12 | Vestnik | 11. marca 2010 kmetijstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siDobrote slovenskihkmetij Ptuj 2010Letospoudarek<strong>na</strong> <strong>Pomurju</strong>Prireditev je izziv zakmetije, ki se usmerjajov trženje svojih izdelkovLetošnja držav<strong>na</strong> razstava Dobrote slovenskihkmetij, ki jo vsako leto pripravijov minoritskem samostanu <strong>na</strong> Ptuju,bo že 21. po vrsti, zanjo pa je medudeleženci vedno večje zanimanje.Predlani so v okviru te razstave ocenili1.065 izdelkov, lani 1.078, letos paso slovenske kmetije prijavile v ocenitevže 1.173 izdelkov, od krušnih, mlečnih,mesnih in zelenjavnih do olj, kisov,vi<strong>na</strong>, žganja in drugih izdelkov izsadja.Odziv kmetij je izredno velik, kar potrjuje,da so Dobrote slovenskih kmetijkot razstava in blagov<strong>na</strong> z<strong>na</strong>mka izzivpredvsem za kmetije, ki se usmerjajo vtrženje doma pridelanih izdelkov. Medletošnjimi izdelki, ki so jih kmetije poslalev ocenitev, je <strong>na</strong>jveč krušnih izdelkovin čajnega peciva, saj je teh kar 425,sledijo mesni izdelki, <strong>na</strong>rav<strong>na</strong> žganja,vi<strong>na</strong>, mlečni izdelki ter različni sokovi,marmelade in konzervira<strong>na</strong> zelenjava.Prva senzorič<strong>na</strong> ocenjevanja izdelkovso že opravili, po prvih oce<strong>na</strong>h soizdelki, ki jih pripravljajo <strong>na</strong> slovenskihkmetijah, zelo kakovostni, zato bo <strong>tudi</strong>bera priz<strong>na</strong>nj bogata. V preteklih dvajsetihletih so <strong>na</strong> ocenjevanju <strong>na</strong> Ptujupodelili 3.150 bro<strong>na</strong>stih, 3.256 srebrnihin 3.373 zlatih odličij, za trikrat zaporedosvojeno zlato odličje pa je 399 izdelkovprejelo z<strong>na</strong>k kakovosti.Osrednja pokraji<strong>na</strong> <strong>na</strong> letošnji razstavibo Pomurje, v posebnem delurazstave pa bodo predstavili ekološkeizdelke. Med izdelki, ki so jih pomurskekmetije poslale <strong>na</strong> letošnjo razstavo,je <strong>na</strong>jveč krušnih izdelkov in peciva,<strong>na</strong> razstavi pa bodo predstavili <strong>tudi</strong>zaščitene živilske izdelke iz Pomurja,kot so prekmurska šunka, prekmurskagibanica in prleška tünka.L. Kovačizobraževanjakmetovalcev12. 3. 2010: KGZS – Zavod M. S., dvora<strong>na</strong>,Ulica Štefa<strong>na</strong> Kovača 40, 9000 MurskaSobota, ob 9.00, predavanje KOP – IPL,Uporaba sistema FITO – INFO v okviruintegrirane pridelave poljščin, Koruz<strong>na</strong> bulavasnet, Karantenske bolezni in škodljivci priintegrirani pridelavi poljščin.12. 3. 2010: Turnišče, vaški dom, 9224Turnišče, ob 13.00, ne velja za KOP,Vi<strong>na</strong>rstvo – Ocenjevanje vin VSD Turnišče.13. 3. 2010: Strehovci, vaški dom,Strehovci 29, 9223 Dobrovnik, ob 9.00, nevelja za KOP, Vi<strong>na</strong>rstvo – Ocenjevanje vin DVStrehovci in VSD Filovci.16. 3. 2010: Čentiba, vaški dom, Glav<strong>na</strong>ulica 94, Čentiba, 9220 Lendava, ob 14.00,ne velja za KOP, Vi<strong>na</strong>rstvo – Ocenjevanje vinDV Čentiba.16. 3. 2010: KGZS – Zavod M. S., dvora<strong>na</strong>,Ulica Štefa<strong>na</strong> Kovača 40, 9000 MurskaSobota, ob 9.00, ne velja za KOP, Dom,druži<strong>na</strong>, dopolnilne dejavnosti – Krajiniprimer<strong>na</strong> ureditev kmetije.18. 3. 