz dneva v danusihajo življenjske moči.To veš ti in vemo mi,ki smo bili s tabotvoje zadnje dni.ZAHVALAV 85. letu nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, babica,sestra, sestrična, botra in sosedaViktorija Gederiz Domajinec 61Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkihtrenutkih stali ob strani in nam izrekli besede sožalja.Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemupočitku, ji darovali cvetje, sveče in prispevali v dobrodelne namene.Lepa hvala sinovima sodelavcema iz Panvite in NLB. Hvala g. župnikuza pogrebni obred in pevcem za odpeto žalostinko. Hvala tudigovornici Železen za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi njeniNeizmerno vas bomo pogrešali!Vnuki Anita, Nataša, Melisa in Filip ter pravnuka Timo in GalSo poti, ki jih ne zasuje plaz,so spomini, ki jih ne izbriše čas.Srce je omagalo,tvoj dih je zastal,a v naših srcihboš ostal.V SLOVONepričakovano nas je v 54. letu zapustilčlan Društva gojiteljev pasemskih malih živaliGeza Raduhaiz Poljske ul. 7v PetišovcihGeza – ohranili te bomo v večnem spominu!Člani DGPMŽ OdranciSmrt se izlila je v bledo obličje,pogled je zaplaval v neznani spokoj,ni več trpljenja, ne bolečine,življenje je trudno končalo svoj boj.ZAHVALAV SPOMINDanes mineva 28 let od takrat,ko te ni več med nami, naš dragi mož, oče, tast in stari očeJože Semleriz Moščanec 60Na tvoj življenja čas, bogat in plemenit,ostali dragoceni so spomini, lepi in neminljivi.Ostala je praznina in hvaležna misel, da si bil.Tvoji – z ljubeznijo in spoštovanjemZdaj se spočij, izmučeno srce,zdaj se spočijte, zdelane roke,zaprte so utrujene oči, le drobna lučka še brli.ZAHVALAV 77. letu nas je zapustildragi oče, tast, dedek, brat in stricAnton Horvatiz Renkovec 124Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkihtrenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete mašein v druge namene ter ga pospremili k večnemu počitku.Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,pogrebništvu Banfi, Domu starejših Lendava za oskrbo in g. JanezuZveru za besede slovesa. Najlepša hvala sodelavcem Telekoma Slovenija,Splošni bolnišnici Rakičan in Centru za socialno delo Lendava.Žalujoči vsi njegoviDragi dedi, pogrešali te bostatvoji ljubljeni vnukinjiNeja in NušaV 63. letu je v tihi noči izgubil svoj boj zživljenjem dragi mož, oče, stari oče in bratGeza Koložvariiz Ivanovec 53Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti,darovali vence, sveče, cvetje, denarna sredstva, nam pa izrekli sožalje.Hvala gospodu Balažicu za opravljen pogrebni obred in pevcem zaodpete žalostinke.Hvala osebju bolnišnice v Rakičanu za vso zdravniško pomoč.Hvala tudi pogrebništvu Banfi.Hvala tudi sodelavkam in sodelavcem iz Mure.Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat – iskrena hvala.Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radiDraga apa – ajto!Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči,le tvoj nasmeh nam v srcih še živi.Nihče ne ve, kako zelo boli,ko se zavemo, da te več ni.Pogrešajo te tvoje vnukinjeKlavdija, Karmen, Patricija, Mirjana in Nena

30 | Vestnik | 11. marca 2010 turistični vodnikwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siturističneprireditvePristava – V petek, 12. marca, ob 18.se bo začela prireditev Gregorjevo, kijo pripravlja KTD Mak Pristava. Udeležencise bodo zbrali pri vaško-gasilskemdomu in se odpravili do mostučez Ščavnico, kjer bodo po reki spustiligregorjeve hišice.Rokodelci z oblikovalko Gabrijelo ŠternTudi slama je lahko modernaSodobnejši dizajn bo lažje tržiti – Tudi kot okraski v moderno urejenih stanovanjihBeltinci – V petek, 12. marca, ob 19. uribo na beltinskem gradu na grajskemvečeru