VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siVečja kriza, več zaposlenih na okrevanjugospodarstvoPet let na bolniškemKonec februarja v Pomurju na dolgotrajnem bolniškem dopustu 1305 delavcev,od teh 463 več kot leto dni, trije celo več kot pet letGradbincem gre za nohte11. marca 2010 | Vestnik | 5Na čakanje petstodelavcevNajveč odvečnih delavcev v družbi SCT Tovarnakovinske opreme iz Murske SoboteS stopnjevanjem gospodarske krizein slabšanjem socialnih razmer sepovečuje tudi število delavcev na bolniškemdopustu. Po podatkih murskosoboškeenote ZZZS je bilo konecfebruarja na dolgotrajnem bolniškemdopustu nad petinštirideset dni 1305delavcev, od teh 463 že več kot letodni, trije celo več kot pet let.Naraščanje dolgotrajnih bolniškihdopustov je delno povezano z naraščanjembrezposelnih delavcev, ki soprejemniki denarnega nadomestilana zavodu za zaposlovanje in imajozaradi bolezni pravico do bolniškeganadomestila, teh pa je zdaj blizu štiritisoč petsto.Z naraščanjem števila bolniškihdopustov na število aktivnih zavarovancevoziroma zaposlenih se povečujetudi razkorak med odobrenimdenarjem za izplačila bolniških nadomestilin potrebami. Lani je imelapomurska regija na voljo dobrih 9,6milijona evrov, porabila pa je 11,5 milijonaevrov. Gre za največjo prekoračitevnačrtovane porabe za bolniškanadomestila med vsemi regijamiv Sloveniji. Odhodki za nadomestilaso nekoliko odstopili od povprečja šena Koroškem in Primorskem, povsoddrugje pa so bili nižji od načrtovanih.Ker je bil lanski strošek bolniških nadomestilv Sloveniji za 5,6 milijonanižji od načrtovanega, so ga zato letosše oklestili.Lani je predvidel ZZZS za izplačilobolniških nadomestil 207 milijonovevrov, porabil pa 201 milijon evrov,kar je vplivalo na znižanje postavkev tem letu za pet milijonov. In rezaliso vsem, tudi Pomurju, čeprav je bilalani potreba po izplačilu bolniških nadomestilskoraj za tretjino večja odrazpoložljivih sredstev. »Čeprav sempričakoval več sredstev kot lani, smojih po razdelilniku dobili manj, torejle 8,8 milijona evrov,« pravi Ivan Tibaut,direktor murskosoboške enoteZZZS. Pri delitvi denarja niso upoštevalisocialne obremenjenosti regije innaraščanja brezposelnih, ki prejemajodenarno nadomestilo, za vse enakkriterij pa naj bi Pomurju navrgelcelo nekaj več zato, ker je višina brutoosebnega dohodka v regiji za štiridesetodstotkov nižja od slovenskegapovprečja.Vodstvo murskosoboške enoteZZZS je zaradi finančnega primeža žepozvalo zdravnike, da so pri predpisovanjubolniških izostankov bolj kritičniin da bi zadržali število zavarovancevna dolgotrajnem bolniškemNizka plača,nizko nadomestiloZaradi nizke plače je pomurskizavarovanec na dolgotrajnembolniškem dopustu lani prejeltudi občutno nižje denarno nadomestilo.Delavec na dolgotrajnembolniškem dopustu v Pomurjuje zdravstveno blagajnolani stal v povprečju devet tisočevrov. To pa je za 27 odstotkovmanj od slovenskega povprečjain 40 odstotkov manj od stroškovnadomestila za delavca na dolgotrajnembolniškem dopustu v ljubljanskiregiji.dopustu vsaj na lanski ravni. Todapritisk na bolniške dopuste, s katerimisi marsikdo rešuje tudi svoj socialnipoložaj, je zaradi slabih razmer vregiji vse večji. Murskosoboška enotaZZZS je lani izdala kar 21 tisoč odločbo presoji delazmožnosti ali na dan odsto do sto petdeset. Skoraj pri tretjiniso ugotovili, da delavci v tem vidijopriložnost za izhod iz socialne stiskein boljše preživetje.Majda HorvatDo konca februarja je pogodbo o delnempovračilu nadomestila plače zadelavce, ki so na začasnem čakanjuna delo, podpisalo tudi 21 pomurskihdelodajalcev. Ti so ali še bodo zaradipomanjkanja naročil in dela domovposlali 481 delavcev. Devet delodajalcevdržavne pomoči, ki jo namenja poZakonu o delnem nadomestilu plače,še ni prejelo, drugi pa so dobili skoraj290 tisoč evrov. Ministrstvo za delo jedoslej v ta namen že razdelilo 6,7 milijonaevrov, pogodbo pa sklenilo s 553delodajalci, ki so pomoč zaprosili zaskupno 18.473 delavcev. Delež za pomurskedelodajalce je torej pri številudelavcev 2,6 ter znesku pomoči 4,3odstotka.Med pomurskimi delodajalci jenajveč delavcev na čakanje poslaladružba SCT Tovarna kovinske opremeiz Murske Sobote, kar 90, domapa ostajajo od prvega julija 2009 dokonca junija. Podjetju je torej že biloodobreno podaljšanje sicer polletnegaukrepa, od države pa je že prejelo112.791 evrov pomoči. Lendavskadružba Varstroj ima prijavljenih 88čakajočih delavcev, prvič pa