2010: KGZS – Zavod M. S.,dvora<strong>na</strong>, Ulica Štefa<strong>na</strong> Kovača 40, 9000Murska Sobota, ob 10.00, predavanje KOP –REJ, Etologija v prašičereji in etološki vidik prigradnji hlevov, Kaj mora prašičerejec vedeti okužnih boleznih, ki so v sosednjih državah?,Primer<strong>na</strong> reja plemenskih svinj, Vpliv pasmein prehrane <strong>na</strong> kakovost prašičjega mesa.18. 3. 2010: Velika Pola<strong>na</strong>, vaški dom,Velika Pola<strong>na</strong> 111, 9225 Velika Pola<strong>na</strong>,ob 14.00, ne velja za KOP, Vi<strong>na</strong>rstvo –Ocenjevanje vin DV Velika Pola<strong>na</strong>.Čebelarska zveza društev Pomurja uspeš<strong>na</strong> v svojem poslanstvuVrednejši od pridelka jeučinek <strong>na</strong> biotsko pestrostPosebno skrb <strong>na</strong>menjajo promociji in pomlajevanju članstvaČebelarska zveza društev Pomurja,ki je bila ustanovlje<strong>na</strong> pred šestimileti, uspešno opravlja svoje poslanstvoin uresničuje zastavljene cilje.Zveza je <strong>na</strong>stala iz Pomurskega odboraza <strong>na</strong>predek čebelarstva, ki jeneformalno deloval skoraj osem let,vanj pa so bila vključe<strong>na</strong> vsa čebelarskadruštva, ki so delovala v <strong>Pomurju</strong>.Danes združuje Čebelarska zvezadruštev Pomurja 22 čebelarskihdruštev ter 600 čebelarjev in čebelark,ki čebelarijo s 15.600 čebeljimidruži<strong>na</strong>mi. Pomurski čebelarji imajotako v lasti deset odstotkov vsehslovenskih čebeljih družin, letno papridelajo od 200 do 300 ton medu,kar prav tako predstavlja desetinoslovenskega pridelka medu.Korist, ki jo čebele pri<strong>na</strong>šajo gospodarstvu,pa ni le pridelek medu,veliko večja korist je od opraševanja,ki ga opravljajo. Če ovrednotimovrednost čebeljih pridelkov inTerensko pregledovanje <strong>na</strong>prav za <strong>na</strong><strong>na</strong>šanje fitofarmacevtskih sredstevZmanjševanje stroškov in varovanje okoljaZ brezhibnimi <strong>na</strong>pravami optimiziramo porabo škropiva in varujemo okoljeKljub zimskemu vremenu, ki so ga vremenoslovci<strong>na</strong>povedali za te dni, sezima počasi izteka in začela se bodoprva kmetijska dela. Mednje sodi <strong>tudi</strong>zaščita posevkov in <strong>na</strong>sadov s fitofarmacevtskimisredstvi, uporabnik pamora uporabljati le tehnično brezhibnoškropilnico, ki ima ustrezen certifikatin je redno testira<strong>na</strong>. Osnovni <strong>na</strong>mentestiranja strojev za varstvo rastlin jeugotoviti njihovo stanje in pomanjkljivostiter zagotoviti ustrezno <strong>na</strong>stavitev,servisiranje in svetovanje za optimalnouporabo oziroma <strong>na</strong>kup.Za varno delo s škropilnico ali pršilnikomje pomembno, da kardansko gredustrezno varnostno <strong>na</strong>mestimo. V <strong>na</strong>livniodprtini rezervoarja mora biti čistilnosito, <strong>na</strong> dnu rezervoarja mešal<strong>na</strong>šoba, <strong>na</strong> vrhu pa pokrov, ki mora dobrotesniti, odprti<strong>na</strong> za ize<strong>na</strong>čitev tlaka pane sme biti zamaše<strong>na</strong>. Rezervoar moraimeti <strong>tudi</strong> kazalo, s katerega se moradobro odčitati količi<strong>na</strong> vode v rezervoarju.Poškodovane dele škropilnice popravimoali zamenjamo z novimi.Preveriti je potrebno črpalko in v njejzamenjati olje, prav tako je potreb<strong>na</strong>kontrola tlačnih membran (poškodovane– pretrgane membrane opazimopo odtekanju bele emulzije skozi odprtinoza <strong>na</strong>livanje). Poškodovane membranezamenjamo. Preverimo <strong>tudi</strong> tlakv