predstavljena Nova Zelandija,kakor jo je s kolesom doživel avanturističnikolesar Simon Eržen. Organizatorje društvo Tim Mlin Beltinci.Radenci – V soboto, 13. marca, ob 19.uri bo v večnamenski dvorani sklepnaprireditev 14. pomurske salamiade,tekmovanja ljubiteljskih izdelovalcevdomačih suhih salam, s podelitvijopriznanj. Ob glasbi skupine Totištirje bodo obiskovalcem na voljo domačesalame ter domače dobrote aktivakmečkih žena in deklet. Vstop jeprost. Prireditev organizira Turističnodruštvo Radenci.Ljutomer – V soboto, 13. marca, od 8.do 12. ure bo na Glavnem trgu Turističnatržnica, ki jo organizira LTO PrlekijaLjutomer. Med ponudbo bodotudi izdelki ljudske obrti in domačedobrote.Cankova – V nedeljo, 14. marca, bo vvaško-gasilskem domu v okviru prireditev13. Jožefovih dni razstava ročnihdel in domače obrti, potekale bododelavnice, predstavili pa se bodo šeponudniki domačih vin, medu, olja …Orehovci – V nedeljo, 14. marca, organizirataTD Klopotec Kapela in TDMajolka Pohod po Atilovi poti. Pohodnikombosta na voljo dve poti: zbirališčeza daljšo je ob 13. uri pri gasilskemdomu v Orehovcih, za krajšopot pa ob 14. uri pri preši TD Klopotecna Kapeli. Pohod bodo sklenili obdruženju v Vinotoču Belak.Razkrižje – V nedeljo, 14. marca, ob13.30 se bodo pri domu kulture zbralipohodniki, ki se bodo udeležili pohodav okviru programa Živimo zdravo.Od tam se bodo organizirano odpeljalido preše TD Klopotec Kapela, kjerse bodo pridružili pohodnikom poAtilovi poti.Dobrovnik – Do sobote, 13. marca, jev hiši Györgya Dobronokija vsak danmed 11. in 17 uri na ogled Razstava izdelkoviz ličja in slame, ki so jo pripraviliob koncu delavnic.Veržej – Od 13. do 31. marca je v Kovačičevidvorani Zavoda MarianumVeržej na ogled razstava o sledeh dr.Franca Kovačiča v gradivu Pokrajinskegaarhiva Maribor. Otvoritev razstavebo v soboto, 13. marca, ob 19.uri.Murska Sobota – Vsak petek med 14.in 19. uro in v soboto med 9. in 13. uroje v Maximusu tržnica dobrot, pridelkovekoloških kmetij v Prekmurju.Moravske Toplice – V avli hotela AjdaTerm 3000 se bodo vse leto ob sredah,četrtkih in petkih po 17. uri predstavljaliponudniki domače obrti.Grad – Do 23. marca je v viteški dvoranigradu pri Gradu na ogled potujočarazstava Ustvarjamo iz koruznega ličjain gozdnega opada, ki jo organiziraJZ Krajinski park Goričko.Mele – Do nedelje, 14. marca, bo vTropskem raju vrtnarstva Kurbus četrtarazstava orhidej z živimi tropskimimetulji. Razstava je na ogled odponedeljka do petka med 7. in 19. uro,v soboto med 7. in 17. uro in v nedeljomed 8. in 17. uro.Moravske Toplice – V restavraciji hotelaAjda Term 3000 bodo vse leto včetrtek ob 20. uri tematski večeri vTermah 3000 z nastopi ljudskih glasbenihin plesnih skupin.Pomurski turizem v BeograduNa mednarodnem turističnem sejmu IFT v Beogradu so pomurski turističniponudniki prvič predstavili Pomurje kot celovito turistično destinacijo. Termalnoponudbo Moravskih Toplic so promovirale Terme 3000 in Teme Sončni parkVivat, TIC Moravske Toplice so predstavile blagovno znamko Oaza zdravja,namestitvene zmogljivosti, možnost rekreacije, kulinariko in drugo. V predstavitvipomurskega turizma so sodelovali še LTO Prlekija Ljutomer s poudarkom navinsko-turistični ponudbi in Mestna občina Murska Sobota, ki je predstavljalamestne kulturno-turistične zanimivosti. Obiskovalci sejma so lahko degustiraliprekmursko-prleške domače dobrote in pokazali veliko zanimanje za Pomurje.Predstavitveni prostor so aranžirali z orhidejami podjetja Ocen orchids. J. G.Pohodi Živimo zdravo na RazkrižjuSedmič po Sladki potiOb nedeljah za zdravje in sprostitevNa Razkrižju organizirajo pohode, ki so jih začeli pred sedmimi leti v okviru programa Živimo zdravoPri