14 | Vestnik | 11. marca 2010 iz <strong>na</strong>ših krajevwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siVeržej: proračun pod strehoVrtec bo dražjiSprejeli ekonomske cene vzgojno-varstvenihprogramov v vrtcu – Za vodovod <strong>tudi</strong> evropski evriV razpravi sta svetnika Andrej Srakain Nada Bunderl Rus poudarila uravnoteženostproraču<strong>na</strong>, ki je razvojno<strong>na</strong>rav<strong>na</strong>n. Pri tem sta zlasti omenilainvesticijski projekt, s katerim bodozagotovili dolgoročno oskrbo prebivalcevVeržeja, Banovec in Bunčan zzdravo pitno vodo, ter gradnjo potrebneinfrastrukture v Banovcih.V primerjavi s prvo obrav<strong>na</strong>vo sose tako prihodki kot odhodki letošnjegaveržejskega proraču<strong>na</strong> znižaliza približno sedem odstotkov. Skupniprihodki z<strong>na</strong>šajo dva milijo<strong>na</strong> 15.934evrov, odhodki pa dva milijo<strong>na</strong> 81.161evrov. Zanimivo je, da predstavljajoinvesticijski odhodki več kot 1,1 milijo<strong>na</strong>evrov ali 55,53 odstotka vseh odhodkov.Med drugim bodo za gradnjovodovodnega omrežja v Občini Veržej,ki so jo v ta razvojni dokumentuvrstili pozneje, letos zagotovili dobrih189.000 evrov proračunskihsredstev, okrog 290.000 evrov pabo prispevala Evropska unija. Medtempa se je vrednost gradnje javneinfrastrukture v Banovcih v postopkujavnega <strong>na</strong>ročila zmanjšala <strong>na</strong>582.563,72 evra.Ker investicija v sa<strong>na</strong>cijo in dograditevOsnovne šole Veržej ni zajeta vproračunu šolskega ministrstva, so jočrtali <strong>tudi</strong> iz občinskega proraču<strong>na</strong>.V proračunskem letu 2010 <strong>na</strong>črtujejo<strong>tudi</strong> plačilo izdelave občinskega prostorskega<strong>na</strong>črta, stroške geodetskedokumentacije pa so povečali.Ker <strong>na</strong> zadnji lanski seji občinskegasveta niso potrdili ekonomskih cenvzgojno-varstvenih programov v VrtcuVeržej, ampak so vodstvu OŠ Veržej<strong>na</strong>ložili pripravo dodatnega gradiva,so odločitev prenesli <strong>na</strong> tokratnosejo. Na njej so sprejeli sklep, po katerembo ce<strong>na</strong> dnevnega programaza prvo starostno skupino (od 1. do3. leta) z<strong>na</strong>šala 493,78 evra, za drugostarostno skupino (od 3. do 6. leta)pa 380,93 evra. Krajši program (od 7.ure do 11.30 z malico in brez kosila) bostarše stal 246,89 oz. 190,47 evra.Milan JeršePo dveh desetletjih v Murski SobotiZa dobre stare časeKoncert Novih fosilov darilo za dan žensk – Žurali tako stari kot mladiMoškim v pokrajini ob Muri tokrat nibilo težko razveseliti svojih izvoljenkob dnevu že<strong>na</strong>, sploh če je njihova dragaljubiteljica hrvaške glasbe, saj je bilpetkov koncert Novih fosilov kot <strong>na</strong>laščza vse tiste, ki so si ob prazniku ženskželeli privoščiti nekaj za dušo. In medobiskovalci koncerta je bilo res mogočeopaziti številne pare, pa <strong>tudi</strong> takšnein drugačne druščine, pri čemer je bilo<strong>na</strong>jbolj zanimivo to, da je bilo v občinstvuprav toliko mladih kot starejših, kiso z Novimi fosili odrasli.Očitno legendar<strong>na</strong> hrvaška