zračniku (nepravilen tlak v zračniku<strong>na</strong>jlažje opazimo, če je kazalec <strong>na</strong> manometrunemiren in tekoči<strong>na</strong> prši nee<strong>na</strong>komernoskozi šobe). Pravilno <strong>na</strong>stavljentlak v zračniku njivske škropilniceje od 1,5 do tri bare, v pršilnikih od osemdo deset barov.Manometri morajo ustrezati standardusist en 837-1, imeti morajo <strong>na</strong>jmanjšipremer 60 milimetrov, skala manometranjivske škropilnice mora imeti vmerilnem območju vrednost do pet barov,razdelek vsaj 0,2 bara, pri pršilnikihpa vsaj en bar. Na regulatorjih in razvodnihventilih preverimo njihovo tesnostin urav<strong>na</strong>vanje, jih podmažemo in poškodovanezamenjamo z novimi.Filtre s<strong>na</strong>memo, jih očistimo in poučinek čebel <strong>na</strong> biotsko pestrostz opraševanjem po med<strong>na</strong>rodnihstandardih, je po besedah dr. StankaKapu<strong>na</strong>, predsednika Čebelarskezveze društev Pomurja, pomurskočebelarstvo vredno od deset do 15milijonov evrov.Za lansko letino priz<strong>na</strong>vajo, da jebila bogata, saj je <strong>na</strong>rava poskrbelaza obilno medenje. Bile so idealnerazmere za pridelavo medu oljneogrščice ter cvetličnega in akacijevegamedu, zaradi dežja med cvetenjempa je bil manjši prideleklipovega in kostanjevega medu.Osnovno poslanstvo zveze ostaja še<strong>na</strong>prej skrb za izobraževanje svojihčlanov, posebno skrb pa zveza posveča<strong>tudi</strong> promociji čebeljih izdelkov.Sodelovanje <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnemkmetijsko-živilskem sejmu AGRA jepostalo tradicio<strong>na</strong>lno, prav tako <strong>tudi</strong>ocenjevanje medu, ki je že preraslov med<strong>na</strong>rodno. Na pomurskem ocenjevanjuje Janez Ficko, član ČD Puconci,za akacijev med prejel šampio<strong>na</strong>,skupaj pa je bilo ocenjenih 78vzorcev medu. Za boljšo promocijoizdelkov pomurskih čebelarjev souredili celostno podobo zveze, saj so<strong>na</strong>tisnili lastno etiketo ter <strong>na</strong>lepkoza slovenski kozarec za med, medeniliker in propolis. Lani so v okvirusejma AGRA okro<strong>na</strong>li prvo medenokraljico <strong>na</strong> slovenskem in s tem dejanjemdosegli vrh promocijskih aktivnosti.Da bi pomladili članstvo in v svojevrste pritegnili čim več mladih, čebelarjidobro sodelujejo s šolami, kjerpod njihovim mentorstvom delujejočebelarski krožki. Tem krožkomje zveza pomagala <strong>tudi</strong> pri postavitvičebelnjakov in <strong>na</strong>kupu opreme.Čebelarji so svoje izkušnje <strong>na</strong> mladepre<strong>na</strong>šali <strong>tudi</strong> z različnimi predavanji,<strong>na</strong> katerih posebno pozornost<strong>na</strong>menjajo pomenu obstoja čebel vpotrebi zamenjamo čistilne vložke znovimi. Tudi porozne in dotrajane ceviin spojne dele zamenjamo z novimi.Protikapljalni mehanizem služi za to,da prepreči kapljanje škropiva po zemljiin rastli<strong>na</strong>h, ko zapremo dovod.