18 | Vestnik | 11. marca 2010 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siZ gumpiči se učimo tujih jezikovPlesPles je gibanje telesa, običajno ob glasbi ali ritmih. Plešemo <strong>lahko</strong> v paru, skupiniali pa kar sami. Čeprav pri plesu ne uporabljamo besed, z različnimi simbolnimiz<strong>na</strong>ki in gibi izražamo čustva, temperament ali dogajanje. Vsaka pokraji<strong>na</strong>,vsak kraj ima svoje plese, ki se pre<strong>na</strong>šajo iz roda v rod, to so ljudskioziroma folklorni plesi, potem so plesi, ki so se razširili po svetu, je valček,imamo balet, ki ga plešejo posebej usposobljeni plesalke in plesalci, sodobniples, kot je hip-hop, pa pri<strong>na</strong>ša številne nove možnosti gibanja. Ples je <strong>lahko</strong>umetnost, šport, rekreacija ali zabava. Gumpiči pravijo, da se ni dobro z<strong>na</strong>jti<strong>na</strong> plesišču, ko se <strong>na</strong> njem vrti veliko plesalcev.Angleški jezik: dance (dans)Nemški jezik: der Tanz (der tanc)Madžarski jezik: a tánc (a tánc)Španski jezik: baile (baile)Italijanski jezik: la danza (la danca)Francoski jezik: la danse (la dans)Esperanto: danco (danco)Kako smo sanjali v vrtcuFotografija Andreja KelencPrevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota,za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.Izgovorjavi <strong>lahko</strong> prisluhnete <strong>na</strong> Murskem valu v oddaji Mali radio, kije <strong>na</strong> sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.Skupaj bi radi doživeli sanjsko pravljico,so se odločili otroci in vzgojiteljiciv Vrtcu Bistrica. Komaj so dočakalipetek zvečer, ko se je v vrtcu zbralo 38otrok, od <strong>na</strong>jmlajših do tistih, ki bodože prestopili šolski prag, ter njihovevzgojiteljice. V okviru projekta Sanjev mojem vrtcu so mali ju<strong>na</strong>ki in pogumnevzgojiteljice preživeli čudovitoin nepozabno noč, polno doživetij inpreizkušenj. Najprej so se igrali spoz<strong>na</strong>vneigre z zvezdico, <strong>na</strong>to se jih jedolga četica v temi, z žepnimi svetilkami,odpravila <strong>na</strong> pohod po domačivasi. Vmes so jih čakale zabavne<strong>na</strong>loge, pri katerih so vsi z veseljemsodelovali. Na poti ni zmanjkalo petja,gibanja, iger s svetlobo in še česa.Po vrnitvi pa jih je v vrtcu že čakalaslast<strong>na</strong> večerja, ki sta jo po izbiri ponočnjakovpripravili kuharici. Sledilasta ples v pižamah ter ogled risanke oZvezdici Zaspanki <strong>na</strong> velikem platnu.Po množičnih aktivnostih so utrujenizlezli <strong>na</strong> svoje blazine in sanjali zZvezdico Zaspanko vse do sobotnegajutra, ko so jih prišli iskat starši. Težkoso jih pričakovali, čeprav so bili vsipravi korenjaki.A. N. R. R.Fotografija Nataša JuhnovOtroci za 8. marecHra<strong>na</strong> –alergijaJeš, ko lačen si,a vsepovsod tako le ni.Nekje <strong>na</strong> svetu so ljudje,ki lakota jim tuja ni.Mi srečni smo <strong>lahko</strong>,da tega ne občutimo.Med <strong>na</strong>mi pa <strong>tudi</strong> taki so,ki hrane polno imajo,a jim telo ne dopusti,da vse jedli bi.Telo <strong>na</strong>m