tem organizatorji vedno izberejodrugo pot po Občini Razkrižje alipo katerem drugem območju Pomurja.Prejšnji konec tedna so se, kot običajno,zbrali pred kulturnim domomna Razkrižju in se podali čez Muro doMelincev. To nedeljo pa so pohod posvetilidnevu žena in materinskemudnevu ter se podali do Veščice, kjerso jim na koncu pohoda pripravili pogostitev.To je bil že sedmi letošnji pohod, vodilpa ga je župan Občine RazkrižjeStanko Ivanušič, ki je tudi turističnivodnik in večkrat vodi nedeljske pohodepo domači občini. Za pohode podrugih občinah pa se običajno dogovorijo,da jih po manj znanih potehvodi kdo od tam in jim na poti tudipredstavi kulturne in naravne znamenitosti.Ivanušič je povedal, da je napohodih običajno polovica pohodnikoviz Občine Razkrižje, polovica pa izGabrijela Štern: Obstoječe rokodelske izdelke smo nadgradili z novimi oblikami indodatki.To nedeljo so se pohodniki podali do Veščice.Fotografija TIC Moravske TopliceV nedeljo dopoldne se je pri čebelarstvu Kolomana Kozica v Ivanjševcih začelsedmi Pohod po Sladki poti ob dnevu žena. Krožna pot je pohodnike vodila vRatkovce do medičarske delavnice družine Celec, kjer je vsak pohodnik dobilsladki spominek, preizkusili pa so se tudi v streljanju s fračo. Potem so se povzpelina Lanjščkov in Makotrov breg do rotunde v Selu in se spustili do Časarovegamlina v Berkovcih. Od tam so se ob mokrotnih travnikih vrnili v Ivanjševce, kjer jebila pogostitev z druženjem. Udeležilo se ga je okoli 270 pohodnikov iz različnihkrajev Pomurja, prišli pa so tudi z Jesenic in Maribora. Pohod sta organiziralaMikroturistični grozd Sladka pot in Prostovoljno gasilsko društvo Ivanjševci,sodelovali pa so turistični ponudniki ob poti. A. C., J. G.Fotografija Jože GaborPrejšnji teden od ponedeljka do petkaje v prostorih Zadruge za razvojpodeželja Pomelaj v Mali Polani in vGaberju potekala praktična delavnicaRokodelski dizajn, kjer je rokodelcemsvetovala industrijska oblikovalna GabrijelaŠtern.Delavnica je potekala v okviru mednarodnegaprojekta Rokodelska akademija,ki ga sofinancira Evropska unija.Direktorica Pomelaja Dragica Horvat jepovedala, da si s temi aktivnosti prizadevajotakim izdelkom spet dati tistomesto, ki si ga na trgu zaslužijo. Dejstvoje, da so v prejšnjih desetletjih poceni inmanj kakovostni kitajski izdelki močnovplivali na možnosti njihovega trženja.Res pa je tudi, da je treba iti v korak sčasom in v te izdelke vključiti sodobnidizajn in jih približati sodobnemu kupcu.Namen delavnice je bil izmenjavaizkušenj na področju rokodelstva inskupno snovanje novih sodobnih teruporabnih izdelkov in embalaže. S temsi tudi prizadevajo poiskati nove zaposlitvenemožnosti v rokodelstvu. Novorazvitiin nadgrajeni izdelki, ki so narejeniiz materialov, ki jih uporabljamo vtradicionalni ljudski obrti, bodo predstavljeniv posebnem katalogu in na zaključnimobilni razstavi.Industrijska oblikovalka iz LjubljaneGabrijela Štern je povedala, da imajoudeleženci delavnice, pomurski in madžarskirokodelci, veliko znanja in spretnostipri izdelovanju različnih izdelkovdomače obrti iz materialov iz domačegaokolja: »Tako skupaj ob pogovoruizdelke iz slame, koruznega ličja, šibjain drugih materialov dopolnjujemo inoblikujemo tako, da dobijo modernejšoobliko. Včasih je pri tem potreben lekak manjši popravek ali dopolnilo, dekoracija.Skušamo pokazati, da lahkoizpod pridnih rok domačih rokodelcevnastanejo tudi taki izdelki, ki jih lahkovključijo tudi kot okraske v modernastanovanja, za katera so v zadnjemobdobju značilne bolj gladke površine.Taki izdelki se potem lahko tržijo tudikot primerna poslovna darila.«Jože Gabordrugih krajev Pomurja. Pridejo tudi izHrvaške, pa tudi pohodi so že kar nekajkratpotekali po sosednjih območjihHrvaške. Pri tem si organizatorjiprizadevajo tako za zdravo življenjekakor tudi za prijetno druženje pohodnikov,da se sprostijo in pozabijovsakdanje skrbi.J. G.Fotografija Jože Gabor Fotografija Ana Celec