Če gre za kroglične izvedbe, jih pred testiranjemin škropljenjem dobro očistimoali zamenjamo z novimi. Pri sodobnihmembranskih izvedbah po potrebizamenjamo membranico. Škropilne letvene smejo biti poškodovane ali zvite,med prevozom ali delom pa morajobiti stabilne. Poškodovane popravimoali zamenjamo z novimi.Puhalo – ventilator mora ustrezativarnostnim zahtevam glede varovalnihohišij in <strong>na</strong>stavljivosti letev puhala, ležajipa morajo biti brezhibni. Popravimoin <strong>na</strong>mestimo varovalne mehanizme,poškodovane dele zamenjamo znovimi. Uporabljamo samo certificiranešobe, e<strong>na</strong>ke po tipu, velikosti in pretoku.Pred škropljenjem moramo preveritidelovanje in šobe prilagoditi vrstiškropljenja. Še posebej pomembno je,da se uporabljajo antidriftne šobe, kipreprečujejo oziroma zmanjšujejo za<strong>na</strong>šanješkropiva s ciljne površine. Šobe,ki ne delujejo pravilno, predhodno očistimoz mehko ščetko ali zamenjamo znovimi.Biotehniška šola Rakičan kot pooblašče<strong>na</strong>organizacija za pregledovanje<strong>na</strong>prav za <strong>na</strong><strong>na</strong>šanje fitofarmacevtskihsredstev <strong>tudi</strong> letos v začetku marca predzačetkom škropilne sezone organiziraterenske preglede <strong>na</strong>prav. Uporabniki<strong>na</strong>ravi in pomenu so<strong>na</strong>ravnega kmetovanjapri ohranjanju opraševalcev.Aktivno se vključujejo <strong>tudi</strong> v razneprireditve v lokalnih skupnostih,kjer s čebeljimi pridelki popestrijoponudbo. Dobro sodelujejo z biotehniškošolo v Rakičanu in z Nacio<strong>na</strong>lnimveteri<strong>na</strong>rskim inštitutom, zvezapa ni le strokovni servis pomurskihčebelarjev, saj se njenih aktivnostiposlužujejo <strong>tudi</strong> čebelarji zu<strong>na</strong>j pomurskihobčin.Promociji pomurskega čebelarstva,izobraževanju, širjenju čebelarskihkrožkov <strong>na</strong> šolah in drugim aktivnostimbo <strong>tudi</strong> v prihodnje veljalo<strong>na</strong>jveč pozornosti. Sodelovali bodo<strong>na</strong> sejmu AGRA in <strong>na</strong>daljevali začeteaktivnosti v okviru te sejemske prireditve.Pripravili bodo 11. pomurskoocenjevanje medu in si prizadevali,da bi <strong>na</strong> njem s svojimi vzorci sodelovaločim več čebelarjev iz tujine.Ludvik Kovač<strong>na</strong>prav bodo <strong>na</strong> testiranje pravočasnopovabljeni s posebnim dopisom, in to<strong>na</strong> testir<strong>na</strong> mesta, kjer so v preteklih letihopravljali testiranje. Vsi drugi imetniki<strong>na</strong>prav, ki še nimajo opravljenegapregleda – testiranja, se <strong>lahko</strong> <strong>na</strong> testiranjeprijavite po telefonu, številka je02 530 37 59 ali 041 579 820.Imetnikom novih <strong>na</strong>prav (do šestmesecev od datuma <strong>na</strong>kupa) testiranjani treba opraviti, ampak si morajopridobiti le potrdilo in <strong>na</strong>lepko pripooblaščeni organizaciji. Na pregled jetreba pripeljati očiščeno in preizkušeno<strong>na</strong>pravo, do polovice <strong>na</strong>polnjeno sčisto vodo zaradi meritev in preizkusa.Ob nizkih temperaturah je potreb<strong>na</strong> šeposeb<strong>na</strong> previdnost.L. K.Fotografija D. K.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sikmetijstvo11. marca 2010 | Vestnik | 13Nov kmetijski center Rodovite v ProsenjakovcihZa dom in kmetijstvoNačrtujejo <strong>tudi</strong> gradnjo odkupne postaje za zrnjeKmetijske subvencije 2010Elektronsko izpolnjevanjevlog se je začeloČas za oddajo je do 9. junija, <strong>na</strong>to bo začel teči25-dnevni zamudni rokFotografija Ludvik KovačFotografija Ludvik KrambergerZ otvoritve novega kmetijskega centra Rodovita v ProsenjakovcihOb prisotnosti številnih domačinov ingostov so v Prosenjakovcih odprli novkmetijski center Rodovita. Ta je do nedavnegadeloval v prostorih nekdanjeKmetijske zadruge Panonka, zdaj paso ga preselili v prostore