skupi<strong>na</strong>,ki je svoje <strong>na</strong>jvečje uspehe žela v sedemdesetihin osemdesetih letih in seje vmes že poslovila od glasbenih odrov,še z<strong>na</strong> pritegniti poslušalce vsehgeneracij in <strong>na</strong>polniti koncertno dvorano,pa čeprav vstopni<strong>na</strong> za tukajšnjerazmere ni bila ravno nizka. Najbrž paje k temu, da so obiskovalci tako rekočdo zadnjega kotička <strong>na</strong>polnili dvoranosoboške prve osnovne šole, veliko pri-Sanja Doležal in preostali člani skupine so občinstvo zabavali kar dve uri.Fotografiji Petra KranjecPriz<strong>na</strong>nja za boj proti rakuZveza slovenskih društev za boj protiraku, katere član je <strong>tudi</strong> Pomursko društvoza boj proti raku, je <strong>na</strong> svoji slovesniseji podelila priz<strong>na</strong>nja <strong>na</strong>jbolj zaslužnimsodelavcem društev. Med dobitniki letošnjihpriz<strong>na</strong>nj so <strong>tudi</strong> tri članice tukajšnjegaregio<strong>na</strong>lnega društva Gorda<strong>na</strong> Toth,Erika Horvat Gaber in Silva<strong>na</strong> Lendvaj, kiso veliko <strong>na</strong>redile za promocijo zdravega<strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja v <strong>Pomurju</strong> in za preprečevanjeraka.Gorda<strong>na</strong> Toth, diplomira<strong>na</strong> inženirkaživilske tehnologije, je članica Pomurskegadruštva za boj proti raku, ki deluje večkot 30 let, že prek deset let in je <strong>tudi</strong> članicaglavnega odbora. Še posebej dejav<strong>na</strong>je bila v treh projektih društva, ki jihje sofi<strong>na</strong>ncirala EU, veliko pa se posvečaspodbujanju zdrave prehrane otrok. Diplomira<strong>na</strong>medicinska sestra Erika HorvatGaber je bila med prvimi lokalnimikoordi<strong>na</strong>torji v <strong>Pomurju</strong>, ki so v okvirumed<strong>na</strong>rodnega projekta spodbujanjazdravja v lokalnih podeželskih skupnostihzagotavljali izvedbo in uspeh programa.Za spodbujanje telesne aktivnosti je opravila<strong>tudi</strong> tečaj za vodnico nordijske hoje.Medicinska sestra Silva<strong>na</strong> Lendvaj s svojimdelom v delavnicah <strong>na</strong> terenu, uličnihakcijah in različnih promocijskih dogodkih,ki jih organizirajo Pomursko društvoza boj proti raku, ZZZV M. Sobota in drugipartnerji, že leta prispeva k bolj zdravemuživljenju Pomurcev. Ljudje jo poz<strong>na</strong>jo ponjeni prijaznosti in vedrini.P. K.Mnogi obiskovalci koncerta še niso bili <strong>na</strong> svetu, ko so Novi fosili že bili <strong>na</strong>vrhuncu svoje slave, pa vendar so se pokazali kot pravi poz<strong>na</strong>valci njihove glasbe.spevalo to, da Novi fosili v Murski Sobotiniso koncertirali že kakšnih dvajsetlet. Tokrat so prišli v svoji <strong>na</strong>jboljši– origi<strong>na</strong>lni zasedbi, ki jo sestavljajo SanjaDoležal, Rajko Dujmić, Vladimir KočišZec, Marinko Col<strong>na</strong>g in Ne<strong>na</strong>d Šarič.