10.07.2015 Views

VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.

VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.

VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

12 | Vestnik | 11. marca 2010 kmetijstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siDobrote slovenskihkmetij Ptuj 2010Letospoudarek<strong>na</strong> <strong>Pomurju</strong>Prireditev je izziv zakmetije, ki se usmerjajov trženje svojih izdelkovLetošnja držav<strong>na</strong> razstava Dobrote slovenskihkmetij, ki jo vsako leto pripravijov minoritskem samostanu <strong>na</strong> Ptuju,bo že 21. po vrsti, zanjo pa je medudeleženci vedno večje zanimanje.Predlani so v okviru te razstave ocenili1.065 izdelkov, lani 1.078, letos paso slovenske kmetije prijavile v ocenitevže 1.173 izdelkov, od krušnih, mlečnih,mesnih in zelenjavnih do olj, kisov,vi<strong>na</strong>, žganja in drugih izdelkov izsadja.Odziv kmetij je izredno velik, kar potrjuje,da so Dobrote slovenskih kmetijkot razstava in blagov<strong>na</strong> z<strong>na</strong>mka izzivpredvsem za kmetije, ki se usmerjajo vtrženje doma pridelanih izdelkov. Medletošnjimi izdelki, ki so jih kmetije poslalev ocenitev, je <strong>na</strong>jveč krušnih izdelkovin čajnega peciva, saj je teh kar 425,sledijo mesni izdelki, <strong>na</strong>rav<strong>na</strong> žganja,vi<strong>na</strong>, mlečni izdelki ter različni sokovi,marmelade in konzervira<strong>na</strong> zelenjava.Prva senzorič<strong>na</strong> ocenjevanja izdelkovso že opravili, po prvih oce<strong>na</strong>h soizdelki, ki jih pripravljajo <strong>na</strong> slovenskihkmetijah, zelo kakovostni, zato bo <strong>tudi</strong>bera priz<strong>na</strong>nj bogata. V preteklih dvajsetihletih so <strong>na</strong> ocenjevanju <strong>na</strong> Ptujupodelili 3.150 bro<strong>na</strong>stih, 3.256 srebrnihin 3.373 zlatih odličij, za trikrat zaporedosvojeno zlato odličje pa je 399 izdelkovprejelo z<strong>na</strong>k kakovosti.Osrednja pokraji<strong>na</strong> <strong>na</strong> letošnji razstavibo Pomurje, v posebnem delurazstave pa bodo predstavili ekološkeizdelke. Med izdelki, ki so jih pomurskekmetije poslale <strong>na</strong> letošnjo razstavo,je <strong>na</strong>jveč krušnih izdelkov in peciva,<strong>na</strong> razstavi pa bodo predstavili <strong>tudi</strong>zaščitene živilske izdelke iz Pomurja,kot so prekmurska šunka, prekmurskagibanica in prleška tünka.L. Kovačizobraževanjakmetovalcev12. 3. 2010: KGZS – Zavod M. S., dvora<strong>na</strong>,Ulica Štefa<strong>na</strong> Kovača 40, 9000 MurskaSobota, ob 9.00, predavanje KOP – IPL,Uporaba sistema FITO – INFO v okviruintegrirane pridelave poljščin, Koruz<strong>na</strong> bulavasnet, Karantenske bolezni in škodljivci priintegrirani pridelavi poljščin.12. 3. 2010: Turnišče, vaški dom, 9224Turnišče, ob 13.00, ne velja za KOP,Vi<strong>na</strong>rstvo – Ocenjevanje vin VSD Turnišče.13. 3. 2010: Strehovci, vaški dom,Strehovci 29, 9223 Dobrovnik, ob 9.00, nevelja za KOP, Vi<strong>na</strong>rstvo – Ocenjevanje vin DVStrehovci in VSD Filovci.16. 3. 2010: Čentiba, vaški dom, Glav<strong>na</strong>ulica 94, Čentiba, 9220 Lendava, ob 14.00,ne velja za KOP, Vi<strong>na</strong>rstvo – Ocenjevanje vinDV Čentiba.16. 3. 