Pletilstva. Kotje <strong>na</strong> otvoritveni slovesnosti dejal JureVonči<strong>na</strong>, direktor kmetijsko proizvodnegapodročja Seme<strong>na</strong>rne Ljublja<strong>na</strong>,v okviru katere delujejo <strong>tudi</strong> maloprodajneenote Rodovite, se je Seme<strong>na</strong>r<strong>na</strong>v več kot sto letih iz prodajalne ssemeni razvila v veliko podjetje, ki jeusmerjeno <strong>tudi</strong> v pridelavo in dodelavoseme<strong>na</strong>. Podjetje je preraslo v velikogospodarsko družbo s poslovnimi vezmiv Evropi in zu<strong>na</strong>j nje, kljub širitvi poslovanjapa ohranja tesno povezanostDruštvo kmečkih že<strong>na</strong> in deklet Sv. Jurij ob ŠčavniciDruštvo kmečkih že<strong>na</strong> in deklet Sv. Jurijob Ščavnici, ki šteje le 55 članov inga vodi predsednica Ema Lančič, sodimed <strong>na</strong>jbolj delovne v občini Sv. Jurijob Ščavnici. S svojo bogato društvenodejavnostjo popestrijo mnoge prireditvev občini in <strong>tudi</strong> širše. Njihova dejavnostje pomemb<strong>na</strong> pri ohranjanjukmečkih običajev in podeželske kuli<strong>na</strong>rike.O svoji dejavnosti so spregovorili<strong>na</strong> občnem zboru <strong>na</strong> Turistični kmetijiFleisinger v Spodnjih Ivanjcih. Občlanicah društva so se zbora udeležili<strong>tudi</strong> gostje, med njimi predstavniceDKŽ Križevci - Veržej, Destrnik in Kapela,Društva kmečkih gospodinj Juršinci,predstavnica Zveze kmetic SlovenijeMarta Kraner iz Jakoba, kmetijskasvetovalka Metka Marinič ter županObčine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Sla<strong>na</strong>.O delu društva je izčrpno poročalapredsednica Ema Lančič. Po njenihbesedah je društvo med letom izvedloveč kot 60 aktivnosti, ki so potekalevse leto, večje pa v glavnem pozimi,predvsem strokov<strong>na</strong> predavanja, tečajiročnih del in kuharski tečaj. Ob pomočigim<strong>na</strong>zije Franca Miklošiča iz Ljutomeraso v okviru ted<strong>na</strong> vseživljenjskegaučenja pripravile krožek za izdelavovoščilnic. Za dobro izveden krožek jeprejelo društvo posebno priz<strong>na</strong>nje Andragoškegacentra Republike Slovenije.Pripravile so <strong>tudi</strong> poseben tečaj za izdelavoizdelkov iz koruznega ličja. Medvečje aktivnosti sodijo še vsakolet<strong>na</strong>z lokalnim okoljem. Tudi nov kmetijskicenter v Prosenjakovcih predstavljaskupno pridobitev Seme<strong>na</strong>rne, lokalneskupnosti in posameznikov.Nov kmetijski center Rodovita bo vProsenjakovcih in okolici obogatil in izboljšaloskrbo s kmetijskimi izdelki, reprodukcijskimmaterialom ter izdelkiza vrt in dom, hkrati pa bo več kot le trgovi<strong>na</strong>,saj bo tu <strong>tudi</strong> odkupni center zakmetijske pridelke. Načrtujejo <strong>na</strong>mrečgradnjo sodobne odkupne postaje zazrnje. Na 360 kvadratnih metrih notranjihin 560 kvadratnih metrih zu<strong>na</strong>njihprodajnih površin je ob orodju za obdelovanjekmetijskih površin mogočedobiti še <strong>na</strong>jrazličnejša seme<strong>na</strong>, gnojilain sredstva za varstvo rastlin, krmila,kmetijsko mehanizacijo in opremoter gradbeni material. V sklopu kmetijskegacentra Rodovita v Prosenjakovcihsta <strong>tudi</strong> bencinski servis in živilska trgovi<strong>na</strong>,ki bo <strong>na</strong> 50 kvadratnih metrihzagotavljala oskrbo tukajšnjih ljudi zživilskimi in drugimi izdelki za gospodinjstvo.Slovesnost ob otvoritvi so s svojim<strong>na</strong>stopom