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siglasbenelestvice naradiu murski valLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Želim te videti le srečno –Franc Gorza in Majda Petan2. EKG – Nika Zorjan3. Pot domov – Karmen in Avantura4. Rad bi – Blind 4 destiny5. Roko mi daj – LangaPREDLOGAMura zakaj vzvaloviš? –Vedran Franc HusarSkrivnostne oči – MoiraLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Postoj prijatelj moj – Sicer2. Tvoje oči – Spev3. Vila z neba – Modrijani4. Tako sem jo dobil – Mladi godci5. Mursko polje – Prleški kvintetPREDLOGASlovenske zemlje sin –Ansambel NeboNe boš me ujela – Igor in Zlati zvokiLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. Zvezdno nebo – Marko Vozelj2. Lalalalala – Jadranka Juras3. Izpolniva želje – Nude4. Živa istina – Stekli psi5. Kadar sem sama – PerpetuumJazzilePREDLOGADež – Nina PušlarČrni konji čez nebo – Hamo in GalNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. FIREFLIES – Owl City2. TIK TOK – Kesha3. I LIKE – Keri Hilson4. 21 GUNS – Green Day +The Cast Of American Idiot5. NEW YORK – Paloma FaithPREDLOGARAIN – CreedSOUL SURVIVOR – Beverley Knight &Chaka KhanNagrado Srečanja na Murskem valudobi: Marija Šafarič, Bolehnečici 1,9244 Sveti Jurij ob ŠčavniciKupon št. 10Glasujem za skladbo:Domača plošča:Glasba našega srca:7 veličastnih:NSTSNMVIme in priimek, naslov:Izpolnjen kupon pošljite do torka, 16. marca2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitektaNovaka 13, 9000 Murska Sobota, zaglasbene lestvice.PETEK, 12. marca: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranjiprogram, Simona Špindler – 06.45Poročilo OKC - 07.40 Mariborsko pismo,Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30 Kulturain šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila- 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine– 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanskavoditeljica Nevenka Emri - 17. 00 Osrednjaporočila – 17.30 Murski val nagrajuje- 17.40 Mali oglasi – 18.30 – Radijski knjižnisejem - 19.00 Mladi val, Nika – 20.10 - Zimzelenčki,ugasni televizor!SOBOTA, 13. marca: 00.00 SNOP - 05.00 Šebolj počasno vstajanje … – 08.00 Poročila– 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja,ponovitev oddaje - 9.30 Kultura in šport obkoncu tedna – 10.30 Potepajte se z nami -12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitevoddaje Od petka do petka - 13.15 1.oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila- 14.15 Oddaja tedna: Zdenka Bobovec,intervju - 15.00 Literarni drobci in Nafta :HIT Gorica, javljanja - 15.30 Dogodki in odmevi- 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murskival nagrajuje – 17.40 Mali oglasi - 18.00Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica- 19.00 Poročila - 19.15 – Glasba po željah– 20.00 Zadnja poročila – 20.10 – Propoeler,Primož, Cepo, Adriana, radio, opera …NEDELJA, 14. marca: 00.00 SNOP - 05.00Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga jutranjakronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Miselin čas, duhovna misel predstavnikov verskihskupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci– 9.00 Srečanje na Murskem valu – 10.00 Izborpesmi tedna – 10.30 Nedeljska kuhinja:Matjaž Kek, avtor še ene nogometne pravljice(Nataša Brulc Šiftar) - 12.30 Poročila –12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce– 13.30 Čestitke, šport, glasba - 18.00 Na narodnifarmi – ansambel Iskrica - 19.00 Poročila- 20.10 Samo za vas, Samo BudnaPONEDELJEK, 15. marca: 00.00 SNOP -05.00 – Ponedeljkovo jutro in Irma Benko– 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič –08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica- 09.15 Ponedeljkova tema - 11.15 Oaj, kaksan zlüfto! Jernej Šavel, Tonček in GorazdGider – 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine– 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30Dogodki in odmevi –17.00 Osrednja poročila– 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR– 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 20.00Zadnja poročila – 20.10 – Ponedeljkov potepuhBojan RajkTOREK, 16. marca: 00.00 SNOP - 05.00Jutranji z Milanom Zrinskim – 07.40 Ljubljanskopismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila– 08.30 Besede, besede – -10.30 Malioglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniškinasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. osebaednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddajao domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi– 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17. 30Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi –18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence(Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja,drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika– 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboksin Boštjan RousSREDA, 17. marca: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranjeprebujanje z Duškom Radičem -07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo – 9.15Aktualno v sredo – 10.15 Župan na obisku:Anton Balažek, Lendava - 11.15 Trn v peti,pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev –12.30 Intervju – 13.00 Poročila – 13.15 1. osebaednine - 13.30 Mali oglasi – 14.30 NST-SNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda(Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila– 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba bubabaja – 19.00 Poročila – 19.15 Skupaj - együtt- vküper – 20.00 Zadnja poročila – 20.10Mursko-morski val – Simona ŠpindlerČETRTEK, 18. marca: 00.00 – SNOP - 05.00Zbudite se z dobrim radiem! – Dejan Fujs- 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranjakronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme, ceste,radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca sSaro Rajh - 08.00 Poročila - 08.15 Kmetijskistrokovnjak – 09.15 Kuharski nasvet – 09.30Pregled Vestnika (Petra Kranjec) – Dopoldanskivoditelj Boštjan Rous – 10.30 Malioglasi - 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Športza vse – 12.30 Aktualno - 13.15 1. oseba ednine– 14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki inodmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski- 16.30 - Osrednja poročila na Murskemvalu – 17.00 – Četrta mreža – gost predsednikDržavnega zbora Pavel Gantar - 18.00Mali radio, Anja Micevski - 19.15 Bilo je nekoč– 20.00 Poročila – 20.10 Geza se zezanapovedniknapovednik prireditevOtvoritevPUCONCIV četrtek, 11. marca, ob 13. uri bo v Spominskemdomu Števana Küzmiča otvoritevrazstave prof. Alojza Drašlerja natemo Postaje na Trubarjevi življenjskipoti. Slavnostni govornik bo mag. ViktorŽakelj, predvajali pa bodo tudi dokumentarnifilm Rodoljub Ilirski.MURSKA SOBOTAV četrtek, 11. marca, ob 18. uri bo v Galerijiotvoritev razstave Slike avtorja IgorjaBanfija in Barva avtorice Natalije R.