2010: KGZS – Zavod M. S., dvora<strong>na</strong>,Ulica Štefa<strong>na</strong> Kovača 40, 9000 MurskaSobota, ob 9.00, ne velja za KOP, Dom,druži<strong>na</strong>, dopolnilne dejavnosti – Krajiniprimer<strong>na</strong> ureditev kmetije.18. 3. 2010: KGZS – Zavod M. S.,dvora<strong>na</strong>, Ulica Štefa<strong>na</strong> Kovača 40, 9000Murska Sobota, ob 10.00, predavanje KOP –REJ, Etologija v prašičereji in etološki vidik prigradnji hlevov, Kaj mora prašičerejec vedeti okužnih boleznih, ki so v sosednjih državah?,Primer<strong>na</strong> reja plemenskih svinj, Vpliv pasmein prehrane <strong>na</strong> kakovost prašičjega mesa.18. 3. 2010: Velika Pola<strong>na</strong>, vaški dom,Velika Pola<strong>na</strong> 111, 9225 Velika Pola<strong>na</strong>,ob 14.00, ne velja za KOP, Vi<strong>na</strong>rstvo –Ocenjevanje vin DV Velika Pola<strong>na</strong>.Čebelarska zveza društev Pomurja uspeš<strong>na</strong> v svojem poslanstvuVrednejši od pridelka jeučinek <strong>na</strong> biotsko pestrostPosebno skrb <strong>na</strong>menjajo promociji in pomlajevanju članstvaČebelarska zveza društev Pomurja,ki je bila ustanovlje<strong>na</strong> pred šestimileti, uspešno opravlja svoje poslanstvoin uresničuje zastavljene cilje.Zveza je <strong>na</strong>stala iz Pomurskega odboraza <strong>na</strong>predek čebelarstva, ki jeneformalno deloval skoraj osem let,vanj pa so bila vključe<strong>na</strong> vsa čebelarskadruštva, ki so delovala v <strong>Pomurju</strong>.Danes združuje Čebelarska zvezadruštev Pomurja 22 čebelarskihdruštev ter 600 čebelarjev in čebelark,ki čebelarijo s 15.600 čebeljimidruži<strong>na</strong>mi. Pomurski čebelarji imajotako v lasti deset odstotkov vsehslovenskih čebeljih družin, letno papridelajo od 200 do 300 ton medu,kar prav tako predstavlja desetinoslovenskega pridelka medu.Korist, ki jo čebele pri<strong>na</strong>šajo gospodarstvu,pa ni le pridelek medu,veliko večja korist je od opraševanja,ki ga opravljajo. Če ovrednotimovrednost čebeljih pridelkov inTerensko pregledovanje <strong>na</strong>prav za <strong>na</strong><strong>na</strong>šanje fitofarmacevtskih sredstevZmanjševanje stroškov in varovanje okoljaZ brezhibnimi <strong>na</strong>pravami optimiziramo porabo škropiva in varujemo okoljeKljub zimskemu vremenu, ki so ga vremenoslovci<strong>na</strong>povedali za te dni, sezima počasi izteka in začela se bodoprva kmetijska dela. Mednje sodi <strong>tudi</strong>zaščita posevkov in <strong>na</strong>sadov s fitofarmacevtskimisredstvi, uporabnik pamora uporabljati le tehnično brezhibnoškropilnico, ki ima ustrezen certifikatin je redno testira<strong>na</strong>. Osnovni <strong>na</strong>mentestiranja strojev za varstvo rastlin jeugotoviti njihovo stanje in pomanjkljivostiter zagotoviti ustrezno <strong>na</strong>stavitev,servisiranje in svetovanje za optimalnouporabo oziroma <strong>na</strong>kup.Za varno delo s škropilnico ali pršilnikomje pomembno, da kardansko gredustrezno varnostno <strong>na</strong>mestimo. V <strong>na</strong>livniodprtini rezervoarja mora biti čistilnosito, <strong>na</strong> dnu rezervoarja mešal<strong>na</strong>šoba, <strong>na</strong> vrhu pa pokrov, ki mora dobrotesniti, odprti<strong>na</strong> za ize<strong>na</strong>čitev tlaka pane sme biti zamaše<strong>na</strong>. Rezervoar moraimeti <strong>tudi</strong> kazalo, s katerega se moradobro