včasih sporoči,da nekaj v hrani za njega niin temu zdravnikalergija pravi.Grega Premoša, 7. a, OŠ BeltinciNa vrtiljakuKo sta se nogavica in rokavičnik odpeljala<strong>na</strong> zmenek, sta nogavičnik inrokavica poskakala v pralni stroj inse začela vrteti. Med vrtenjem sta setako zabavala, da sta pozabila gledati<strong>na</strong> uro. Ko sta prišla domov nogavicain rokavičnik, sta videla, da sta nogavičnikin rokavica še vedno v pralnemstroju. Ampak, joj. Ni in ni šlo odpretivrat <strong>na</strong> pralnem stroju. Poklicala stapolicijo, gasilce in reševalce. Vsi so setakoj pripeljali in se lotili reševanja.Gasilci so razbili vrata, reševalci so jupotegnili iz pralnega stroja, policistipa so jima skuhali topel čaj. Nogavičnikin rokavica sta popila čaj in živeliso srečno do konca svojih dni.Matic Markovič, 5. b, OŠ Gornja Radgo<strong>na</strong>S. P. in A. P.Nakladalnik čipsaOtroci iz soboškega Vrtca Ringa rajain vzgojiteljici Zlatka in Marija so seposebej pripravljali <strong>na</strong> letošnji osmimarec, dan že<strong>na</strong>. Naredili so risbice,pripisali lepe misli, potem so se toplooblekli in se odpravili v nekatere okoliškeustanove in podjetja ter ženskamizročili svoje darilo in jim zapeli še pesmico.Tako so <strong>na</strong>s obiskali in razveselili<strong>tudi</strong> <strong>na</strong> Podjetju za informiranje,potem pa so se odpravili še <strong>na</strong>prej, <strong>na</strong>policijo, Zavod za zdravstveno varstvoin še kam. Vsak jih je bil vesel, kdo pase ne razveseli tako prijetnega obiskain drobnega presenečenja otrok.A. N. R. R.Moj bratecMoj bratec Nejcje res ta pravi,vedno rad igra se<strong>na</strong> zeleni travi.Brca žogo, poskakuje,ko ga žoga ne uboga,se huduje.Maša Bencak, 3. a, OŠ Tiši<strong>na</strong>Poišči črko P!Bil sem sam doma in začel me jepreganjati dolgčas, zato sem pogledalpo knjižnih policah. Brskal semmed knjigami in ne<strong>na</strong>doma <strong>na</strong>letel<strong>na</strong> knjigo z <strong>na</strong>slovom Izumi vseh časov.Tako sem se odločil, da bom <strong>tudi</strong>jaz nekaj izumil. Dobil sem idejo, da<strong>na</strong>redim nekakšen stroj, ki v skledovsipa čips in podobne dobrote. Odšelsem <strong>na</strong> podstrešje, kjer sem imel svojbunker. Najprej sem si <strong>na</strong>redil skicostroja in se lotil dela.Odšel sem v uto in tam poiskal tankedeske za noge in desko kvadratneoblike. Potem sem potreboval veliktulec oziroma cev, po kateri se bo dosklede spuščal čips. Našel sem ravnopravšnjo, a je bila preveč umaza<strong>na</strong>,zato sem jo moral umiti. Poiskalsem še škatlo, vzel skledo in vse znosilv bunker. Spomnil sem se, da potrebujemše žeblje. Na desko kvadratneoblike sem zabil še druge deske zanoge. Nato sem <strong>na</strong> desko pritrdil škatloin v cev <strong>na</strong>redil luknjo. V luknjo <strong>na</strong>škatli sem vstavil cev. Pri koncu cevisem postavil skledo tako, da bo čips<strong>lahko</strong> padal vanjo. Manjkala je samoše e<strong>na</strong> stvar – <strong>na</strong>jpomembnejša. Čips.Odhitel sem v kuhinjo in pri sladkarijahiskal čips, a ga nisem <strong>na</strong>šel.