so ostalidoma julija lani in bodo po podaljšanjudržavne pomoči lahko še do koncajunija. Po uradnih podatkih ji jedržava v ta namen dala 96.091 evrovpomoči. Gornjeradgonski Elrad Internationalje pogodbo za državnosubvencijo sklenil za 70 delavcev,ki so bili na čakanju od septembrado konca februarja. Zanje so prejeli24.877 evrov pomoči.Najmanj osem delodajalcev, ki imapomanjkanje dela, opravlja gradbenodejavnost ali z njo povezano dejavnost,dela pa zmanjkuje za slabo polovicovseh, za katere so zaprosili zadržavno pomoč.M. H.Devet delodajalcev državne pomoči,ki jo namenja po Zakonu o delnem nadomestiluplače, še ni prejelo, drugi pa so dobili skoraj290 tisoč evrov.Varovana in profitna stanovanja v Gornji RadgoniBo pomlad prebudila gradbenike?V dveh stanovanjskih blokih bo na voljo 70 stanovanj – Trenutno je večje zanimanje za varovana stanovanjaKriza se tudi v gradbeništvu nadaljujein le redki slovenski gradbinci se z njoniso srečali. Kriza je še toliko večja, kerv zadnjem času ni večjih investicij državeali lokalnih skupnosti, saj se avtocestniprogram končuje, gradnja drugihobjektov pa ne nadaljuje tako, kot jebilo napovedano. Trenutno so največjetežave gradbenih podjetij pomanjkanjedela, velika zadolženost, veliko neprodanihobjektov, predvsem stanovanj, kiso jih gradili za trg, zaradi plačilne nedisciplinepa se številni srečujejo tudi z likvidnostnimitežavami. Gradbinci ostajajobrez dela tudi zato, ker so mnogiinvestitorji načrtovane gradnje preložiliin čakajo boljše čase.Mariborsko gradbeno podjetje Stavbargradnje gradi na Tratah v GornjiRadgoni v neposredni bližini doma starejšihobčanov dva stanovanjska objekta.V prvem bloku bo 40 varovanih stanovanj,in sicer dvanajst garsonjer,sedem enosobnih, devet enoinpolsobnihin dvanajst dvosobnih stanovanj, vdrugem bloku pa bo 30 profitnih stanovanjza trg, od tega štiri enosobna, sedemenoinpolsobnih, deset dvosobnih,štiri dvoinpolsobna, dve trisobni in tritriinpolsobna stanovanja.Ker so se v javnosti pojavile infor-V dveh stanovanjskih objektih, ki jih v Gornji Radgoni gradi mariborsko podjetje Stavbar gradnje, bo 40 varovanih stanovanjin 30 profitnih stanovanj za trg. Zgradili naj bi jih do konca septembra, vseljiva pa bodo do konca tega leta.macije, da je zaradi krize v gradbeništvuprišlo do zastojev pri gradnji obehobjektov, smo govorice preverili priodgovornih v podjetju. Po besedah direktorjadružbe Miroslava Temnika sone glede na splošno krizo v gradbeništvuin mirovanje nepremičninskegatrga prekinitev del na objektih v GornjiRadgoni načrtovali, ker pa je zima trajalanekoliko dlje, so tudi dela dalj časamirovala. Pozimi so jih opravljali v zelomajhnem obsegu, že kmalu pa jih bodonadaljevali v načrtovanem obsegu.Dinamiko gradnje so prilagodili tudirazmeram in gradnji priključkov zaplinsko ogrevanje, saj bo zemeljski plinosnovna energija za ogrevanje stanovanj,gradnja sekundarnega plinskegaomrežja pa je predvidena v avgustu.Stanovanja v Gornji Radgoni naj bibila zgrajena do konca septembra, vseljivapa bodo do konca tega leta. Sicerpa v podjetju priznavajo, da krizo in likvidnostnetežave čutijo podobno kotdruga gradbena podjetja, v težavah jecelotna panoga, kako se bodo razmererazpletle, pa ni moč predvideti.Investicijska vrednost obeh objektovje ocenjena na več kot pet milijonovevrov, vsa stanovanja gradijo za trg, gledena povpraševanje pa je trenutno večjezanimanje za varovana stanovanja.Stanovanja ponujajo po ceni 1380 evrovza kvadratni meter z davkom na dodanovrednost vred, zanje pa zdaj sprejemajole rezervacije. Sicer pa v podjetjumenijo, da so bile v preteklosti cene nanepremičninskem trgu nerazumno visokev Ljubljani, na Obali in ponekodna Gorenjskem, v drugih regijah pa jeobičajna cena kvadratnega metra stanovanjaod 1300 do 1500 evrov, odvisnood cene zemljišča, lokacije in uporabljenihmaterialov.Na vprašanje, zakaj so se v njihovempodjetju odločili za gradnjo tržnih stanovanjv Gornji Radgoni, direktor MiroslavTemnik odgovarja, da se Stavbargradnje kot izvajalec gradbenih del ženekaj časa pojavlja tudi na trgih zunajMaribora, ker so bili izvajalec pri gradnjidoma starejših občanov v Gornji Radgoni,pa so se odločili, da investirajo tudi vstanovanjsko gradnjo, saj gradnje novihstanovanj v tem mestu ni bilo. Varovanastanovanja ob domu starejših občanovpa si je želela tudi občina, saj so takšnastanovanja priložnost za aktivno starejšopopulacijo.Ludvik KovačFotografija Ludvik Kovač