odčitati količi<strong>na</strong> vode v rezervoarju.Poškodovane dele škropilnice popravimoali zamenjamo z novimi.Preveriti je potrebno črpalko in v njejzamenjati olje, prav tako je potreb<strong>na</strong>kontrola tlačnih membran (poškodovane– pretrgane membrane opazimopo odtekanju bele emulzije skozi odprtinoza <strong>na</strong>livanje). Poškodovane membranezamenjamo. Preverimo <strong>tudi</strong> tlakv zračniku (nepravilen tlak v zračniku<strong>na</strong>jlažje opazimo, če je kazalec <strong>na</strong> manometrunemiren in tekoči<strong>na</strong> prši nee<strong>na</strong>komernoskozi šobe). Pravilno <strong>na</strong>stavljentlak v zračniku njivske škropilniceje od 1,5 do tri bare, v pršilnikih od osemdo deset barov.Manometri morajo ustrezati standardusist en 837-1, imeti morajo <strong>na</strong>jmanjšipremer 60 milimetrov, skala manometranjivske škropilnice mora imeti vmerilnem območju vrednost do pet barov,razdelek vsaj 0,2 bara, pri pršilnikihpa vsaj en bar. Na regulatorjih in razvodnihventilih preverimo njihovo tesnostin urav<strong>na</strong>vanje, jih podmažemo in poškodovanezamenjamo z novimi.Filtre s<strong>na</strong>memo, jih očistimo in poučinek čebel <strong>na</strong> biotsko pestrostz opraševanjem po med<strong>na</strong>rodnihstandardih, je po besedah dr. StankaKapu<strong>na</strong>, predsednika Čebelarskezveze društev Pomurja, pomurskočebelarstvo vredno od deset do 15milijonov evrov.Za lansko letino priz<strong>na</strong>vajo, da jebila bogata, saj je <strong>na</strong>rava poskrbelaza obilno medenje. Bile so idealnerazmere za pridelavo medu oljneogrščice ter cvetličnega in akacijevegamedu, zaradi dežja med cvetenjempa je bil manjši prideleklipovega in kostanjevega medu.Osnovno poslanstvo zveze ostaja še<strong>na</strong>prej skrb za izobraževanje svojihčlanov, posebno skrb pa zveza posveča<strong>tudi</strong> promociji čebeljih izdelkov.Sodelovanje <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnemkmetijsko-živilskem sejmu AGRA jepostalo tradicio<strong>na</strong>lno, prav tako <strong>tudi</strong>ocenjevanje medu, ki je že preraslov med<strong>na</strong>rodno. Na pomurskem ocenjevanjuje Janez Ficko, član ČD Puconci,za akacijev med prejel šampio<strong>na</strong>,skupaj pa je bilo ocenjenih 78vzorcev medu. Za boljšo promocijoizdelkov pomurskih čebelarjev souredili celostno podobo zveze, saj so<strong>na</strong>tisnili lastno etiketo ter <strong>na</strong>lepkoza slovenski kozarec za med, medeniliker in propolis. Lani so v okvirusejma AGRA okro<strong>na</strong>li prvo medenokraljico <strong>na</strong> slovenskem in s tem dejanjemdosegli vrh promocijskih aktivnosti.Da bi pomladili članstvo in v svojevrste pritegnili čim več mladih, čebelarjidobro sodelujejo s šolami, kjerpod njihovim mentorstvom delujejočebelarski krožki. Tem krožkomje zveza pomagala <strong>tudi</strong> pri postavitvičebelnjakov in <strong>na</strong>kupu opreme.Čebelarji so svoje izkušnje <strong>na</strong> mladepre<strong>na</strong>šali <strong>tudi</strong> z različnimi predavanji,<strong>na</strong> katerih posebno pozornost<strong>na</strong>menjajo pomenu obstoja čebel vpotrebi zamenjamo čistilne vložke znovimi. Tudi porozne in dotrajane ceviin spojne dele zamenjamo z novimi.Protikapljalni mehanizem služi za to,da prepreči kapljanje škropiva po zemljiin rastli<strong>na</strong>h, ko zapremo dovod.