Čeprav vsi že nekoliko v letih, so <strong>na</strong>odru dokazali, da še zdaleč niso za starošaro, saj so igrali in peli dobri dve uri,kar je <strong>na</strong> koncertih že skoraj prava redkost,z njimi pa je prepevala in žuralavsa dvora<strong>na</strong>.Je pač tako, da pesmi Za dobra staravreme<strong>na</strong>, Ja sam za ples, Košulja plava,Da te ne volim in preostale zimzeleneuspešnice Novih fosilov, ki smo jih <strong>lahko</strong>slišali v Murski Soboti, z<strong>na</strong>jo <strong>na</strong> pametvsi, <strong>tudi</strong> tisti, ki ne sodijo v njihovkrog oboževalcev.Tudi <strong>na</strong> www.pomurje.siPetra KranjecTaksislužba<strong>tudi</strong> vRadencihŽivljenje v ormoški laguniGreznice postale gnezdiščaNizozemski Royal Cosun podaril območje bazenov v Ormožu Društvu za opazovanje in preučevanje pticSlovenije (DOPPS)Fotografija N. N.Zaradi vse večjega zanimanja so se <strong>tudi</strong>v Občini Radenci odločili za opravljanjeprevozov s taksiji. V ta <strong>na</strong>men so <strong>na</strong> nedavniseji radenskega občinskega svetasprejeli ustrezen odlok, ki <strong>na</strong>tančno opredeljujeopravljanje te službe.V tej zvezi bo lokal<strong>na</strong> skupnost zainteresiranimposameznikom izdajala dovoljenja,določila pogoje in <strong>na</strong>čin taksiprevozov,postopek pridobitve dovoljenja,barvo vozil in postajališča. Predvide<strong>na</strong>so tri postajališča, in sicer <strong>na</strong> avtobusnipostaji v Radencih, pred hotelom Radinin <strong>na</strong> vzdolžnem parkirišču <strong>na</strong> Radgonskicesti, vzporedno z državno cesto G1/3.Poleg tega se postajališča <strong>lahko</strong> uredijo<strong>tudi</strong> <strong>na</strong> krajih, kjer se ugotovi večje povpraševanjepo prevozih, <strong>na</strong> primer predšportnim, kulturnim ali zdravstvenim zavodom.Seveda pa mora prevoznik izpolnjevativeč pogojev. V prvi vrsti mora imetiveljavno licenco za opravljanje prevozovs taksijem, vozila morajo biti opremlje<strong>na</strong>z oz<strong>na</strong>kami in bele barve, kar mora prevoznikzagotoviti ob <strong>na</strong>kupu vsakega <strong>na</strong>slednjegataksija.M. J.Leteti <strong>na</strong>d ormoškimi lagu<strong>na</strong>mi je bilonekoč za ptice smrtno nevarno, kajtiubijali so jih plini, ki so uhajali iz bazenov.Na 55 hektarjih je imela <strong>na</strong>mrečTovar<strong>na</strong> sladkorja Ormož nekoč bazeneza odpadne vode, ki so imeli podobnofunkcijo kot čistilne <strong>na</strong>prave. Z leti se jestanje spremenilo. Odločitev je plod dolgoletnegasodelovanja med ormoško tovarnoin DOPPS BirdLife Slovenia. Članiso že postavili pet gnezditvenih splavovza <strong>na</strong>vadne čigre ter svetovali tovarni pri<strong>na</strong>ravovarstvenem upravljanju bazenovin okolice, tako da je območje postaloeno od pomembnih ptičjih habitatov inbogato po biodiverziteti ter <strong>tudi</strong> del območjaNatura 2000.Po reformi sladkornega sektorja vEvropi in sprejetju odločitve, da se Tovar<strong>na</strong>sladkorja v Ormožu zapre, je postalonegotovo <strong>tudi</strong> ohranjanje bazenovin <strong>na</strong>rave v e<strong>na</strong>ki obliki, torej prijaznoČez 50 hektarjev območja ob Ormožu bo odslej <strong>na</strong>menjenih predvsem pticam.Fotografija Damijan De<strong>na</strong>cdo ptic in drugih živali. Toda <strong>tudi</strong> novilastnik