popestrili ženski pevski zboriz Prosenjakovec, mladi igralci dvojezičneosnovne šole Prosenjakovci in pevecRudi Šantl, Rodovita pa je poskrbela<strong>tudi</strong> za presenečenje. Vsem že<strong>na</strong>m, kiso prišle <strong>na</strong> otvoritev, je za njihov praznik,dan že<strong>na</strong>, podarila <strong>na</strong>geljček, nekaterimpa še šopke.Ludvik KovačOhranjanje kmečkega izročilaPriz<strong>na</strong>nje Andragoškega centra Republike Slovenije za delo <strong>na</strong> področjuvseživljenjskega učenja za leto 2009razstava velikonočnih jedi in ročnihdel, sodelovanje s kmečkimi dobrotamiob občinskem prazniku in tradicio<strong>na</strong>l<strong>na</strong>folklorno obarva<strong>na</strong> prireditevŽetev zlatega klasa <strong>na</strong> Stari Gori. Društvoskrbi <strong>tudi</strong> za razvedrilo svojih članic,saj prireja strokovne izlete, ki sovedno dobro obiskani. Podobne aktivnostiso zapisale <strong>tudi</strong> v <strong>na</strong>črt dela društvaza prihodnost.Delo društva je pohvalil <strong>tudi</strong> županobčine Anton Sla<strong>na</strong>, ki je ženskam čestitalza prejeto priz<strong>na</strong>nje in dan že<strong>na</strong>.Prireditev sta popestrili Pepika in Ivanka,ki sta v skeču »obirali« politične indruge dogodke v Občini Sv. Jurij obŠčavnici in širše.Ludvik KrambergerJesenkovo priz<strong>na</strong>nje Pomurskemu sejmuBiotehniška fakulteta v Ljubljani vsako leto podeljuje Jesenkove <strong>na</strong>grade profesorjem,strokovnjakom in študentom, ki so tej ustanovi dali poseben pečat. Letos so podelili štiriJesenkove <strong>na</strong>grade in osem priz<strong>na</strong>nj. Jesenkovo <strong>na</strong>grado za življenjsko delo je dobilprof. dr. Janez Hribar, med dobitniki pa je <strong>tudi</strong> Pomurski sejem, ki je prejel priz<strong>na</strong>njeza zgledno sodelovanje z biotehniško fakulteto. V okviru sejma AGRA že tradicio<strong>na</strong>lnopotekajo med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> ocenjevanja kakovosti mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnihizdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, medu, kmetijskemehanizacije in opreme ter odprto državno ocenjevanje vin, pri teh projektih paPomurski sejem še posebej tvorno sodeluje prav z biotehniško fakulteto. L. Kovačvrt<strong>na</strong>rski utrinkiKako uspešno zasnovatispomladanski zelenjavni vrtNačrtovanje in pridelovanje hrane <strong>na</strong>vrtu je odvisno od vremenskih razmer,lege vrta, tipa tal, preskrbljenostiz vodo in hranili, kolobarja ter časovnegavrstenja vrtnin. Leto za letom seposevki <strong>na</strong> gredicah izmenjujejo glede<strong>na</strong> omenjene dejavnike ter glede<strong>na</strong> <strong>na</strong>še želje in potrebe.S pridelovanjem vrtnin začnemo žepozimi v zaprtih prostorih, v času koso razmere <strong>na</strong> prostem še neugodne.Z <strong>na</strong>menom, da si doma sami vzgojimosadike zelenjadnic in okrasnihrož, uporabljamo različne zaprte prostoreali kar toplo in svetlo okenskopolico.V mesecu marcu posejemo v zaščiteneprostore zelenjavo kot so: solata,koleraba, cvetača, brokoli, zelje,zele<strong>na</strong>, por, paradižnik, paprika, jajčevec,bučke, zelišča. Rastline so pripravljeneza saditev <strong>na</strong> prosto v osmihtednih, zato je zdaj pravi čas za njihovosetev. Ob sončnih dnevih <strong>lahko</strong>temperature v zaprtih prostorihzelo <strong>na</strong>rastejo, zato moramo sadikeza kompaktno rast rastlin redno zračiti.Sadike zalivamo v jutranjih urah,da se do večera posušijo. Če tega neupoštevamo, se <strong>lahko</strong> pojavijo glivičnebolezni, kot je padavica sadik. Česmo s setvijo sadik pohiteli, je zdaj<strong>tudi</strong> čas, da rastline pikiramo v večjeposode.Tudi <strong>na</strong> prostem <strong>lahko</strong> v mesecumarcu <strong>na</strong> gredicah že kaj postorimo.Zelenjavne grede <strong>lahko</strong> pripravimoV ponedeljek se je začela kampanjaelektronskega izpolnjevanja in oddajezbirnih vlog za ukrepe kmetijske politikeza leto 2010. Zbirno vlogo in vsedruge zahtevke, ki se oddajajo hkratiz njo, <strong>lahko</strong> vlagatelji oddajo do 15.maja, <strong>na</strong>to pa bo sledil še 25-dnevnizamudni rok, ki bo trajal do 9. junija.Zamudnikom se bo za vsak zamujendan izplačilo subvencije zmanjšalo zadoločen odstotek.Za izvedbo elektronskega izpolnjevanjazbirnih vlog v letu 2010 je prikmetijski svetovalni službi, ki delujev okviru Kmetijsko-gozdarske zborniceSlovenije, pripravljenih 84 vnosnihmest, za pomoč vlagateljem pabo <strong>na</strong> voljo 275 ustrezno usposobljenihkmetijskih svetovalcev in drugihzu<strong>na</strong>njih sodelavcev.Praviloma se vloge pošljejo <strong>na</strong>agencijo za kmetijske trge v elektronskiobliki, le izjemoma se vlogoin druge zahtevke pošlje <strong>na</strong> agencijokot podpisan raču<strong>na</strong>lniški izpis s priporočenopošto. S priporočeno poštoje treba poslati <strong>tudi</strong> priloge, za katereje predvideno, da se ne izpolnjujejoelektronsko ali jih ni mogoče izpolnitielektronsko.Pomoč vlagateljem bo <strong>tudi</strong> letos potekalapo sistemu <strong>na</strong>ročanja, zato <strong>na</strong>jse za čas izpolnjevanja zbirne vlogedogovorijo <strong>na</strong> izpostavah kmetijskesvetovalne službe.L. Kovačza rastline. Na grede potresemo svežepresejan kompost in jih pognojimo,če tega nismo storili že jeseni.Najprej posadimo <strong>na</strong> prosto bob, česenin grah.V plastenjakih <strong>lahko</strong> sredi mesecamarca sejemo rezivko, berivko. Nagredo, ki jo po sajenju pokrijemo, <strong>lahko</strong>sadimo že glav<strong>na</strong>to solato in kapusnice.Ob koncu marca <strong>lahko</strong> ob ugodnemvremenu in ustreznih klimatskih razmerahsejemo <strong>na</strong> prosto kulture: špi<strong>na</strong>ča,korenček, pasti<strong>na</strong>k, peteršilj,por, čebula. Ob nejasnih vremenskihrazmerah pa je boljše, da s setvijo šenekoliko počakamo. Rastline predmrzlim vremenom <strong>na</strong>jlažje zaščitimos plastenjaki ali s folijo iz tkanine.Pri setvi, sajenju sadik in razporejanjurastlin <strong>na</strong> vrtu je pomembno, daupoštevamo kolobar. Kolobar pa sestavimo<strong>tudi</strong> glede <strong>na</strong> zahteve rastlin poorganskem gnoju. Vrt tako razdelimo<strong>na</strong> štiri dele: <strong>na</strong> prvi del – obilno gnojenz organskim gnojem – posadimokapusnice, <strong>na</strong> drugi del – zmerno gnojenz organskim gnojem – posadimobučnice, solatnice in krompir <strong>na</strong> tretjidel pa vrtnine, nezahtevne za gnojenje:stročnice, čebulnice, korenovke. Četrtidel vrta prihranimo za trajnice.V mesecu aprilu sadimo v zemljo,ki je ogreta <strong>na</strong>d sedem stopinj Celzija,krompir, zato ne pozabimo <strong>na</strong> <strong>na</strong>kalitevgomoljev že v mesecu marcu.M. V.Fotografija ekometer.si