Če gre za kroglične izvedbe, jih pred testiranjemin škropljenjem dobro očistimoali zamenjamo z novimi. Pri sodobnihmembranskih izvedbah po potrebizamenjamo membranico. Škropilne letvene smejo biti poškodovane ali zvite,med prevozom ali delom pa morajobiti stabilne. Poškodovane popravimoali zamenjamo z novimi.Puhalo – ventilator mora ustrezativarnostnim zahtevam glede varovalnihohišij in <strong>na</strong>stavljivosti letev puhala, ležajipa morajo biti brezhibni. Popravimoin <strong>na</strong>mestimo varovalne mehanizme,poškodovane dele zamenjamo znovimi. Uporabljamo samo certificiranešobe, e<strong>na</strong>ke po tipu, velikosti in pretoku.Pred škropljenjem moramo preveritidelovanje in šobe prilagoditi vrstiškropljenja. Še posebej pomembno je,da se uporabljajo antidriftne šobe, kipreprečujejo oziroma zmanjšujejo za<strong>na</strong>šanješkropiva s ciljne površine. Šobe,ki ne delujejo pravilno, predhodno očistimoz mehko ščetko ali zamenjamo znovimi.Biotehniška šola Rakičan kot pooblašče<strong>na</strong>organizacija za pregledovanje<strong>na</strong>prav za <strong>na</strong><strong>na</strong>šanje fitofarmacevtskihsredstev <strong>tudi</strong> letos v začetku marca predzačetkom škropilne sezone organiziraterenske preglede <strong>na</strong>prav. Uporabniki<strong>na</strong>ravi in pomenu so<strong>na</strong>ravnega kmetovanjapri ohranjanju opraševalcev.Aktivno se vključujejo <strong>tudi</strong> v razneprireditve v lokalnih skupnostih,kjer s čebeljimi pridelki popestrijoponudbo. Dobro sodelujejo z biotehniškošolo v Rakičanu in z Nacio<strong>na</strong>lnimveteri<strong>na</strong>rskim inštitutom, zvezapa ni le strokovni servis pomurskihčebelarjev, saj se njenih aktivnostiposlužujejo <strong>tudi</strong> čebelarji zu<strong>na</strong>j pomurskihobčin.Promociji pomurskega čebelarstva,izobraževanju, širjenju čebelarskihkrožkov <strong>na</strong> šolah in drugim aktivnostimbo <strong>tudi</strong> v prihodnje veljalo<strong>na</strong>jveč pozornosti. Sodelovali bodo<strong>na</strong> sejmu AGRA in <strong>na</strong>daljevali začeteaktivnosti v okviru te sejemske prireditve.Pripravili bodo 11. pomurskoocenjevanje medu in si prizadevali,da bi <strong>na</strong> njem s svojimi vzorci sodelovaločim več čebelarjev iz tujine.Ludvik Kovač<strong>na</strong>prav bodo <strong>na</strong> testiranje pravočasnopovabljeni s posebnim dopisom, in to<strong>na</strong> testir<strong>na</strong> mesta, kjer so v preteklih letihopravljali testiranje. Vsi drugi imetniki<strong>na</strong>prav, ki še nimajo opravljenegapregleda – testiranja, se <strong>lahko</strong> <strong>na</strong> testiranjeprijavite po telefonu, številka je02 530 37 59 ali 041 579 820.Imetnikom novih <strong>na</strong>prav (do šestmesecev od datuma <strong>na</strong>kupa) testiranjani treba opraviti, ampak si morajopridobiti le potrdilo in <strong>na</strong>lepko pripooblaščeni organizaciji. Na pregled jetreba pripeljati očiščeno in preizkušeno<strong>na</strong>pravo, do polovice <strong>na</strong>polnjeno sčisto vodo zaradi meritev in preizkusa.Ob nizkih temperaturah je potreb<strong>na</strong> šeposeb<strong>na</strong> previdnost.L. K.Fotografija D. K.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!