Čez eno uro sta domov prišla mamain oče ter prinesla čips. Bil sem srečen,saj sem <strong>lahko</strong> z mamo in očetomodšel <strong>na</strong> podstrešje. Tam sem v svojstroj <strong>na</strong>sipal čips, dvignil lepenko inčips se je usipal v skledo. Ko smo gapojedli, smo mu skupaj izbrali ime intako je <strong>na</strong>stal <strong>na</strong>kladalnik čipsa. Sedajvem, kaj bom, ko bom velik. Postalbom izumitelj.Sandi Pucko, 6. a, OŠ Bogoji<strong>na</strong>Mama je …Mama je kakor luč sveta,ki nikdar ne ugasne.Je kakor roža, ki dehtiin nikoli ne oveni.Mama je čut<strong>na</strong>,pol<strong>na</strong> nežnih besed,ki nikoli in nikogarnoče z njimi prizadeti.A včasih je <strong>tudi</strong> teč<strong>na</strong>,kdaj pa kdaj se razjezi,a jaz ji vse to odpustim,saj jo zelo zelo rada imam.Nuša Kerman, 8. a, OŠ Bogoji<strong>na</strong>
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sireportaža11. marca 2010 | Vestnik | 19S pleskarskim priborom do popolne podobe oglasaZ Apačanom Martinom Kovačem <strong>na</strong> terenuBomb<strong>na</strong> misija za plakaterjeDvakrat je bil razglašen za <strong>na</strong>jboljšega slovenskega lepilca plakatov – Predvolilni čas <strong>na</strong>jbolj vroče obdobjeMartin Kovač: »Našel sem se v tem poslu.«Anton Majcenič in Martin Kovač sta zvesto zapisa<strong>na</strong> plakaterstvu.Plakaterji opremljajo <strong>tudi</strong> svetlobne panoje <strong>na</strong> avtobusnih postajališčih.Plakater za lepljenje enega plakata vpovprečju porabi od 15 do 20 minut.Fotografije Nataša JuhnovKo ste se danes zjutraj še z od spanjazalepljenimi očmi peljali mimo razbremenilnegaka<strong>na</strong>la pred murskosoboškogim<strong>na</strong>zijo in videli možakarjav rdečem delovnem kombinezonu z<strong>na</strong>pisom Europlakat, ki <strong>na</strong> velik panolepi oglas, bi mu morali zagotovo potrobiti.Srečali ste <strong>na</strong>mreč Marti<strong>na</strong>Kovača iz Apač, ki je bil v internemtekmovanju plakaterjev dvakrat izbranza <strong>na</strong>jboljšega v državi.»Ocenjujejo se hitrost, estetika in<strong>na</strong>tančnost,« je kriterije ocenjevanjalepljenja plakatov dimenzij <strong>tudi</strong> petkrat dva metra opisal Anton Majceničiz Ihove, nekakšen starosta plakaterjev<strong>na</strong> Štajerskem in <strong>tudi</strong> v pokrajiniob reki Muri. Kovač pa je že šestoleto edini pomurski plakater. Izšolalse je sicer za <strong>na</strong>takarja, potem ko jevidel razpis za plakaterja, pa se je prijavil.»Našel sem se v tem poslu,« jedejal. Majcenič je začel pred dva<strong>na</strong>jstimileti: »Takrat smo komaj začelipostavljati in sestavljati panoje. Nimi žal. Ponovno bi se odločil tako.