Royal Cosun je <strong>na</strong>šel posluh inbogato območje je <strong>lahko</strong> še <strong>na</strong>prej služiloza <strong>na</strong>ravovarstvene, izobraževalnein raziskovalne <strong>na</strong>mene. Še več – predstavnikilastnika so pred dnevi v Ljubljani<strong>tudi</strong> pisno potrdili odločitev, daobmočje bazenov podari DOPPS-u intako zagotovi uresničitev vizije <strong>na</strong>ravnegarezervata. Dejanje nizozemskegalastnika, ki je ob odhodu iz Slove-Navad<strong>na</strong> čigra, ki je močno ogrože<strong>na</strong>ptica v Sloveniji in Evropi, <strong>na</strong> gnezduv bazenih.Fotografija D. Tomenije želel storiti nekaj pozitivnega zato državo, oz<strong>na</strong>čujejo kot pionirsko inplemenito in <strong>na</strong>j bi <strong>na</strong>šlo čim več posnemovalcev.»Naš <strong>na</strong>men je ohranitiobmočje v službi <strong>na</strong>rave in tam vzpostaviti<strong>na</strong>ravni rezervat, ki bo odprt <strong>tudi</strong>za ljudi. Glavni cilji rezervata bodo varstvoptic, raziskovanje, izobraževanje inrazvoj turistične ponudbe v sozvočju zobčino. Trajni <strong>na</strong>ravovarstveni <strong>na</strong>menje določen <strong>tudi</strong> v pogodbi. DOPPS je zdvema ustanovljenima rezervatomadoslej, 30-letno zgodovino varstva <strong>na</strong>ravein strokovnim delom pokazal vsepotrebne reference. Za trajno varstvoje <strong>tudi</strong> mnogo zanesljiveje, da območjeupravlja nevlad<strong>na</strong> organizacija kot vlad<strong>na</strong>,«je pojasnil odločitev Damijan De<strong>na</strong>ciz DOPPS-a.S podpisom pogodbe so torej zagotovilineodplačni prenos lastništvazemljišča med Tovarno sladkorja v likvidacijiin DOPPS-om, tako da bo <strong>na</strong>tem s pticami bogatem območju kmalu<strong>lahko</strong> <strong>na</strong>stal <strong>na</strong>ravni rezervat, ki bo<strong>tudi</strong> <strong>na</strong>rav<strong>na</strong> učilnica o življenju ptic. Inker je vzpostavitev <strong>na</strong>ravnega rezervata(vloga je bila odda<strong>na</strong> že pred časom)neprofitno dejanje in v javnem interesu,so prepričani, da je smiselnost plačiladavka vprašljiva.Ber<strong>na</strong>rda B. Peček
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siŠkofijska karitas Murska Sobotaiz <strong>na</strong>ših krajevRazdelili 330 ton hrane11. marca 2010 | Vestnik | 15Stal je, stoji in ni vrag, da ne bo spet vstal!Necenzurirani Vinko ŠimekNekateri menijo, da je bilo v šovu preveč starih šal700 druži<strong>na</strong>m izplačali 135 tisoč evrovNekaj družin <strong>na</strong>s je opozorilo <strong>na</strong> Škofijskokaritas Murska Sobota, ki ima sedežv Martjancih, da jim je zelo pomagala,potem ko so se z<strong>na</strong>šli v stiski. »Pomagala<strong>na</strong>m je več kot vsi drugi skupaj, in tože dvakrat,« <strong>na</strong>m je dejala e<strong>na</strong> od družin,ki želi ostati anonim<strong>na</strong>. Pa ne samozaradi tega si ta Karitas zasluži podrobnejšopredstavitev.