Črnčec.V sredo, 17. marca, ob 18. uri bo v grajskidvorani otvoritev fotografske razstaveČrno-bela mavrica; miniature in ogleddokumentarnega filma avtorice BenkePulko.KoncertMURSKA SOBOTAV petek, 12. marca, ob 22. uri bo v MIKKukoncert garažnega rokenrola s skupinamaEichmann Family in Sons Of AThousand Fathers iz Zagreba.V soboto, 13. marca, ob 22. uri bo v MI-KK-u koncert s skupino Les Scalopes izFrancije.APAČEV nedeljo, 14. marca, ob 17. uri bo v športnidvorani OŠ območna revija pihalnihorkestrov.GORNJA RADGONAV torek, 16. marca, ob 18. uri bo v Zasebniglasbeni šoli Maestro javni nastopučencev.MARIBORV torek, 16. marca, ob 20. uri bo v Štuku13. tradicionalna Prekmurska gibanica,kjer bodo nastopili: Langa, Blue Planet,Sončna uprava, DJ Urosh in DJ Berti.DogodekGORNJA RADGONAV soboto, 13. marca, ob 16. uri bo v OŠobčni zbor Planinskega društva GornjaRadgona.VERŽEJV soboto, 13. marca, ob 19. uri bo v Kovačičevidvorani Zavoda Marianum 14. Kovačičevvečer.FilmMURSKA SOBOTAV petek, 12. marca, ob 20. uri bo v PartyMaxu po ogledu filma Mož, ki je preplavalAmazonko za vprašanja gledalcev navoljo tudi glavni igralec in plavalni rekorderMartin Strel.GledališčeLJUTOMER• Ali imajo podjetja razvojne programe?Kje se zatika, da jih ne uresničujejo?• Zakaj je sosednja avstrijska Štajerskaprijaznejša do podjetnikov?• Ali bi se moralo Pomurje opretipredvsem na lastne sile, kaj prispevajodomači podjetniki, kaj tisti, ki pridejood drugod?• Ali bi morali razvijati in podpiratipodjetja, ki že delujejo?• Država poskuša pomagati s posebnimzakonom o razvojni podpori. Kaj zdajsledi in kdaj, kdo je na potezi?Pokrovitelj:Gostiteljica:V petek, 12. marca, ob 19. uri bo v kulturnemdomu humanitarna gledališka monokomedijaKdo vam je pa to naredu,kjer bo nastopil Boris Kobal.SV. JURIJ OB ŠČAVNICIV petek, 12. marca, ob 19. uri bo v kulturnemdomu komedija Krivica boli v izvedbiKD Antona Krempla od Male Nedelje.MORAVSKE TOPLICEV soboto, 13. marca, ob 16. uri bo v restavracijiVivat predstava Šivilja in škarjice.TURNIŠČEV soboto, 13. marca, ob 18. uri bo v kulturnemdomu gledališka predstava Petpepelk v izvedbi Gledališke skupine izVelike Polane.VADARCIV soboto, 13. marca, ob 19. uri bo v vaško-gasilskemdomu veseloigra Lajoš nakaravle – Življenje na karavli leta 1987 vizvedbi KUD-a Budinci.LENDAVAV soboto, 13. marca, ob 20. uri bo vGIKD-u komedija 5žensk.com v izvedbiŠpas teatra.V ponedeljek, 15. marca, ob 19. uri bo vGIKD-u ob madžarskem narodnem praznikupredstava Istvan A Kiraly v izvedbigledališča iz Kaposvarja.ČEPINCIV nedeljo, 14. marca, ob 10. uri bo v vaškemdomu veseloigra Lajoš na karavle –Življenje na karavli v Čepincih leta 1987v izvedbi KUD-a Budinci.VUČJA VASV nedeljo, 14. marca, ob 14. uri bo v vaško-gasilskemdomu Pozdrav pomladi.Pomurski11. marca 2010 | Vestnik | 31BAKOVCIV nedeljo, 14. marca, ob 17. uri bo gledališkakomedija Slačilnica v izvedbi KUD-aČrenšovci.RADENCIV nedeljo, 14. marca, ob 19. uri bo v hoteluRadin komedija Krivica boli v izvedbigledališke skupine KD Antona Kremplaod Male Nedelje.MURSKA SOBOTAV nedeljo, 14. marca, ob 20. uri bo v kavarnihotela Diana komedija Sex, Drugs& Rock'n'roll, kjer bosta nastopila igralcaMatjaž Javšnik in Valter Dragan.GORNJA RADGONAV torek, 16. marca, ob 18. in 20. uri bo vkulturnem domu predstava Veseli oder– Tašča.com.Ples/FolkloraLJUTOMERV torek, 16. marca, ob 17. uri bo v kulturnemdomu območno srečanje plesnihskupin.DOBROVNIKV sredo, 17. marca, ob 16. uri bo v kulturnemdomu srečanje plesnih in ritmičnihskupin.KinoSTAR MAX MURSKA SOBOTA(od 11. 3. do 17. 