«Oba sta torej zvesto zapisa<strong>na</strong> plakaterstvu,čeprav ta obrt nima točno določenegadelavnika. Službujejo 24 ur<strong>na</strong> dan, sedem dni <strong>na</strong> teden, 365 dni<strong>na</strong> leto. »Pravzaprav sploh nimamodopusta,« je odkrit Kovač. Ko <strong>na</strong>ročnikpostavi rok, se oglasi <strong>na</strong> plakatnepanoje lepijo ne glede <strong>na</strong> vremenskerazmere. »Avto je kazal, da je zu<strong>na</strong>jminus 12 stopinj,« se je dogodivščineiz prejšnjega meseca spomnil Kovač.Tudi dež ali močno sneženje in hladenveter, ki brije do kosti, ne smejobiti ovira. »Eden od trgovskih centrovzahteva, da plakate, kjer oglašujejoponudbo za <strong>na</strong>slednji teden, zamenjujemoob nedeljah,« je še povedalMajcenič. »Da ne bom <strong>na</strong>števal, kolikokilometrov opravim,« je <strong>na</strong> še eno posebnostsvojega dela opozoril Kovač.Včasih mora isti dan <strong>na</strong>lepiti <strong>tudi</strong> do60 plakatov: »Vse od Gornje Radgonepa do Lendave in Hodoša.« Plakaterza lepljenje enega plakata v povprečjuporabi od 15 do 20 minut. Veččasa gre, če mora <strong>na</strong>jprej plakat oziromaoglas ročno strgati s panoja. Opremljajo<strong>tudi</strong> svetlobne panoje <strong>na</strong> avtobusnihpostajališčih.V <strong>na</strong>sprotju z vrhunskimi kuharji,ki skrivajo recepte svojih glavnih mojstrovin,Kovač in Majcenič razkrijeta, včem je skrivnost, da <strong>na</strong> pano <strong>na</strong>mestitagromozanski oglas. Mnogim <strong>na</strong>mrečtežave povzroča že lepljenje formataA 4. »Začne se že noč prej, ko morašplakat <strong>na</strong>močiti v vodi. Ko je plakat<strong>na</strong> panoju, ga moraš <strong>na</strong> koncu dobrozgladiti z gladilko,« je preprost Kovač.»Naš pribor je v bistvu pleskarski,« je vdebato vskočil Majcenič. Oba pa sta leprikimala <strong>na</strong> vprašanje, ali sta kdaj <strong>na</strong>robesestavila plakat. Oglas s panojevje <strong>na</strong>mreč razdeljen po kosih.Če pa zadevo postavimo v konceptaktualne podelitve oskarjev, dobimoBombno misijo za plakaterje. To je lepljenjeplakatov <strong>na</strong> panoje, ki stojijosredi pašnikov. »Takih seveda sploh nimalo, še posebej ob glavnih cestah,«je pojasnil Kovač. Neki plakater je želepil plakat <strong>na</strong> pano med živino <strong>na</strong> pašniku,ko so obroč okoli njega sklenilipol tone težki biki. Živali so bile nemirne,glave vroče. Vprašanje je bilo,ali iskra preskoči. »Umik je bila <strong>na</strong>jboljtaktič<strong>na</strong> zadeva. Seveda je kasnejeplakat moral biti <strong>na</strong>lepljen,« je razložilMajcenič.Prav poseb<strong>na</strong> zgodba pa so plakativ predvolilni tekmi. »Stranke pritiskajo,zakaj še ni <strong>na</strong>lepljen njihov plakat.Vsi bi bili radi prvi,« je dodal AntonMajcenič. Če novo lepljenje plakatovzaradi tega, ker ga je nekdo popisalali porisal, ni tako zelo običajno, v volilnivročici ni tako. Zgodilo se je <strong>na</strong>mreč,da se je plakater, ki je v Lendavi<strong>na</strong>lepil volilni plakat, peljal šeleproti Beltincem, pa so ga <strong>na</strong>ročniki žeklicali <strong>na</strong>zaj, da mora oglas prelepiti,saj je bil takoj popisan. »Ko sem vIndustrijski ulici v Murski Soboti lepilplakat Lojzeta Peterleta, so se primeni ustavljali ljudje in govorili, <strong>na</strong>jga strgam ali raztrgam. Če primerjam:Janeza Janšo so lažje prenesli,« MartinKovač predstavi še eno terenskoizkušnjo.Andrej Bedek