Škofijska karitas Murska Sobota(ŠKMS) je bila ustanovlje<strong>na</strong> 1. januarja2007. Njene meje sovpadajo z mejamiPomurja. Povezuje 36 župnijskih Karitas,ki imajo nekaj čez 1150 prostovoljcev.Skoraj polovica jih je rednih članov,ki se mesečno zbirajo <strong>na</strong> rednih delovnihsrečanjih, druga polovica pa je pripravlje<strong>na</strong>pomagati pri raznih akcijah.Pomurski sodelavci Karitas so v letu2009 opravili nekaj čez 33 tisoč ur prostovoljnegadela.Predlansko veliko neurje je mnogimdruži<strong>na</strong>m v pokrajini ob Muri močnoprizadelo že tako skromen družinskiproračun. »Od takrat smo občutili velikopovečevanje družinskih stisk. Mnogidobri delavci, ki so bili zaposleni sezonskooz. za določen čas, niso dobili povabila<strong>na</strong> spomladansko vrnitev <strong>na</strong> delo.V začetku leta pa so delavci Pomurke inPrašičereje Podgrad več mesecev ostalibrez zasluženih plač, kar je mnoge njihovedružine potisnilo v veliko stisko,«se spominja nedavnih dogodkov generalnitajnik ŠKMS Jožef Kociper. Vse letopa se je <strong>na</strong>povedoval še stečaj Mure, kjerdanes dela le še nekaj čez tisoč ljudi, kipa imajo v glavnem minimalne plače.»Leto 2009 je bilo za sodelavce Karitasše posebno <strong>na</strong>porno, saj smo morali»<strong>na</strong>jti« tri tisoč novih brezposelnih.Upamo, da smo jih večino <strong>na</strong>šli in jimpomagali vsaj s kakšno prijazno besedoin skromnim paketom hrane.« Teso lani razdelili nekaj čez 330 ton, in to13.800 uporabnikom. Večji del je bil iztako imenovanih zalog evropske hrane,sledila je pomoč Mercatorja, ki jeza <strong>na</strong>šo pokrajino v teh težkih časihJožef Kociper:»Izvajamoraznovrstneakcije, meddrugimpomagamo <strong>tudi</strong>žrtvam potresa<strong>na</strong> Haitiju in vČilu.«Fotografija Nataša Juhnovdaroval hrano v višini 56 tisoč evrov. Vletu 2008 so ob neurju pomagali okrogosemstotim druži<strong>na</strong>m, v letu 2009 pajih je za pomoč prosilo izredno velikoljudi iz stečajnih podjetij. Na srečo soimele velik posluh slovenska in drugeškofijske Karitas, ki so bile z njimi izrednosolidarne. Več kot sedemstotimdruži<strong>na</strong>m so <strong>lahko</strong> pomagali z nekaj večkot 135 tisoč evri pri plačilu <strong>na</strong>jnujnejšihživljenjskih stroškov. Marsikateri družiniso tako omogočili ponovno priključitevelektrike, ustavitev izvršbe, obiskzdravnika s plačilom dodatnega zavarovanjaipd.»Mnogi vlagatelji prošenj, ki so za pomočstežka zaprosili, saj so po tridesetihletih težkega dela v tovarni čez nočostali brez že tako skromnih prihodkov,so še za tako majhno fi<strong>na</strong>nčno pomočhvaležni, predvsem če darovalec čuti znjihovo globoko stisko. Veliko <strong>na</strong>m jihpove, da so kljub skromnim prihodkomvseskozi redno <strong>tudi</strong> fi<strong>na</strong>nčno podpiraliljudi v stiski prek Karitas oz. kakšnedruge humanitarne organizacije,« praviKociper, ki poziva <strong>tudi</strong> druge ljudi, kiimajo to možnost, da pomagajo ljudemv stiski. Ker pa je ta korak <strong>lahko</strong> <strong>tudi</strong> težak,so ustanovili poseben sklad za reševanjeteh velikih stisk, poimenovanZaUpajte.si. Številka raču<strong>na</strong> sklada je:24900-8010038322.T. K.V kulturnem domu v Gornji Radgonije v soboto zvečer s stand-up komedijoStal je, stoji in