3.)Ameriško-slovenski dokumentarni filmMož, ki je premagal Amazonko (premierav pet. ob 20.00, 19.35)Ameriška komedija Možje, ki strmijo vkoze (21.45)Koprodukcijska zgodovinska vojna dramaKrvava grofica (21.30, pet. 22.10)Britanska grozljivka Volkodlak (20.10,pet. in sob. še 22.30)Ameriška družinska pustolovščina PercyJackson in olimpijci – kradljivec strele(17.40, sob. in ned. še 15.10)Ameriška akcijska pustolovščina Knjigaodrešitve (19.00 razen srede)Ameriško-angleška akcijska srhljivkaIgričar (16.50, sob. in ned. še 14.40)Ameriška romantična drama Valentinovo(17.00, pet. 17.20, sob. in ned. še 14.20)LJUTOMERNismo prejeli sporeda!GORNJA RADGONAPetek, 12. marca: ob 18.00 ameriška sinhroniziranadružinska komična pustolovščinaAlvin in veverički 2V sodelovanju z:- sooblikujte razvoj vaše regije!Kje in kdaj?24. marec ob 16.30 uriTerme 3000, Moravske topliceUDELEŽBA JE BREZPLAČNAPrijave in informacije:www.finance-akademija.si/forumTel.: 01 30 91 475

32 | Vestnik | 11. marca 2010 (ne)nazadnjewww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siČetrtek:oblačno,rahlo sneženje-2 | 0Petek:zmernooblačno-2| 4Sobota:zmernooblačno-6| 7Nedelja:pretežnooblačno-4| 5Ponedeljek:pretežnooblačno-2| 7vreme Andrej Velkavrh fotografija tednaVremenska napoved v besediV četrtek bo oblačno s sneženjem, ki bopovsem ponehalo šele v noči na petek.Mrzlo bo, saj se zelo verjetno tudi podnevine bo segrelo nad ničlo. Veter boponehal. V petek se bo zjasnilo, čez danbo že malo topleje. Pihal bo šibak zahodniveter. V soboto bo delno jasno z občasnopovečano oblačnostjo. Čez danbo možna kakšna kratka ploha. Jutro bomrzlo, a čez dan se bo že segrelo na okolisedem stopinj. V nedeljo in ponedeljekbo od severa severozahodni zračni tokprinašal vlažen zrak. Zato bo pretežnooblačno, a večinoma suho vreme. Spetse bo malce ohladilo, pihal bo šibak dozmeren severni do severozahodni veter.Otoplilo se bo dan ali dva kasneje.VeterVeter je zrak, ki se mu mudi. Glede navzrok poznamo dve vrsti vetrov. Eni nastajajozaradi razlike v zračnem tlaku,drugi zaradi termičnih vzrokov. Slednjiso pogostejši v hribovitem svetu in obmorju. Nastajajo zaradi razlik v segrevanjutal in zraka nad njimi. Razlike so,na primer, največje v hribih, kjer imamoprisojna – osončena pobočja, ki se obsončnem vremenu hitreje segrevajo kotsenčna – osojna. Tudi nižje ležeča območjapostajajo toplejša kot vrhovi gora.Ponoči je seveda ravno obratno, zgorajse bolj ohladi kot spodaj. In ker je segretizrak lažji, se začne gibati proti hladnemu– podnevi po pobočju navzgor,ponoči pa obratno. Podobno je na morju,ki je poleti podnevi hladnejše od kopnegain zato piha veter čez dan z morjana kopno. Ponoči se stvar obrne.Močnejši pa so vetrovi, ki nastajajo zaradirazlik v zračnem tlaku. Tak primerje bil tudi ta teden od torka do četrtka.Nad srednjo Evropo in Alpami je biloobmočje visokega zračnega tlaka, v Sredozemljupa dva ciklona, drug za drugim.Sploh drugi se je pomaknil čistonad severni in srednji Jadran. Tako jenastala razlika približno 25 milibarovmed Mursko Soboto in Ancono v Italiji.Dovolj za viharno burjo in za vetrovnovreme drugod po Sloveniji.vestnikovkoledarČ - 11. marecP - 12. marecS - 13. marecN - 14. marecKrištofGregorKristinaMatildaP- 15. marec KlemenT - 16. marecS - 17. marecHilarijJerica16. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in13 minut, zašlo pa ob 18. uri in 9 minut.Dan bo tako dolg 11 ur in 56 minut.15. marca ob 22. uri bo na nebunastopil mlaj.Pomlad prihaja navzlic sneguNogometni klub Mura je bil v prejšnjihdesetletjih v Murski Soboti vedno enaod najpogostejših tem razgovora, čene celo top tema št. 1, vsaj med moškopopulacijo. Tudi nogometaš in nekdanjiMurin otrok Fabijan Cipot, ki je ženastopal za različne tuje klube, nazadnjepa se ustalil v velenjskem Rudarju, obsvojih dokaj pogostih obiskih glasbenegadogajanja v Murski Soboti vedno vpraša:»Kaj je kaj novega v Muri?