ni vrag, da ne bospet vstal! <strong>na</strong>stopil mariborski humoristVinko Šimek, javnosti <strong>na</strong>jbolj z<strong>na</strong>nkot Jaka Šraufciger. Pod<strong>na</strong>slov Šimkovepredstave je bil Brez cenzure in res sose v njegovih deloma zelo ostrih šalahz<strong>na</strong>šli vsi, od cerkvenih dostojanstvenikovin politikov, policistov, novodobnihtelevizijskih kvazizvezdnikov in <strong>na</strong>vadnihdelavcev do njega samega.V malo več kot polovično <strong>na</strong>polnjenidvorani je uspel nekatere spraviti vsmeh, določene obiskovalke skoraj doPredstava potekapod okriljemkluba stand-upkomedije Standup.si, Šimek pa je znjo že gostovalv Radovljici inMariboru.zadušitve s smehom, medtem ko drugihni tako prepričal, saj menijo, da jebilo v šovu preveč starih šal. Res je biloslišati <strong>na</strong>jmanj tri šale, ki že dolgo krožijomed Slovenci, kot tisti o petih o-jihkot olimpijskih z<strong>na</strong>kih ali pa tisti, zakajMarija Pozsonec hodi po Ljubljani s pionirskočepico in rutico. Vmes je imel<strong>tudi</strong> nekaj kabaretskih točk, ko je zapeltri ali štiri pesmi, od katerih je bila e<strong>na</strong><strong>tudi</strong> bolj realistič<strong>na</strong> (o moškem, ki ob<strong>na</strong>kupu cigaret razmišlja, da bi zapustildružino in pobegnil v Ameriko) in pravnič smeš<strong>na</strong>.T. K.Pred javnim razpisom za <strong>na</strong>jemoskrbovanega stanovanja v M. SobotiSeptembra prvi stanovalciObjekt je arhitektonsko prilagojen gibalno oviranimosebam – Najemni<strong>na</strong> bo z<strong>na</strong>šala od 140 do 235 evrovOb križišču Ulice Staneta Rozma<strong>na</strong> inGregorčičeve ulice v Murski Soboti se ženekaj časa gradita enota Doma starejšihRakičan in objekt z 21 oskrbovanimi<strong>na</strong>jemnimi stanovanji, ki so <strong>na</strong>menje<strong>na</strong>tistim starejšim od 65 let, ki jim zdravstvenerazmere dopuščajo samostojnobivanje. V njih je stanovalcem omogoče<strong>na</strong>pomoč pri gospodinjstvu in osebstroški,ki jih bodo glede <strong>na</strong> dejanskoporabo zaraču<strong>na</strong>li dobavitelji in izvajalci,kot so obratovanje, ogrevanje, elektrikain telefon. Stanovanja bodo imelabalkon in shrambo, opremljeno kuhinjoin arhitekturno prilagojeno kopalnico.Opremlje<strong>na</strong> bodo <strong>tudi</strong> z <strong>na</strong>pravoza klic v sili 24 ur <strong>na</strong> dan. V pritličjubosta kolesarnica in skupni prostor zaFotografija Tomo KölešRAZPIS ZA NAJEM OSKRBOVANEGA STANOVANJA V MURSKI SOBOTIOb križišču Ulice Staneta Rozma<strong>na</strong> in Gregorčičeve ulice v Murski Soboti sta v gradnji enotadoma starejših občanov in objekt z 21 oskrbovanimi <strong>na</strong>jemnimi stanovanji, ki so <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> tistimstarejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje. Vsa stanovanjaso zgraje<strong>na</strong> tako, da omogočajo bivanje <strong>tudi</strong> gibalno oviranim osebam (dvigalo, širši prehodi,prilagoje<strong>na</strong> oprema).V objektu bo <strong>na</strong> voljo:6 stanovanj po 32–37 m 2 (ce<strong>na</strong> za 33 m 2 okvirno 140 EUR),11 stanovanj po 42 m 2 (ce<strong>na</strong> za 42 m 2 okvirno 180 EUR) in 4stanovanja po 56–61 m 2 (ce<strong>na</strong> za 57 m 2 okvirno 235,00 EUR).V <strong>na</strong>jemnino niso zajeti stroški, ki jih bodo po dejanski porabizaraču<strong>na</strong>li dobavitelji in izvajalci (obratovanje, ogrevanje,elektrika, telefon …). Stanovanja bodo imela balkon in shramboter opremljeno kuhinjo in arhitekturno prilagojeno kopalnico.Opremlje<strong>na</strong> bodo z <strong>na</strong>pravo za klic v sili 24 ur <strong>na</strong> dan. Najemnikibodo <strong>lahko</strong> za plačilo <strong>na</strong>ročili storitve Doma starejših Rakičan posvojih željah in potrebah.Prednost pri <strong>na</strong>jemu bodo imeli občani Mestne občine MurskaSobota. Vloge za <strong>na</strong>jem se bodo zbirale z javnim razpisom, ki boobjavljen 18. marca 2010 v Vestniku in <strong>na</strong> spletni strani www.ns-piz.si. Po telefonu številka 01 300 88 11 <strong>lahko</strong> sporočite svoje podatkein ob izidu razpisa boste dobili dokumente za prijavo.Informacije:Nepremičninski skladpokojninskega in invalidskegazavarovanja, d. o. o.,Mala ulica 5, 1000 Ljublja<strong>na</strong>,telefon: 01 300 88 11,splet<strong>na</strong> stran: www.ns-piz.si.ni negi. Vsa stanovanja so zgraje<strong>na</strong> tako,da omogočajo bivanje <strong>tudi</strong> gibalno oviranimosebam (dvigalo, širši prehodi,prilagoje<strong>na</strong> oprema). Investitor je Nepremičninskisklad pokojninskega ininvalidskega zavarovanja, ki ima v lastipribližno 3.000 <strong>na</strong>jemnih stanovanj zaupokojence in druge starejše osebe povsej Sloveniji. Pri tej investiciji od vsegazačetka sodeluje Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> MurskaSobota. Objekta bosta predvidomada<strong>na</strong> v uporabo septembra letos.V objektu bo <strong>na</strong> voljo šest stanovanjvelikosti od 32 do 37 kvadratnih metrov(ce<strong>na</strong> za 33 kvadratnih metrov bo okvirno140 evrov), 11 stanovanj, velikih 42kvadratnih metrov (okvir<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> 180evrov), in štiri stanovanja, velika od 56do 61 kvadratnih metrov (za 57 kvadratnihmetrov bo treba predvidoma plačati235 evrov). V <strong>na</strong>jemnino niso zajetidruženje. V vsakem stanovanju bodopriključek za klimatsko <strong>na</strong>pravo, pomivalniin pralni stroj ter priključki zaTV, telefon in internet. Najemniki bodo<strong>lahko</strong> z dodatnim plačilom <strong>na</strong>ročili storitveDoma starejših Rakičan po svojihželjah in potrebah. Prednost pri <strong>na</strong>jemubodo imeli občani Mestne občine MurskaSobota. Vloge za <strong>na</strong>jem se bodo zbiralez javnim razpisom, ki bo objavljen18. marca 2010 v Vestniku in <strong>na</strong> spletnistrani www.ns-piz.si. Po telefonu 01 30088 11 <strong>lahko</strong> sporočite svoje podatke inob izidu razpisa boste prejeli dokumenteza prijavo.Informacije: Nepremičninski skladpokojninskega in invalidskega zavarovanja,d. o. o., Mala ulica 5, 1000 Ljublja<strong>na</strong>,telefon: 01 300 88 11, splet<strong>na</strong>stran: www.ns-piz.si.Milan JeršeFotografija Nataša Juhnov