« Glede nato, kaj se je s klubom dogajalo v zadnjihletih, se je med ljubitelji nogometado Mure izoblikoval nekakšen odnosljubezen/sovraštvo (ali kot bi rekliAngleži »love/hate«, Nemci pa »Hass/Liebe«). Na eni strani so tisti, ki so zvestiekipi svojega otroštva in mladosti, pačeprav bo padla v največjo gnojno jamo,na drugi strani pa tisti, ki ob omembikluba samo zamahnejo z roko, za kazen,ker jih je tako razočarala, pa ji zaželijovse najslabše. Ko se je izvedelo, da jeklub zapustila tudi tajnica Karmen, ki jedoslej preživela vse Scile in Karibde, jev Lendavski ulici razočaranje zamenjalsarkazem. T. K.Štorklje že na poti v PomurjePomurci postavljajo mreže za žabe, urejajo gnezda za štorklje, nameščajo ptičje gnezdilniceMenda so v Švici štorklje, ki prezimujejov Španiji, že v svojih gnezdih.Tudi štorklje, ki prezimujejo v vzhodniAfriki, so že na poti v Evropi. Takonamreč poročajo nemški ornitologi,ki so s pomočjo štorklje Gertrud natančnoizmerili, da potrebuje štorkljaza pot iz Sudana v Afriki do Nemčijedobrih 14 dni.Tudi pomurski ljubitelji narave inpoklicni skrbniki naravnih vrednotso že aktivni. Pripravljajo se na pomlad,čeprav se zima noče posloviti.Če bi bile temperature višje, bi v našihkrajih ta čas že bili priča prvi selitvižab po zimskem prebujanju. Žabeimajo namreč svoje ustaljene poti, kiso jih marsikje prečkale prometne ceste;če so asfaltirane in z gostim prometom,v času selitve veliko žab končapod avtomobilskimi kolesi. Zato vPomurju že vrsto let zgodaj spomladipostavljajo ob cestah, za katere se ve,da jih prečkajo žabe, posebne mreže.Pomurska sekcija DOPPS-a, ki so joŠtorklje potrebujejo zapotovanje od Afrike doEvrope štirinajst dniFotografija Nataša JuhnovV torek zjutraj so delavci Elektra in Krajinskega parka Goričko namestili gnezdo za štorklje v Motovilcih.Fotografija Tomo KölešNaročite svoj izvod časopisa VestnikCena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno.Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Ime in priimek:Naselje, kraj, številka:Poštna številka:Pošta:Rojstni podatki:Davčna številka:Datum:Podpis:Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hraniloin jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne boposredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebnepodatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ino tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o.narocnina@vestnik.siustanovili konec lanskega leta, pa jebila v minulih mesecih izjemno aktivnain je pritegnila veliko ljubiteljevnarave. V zimskem času so pripravilikar nekaj predavanj in delovnih akcij.Na Gajševskem jezeru so odstraniligrmovje z gnezditvenega otoka, narediliin namestili gnezdilnice za kavkeza kolonijo v Črenšovcih, 26 kombiniranihgnezdilnic (odprtine 26 ali 32centimetrov) za plavčka, močvirskosinico, meniščka, poljskega vrabca,belovratega in črnoglavega muharja,pogorelčka in vijeglavko, naredili pabodo še pet netopirnic.Zvezda med pomurskimi ptiči – gledena to, kako pogosto jo izkoriščajoza promocijo – pa je vsekakor štorklja(štrk). Velika Polana je razglašena celoza evropsko vas štorkelj, njihova gnezdiščapa so skoraj v vseh prekmurskihvaseh ob Muri. Na Goričkem je registriranih17 štorkljinih gnezd, ki pa sozaradi vse močnejših neurij ogrožena.Sodelavci Krajinskega parka Goričkosi prizadevajo, da bi ohranili in obnovilivelika gnezda, nameščena na električnihdrogovih ali dimnikih streh.Lani so uspešno namestili nastavek zagnezdo na Ropoči, letos pa so skupajz delavci Elektra Maribor, Zavoda VI-STA Murska Sobota (Aleksandra Pinteričin otroci donirajo izkupiček odprodaje knjige za štrkova gnezda) inZavoda RS za varstvo narave izdelaliin namestili podstavke še v Domanjševcih,Motovilcih in Šalamencih, čeznekaj dni pa bodo obnovili gnezdo šev Kobilju.Bernarda B. Peček