6 | Vestnik | 11. marca 2010 lokaliziranowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sipobirkiKrvave težave Lovske družine NegovaObčinstvo <strong>na</strong> pokalni nogometnitekmi med Dokležovjem intretjeligašem Čardo, v kateri sosuvereno slavili domači igralci,ni bilo izpostavljeno le močnemuvetru, ki je rezal do kosti, ampak<strong>tudi</strong> precej ne<strong>na</strong>vadnemu okusukuhanega vi<strong>na</strong>. To je spominjalo <strong>na</strong>…, ne pa <strong>na</strong> običajno precej okusnopijačo, s katero lažje preživimohladne dni. Vseeno pa se je zmagaslavila s to čudno tekočino, obkateri te je še bolj zmrazilo … Iger,ne kruha, torej.Potem ko so svojo pravico doparkiranja želeli uveljaviti v zgradbiv središču Sobote, kjer vsaj imajoz<strong>na</strong>k, da je parkiranje dovoljenosamo stanovalcem, so se zdaj <strong>na</strong>to spomnili <strong>tudi</strong> železničarji <strong>na</strong>železniški postaji. Menda <strong>na</strong>j bibilo ob postaji dovoljeno parkiratisamo vozilom z železničarskimi<strong>na</strong>lepkami, čeprav ni nikjernobenega z<strong>na</strong>ka, ki bi to določal.Določene železničarke se sklicujejo<strong>na</strong> rumene črke TF, ki <strong>na</strong>j bipomenile prav to, kljub temu daso te ob obledelih rumenih črtahše starejše, kot je razpadajočagostil<strong>na</strong> Kolodvor, v kateri je bil<strong>na</strong>jverjetneje zadnji gost predzaprtjem sam Napoleon. Pa še onni prišel z vlakom.Mnogokrat se je že pokazalo, dapomurski župani zelo <strong>na</strong>tančnoprebirajo <strong>na</strong>š časopis, eden mednjimi pa prav dosledno bere <strong>tudi</strong><strong>na</strong>šim bralcem z<strong>na</strong>no žensko revijo.Ni še čisto jasno, ali ga v njej takozanimajo moda, partnerski odnosiin lepotni <strong>na</strong>sveti ali pa je zgoljusmerjen v iskanje pravopisnihgrehov. Po vsej verjetnosti bo prejdržalo zadnje, saj so ga <strong>tudi</strong> vnekaterih elektronskih medijih žespoz<strong>na</strong>li kot zelo gorečega skrbnikaslovenskega jezika, zlasti ko gre zavprašanje, ali se beseda bog piše zveliko ali malo začetnico.Prostore Zveze Romov v kletnihprostorih Žute kuče je pred kratkimobiskala neuspeš<strong>na</strong> poslanskakandidatka, z njo pa je romalo <strong>tudi</strong>osem »špricerjev«. Po stopnicahmračne avle se je kmalu spustiloše nekaj članov ene od političnihstrank, med drugim domnevnižupanski kandidat, nekdanji šefsmetarjev in sedanji profesor <strong>na</strong>»soboški Sorboni«. Ali bo osembrizgancev dovolj za prevzemmestne oblasti, <strong>lahko</strong> le ugibamo.Vlado Kreslin z Malimi bogovi inBeltinška banda sta minuli konected<strong>na</strong> odigrala nepozaben koncert<strong>na</strong> Vranskem. Seveda, v Prekmurjuga več ne moreta, ker so tu ostalisamo pijani kolesarji, štorklje,Mura, veter in jokajoči violinisti.Psi pokoljejo pol odstrelaGospodar negovskih lovcev in lovski čuvaj Franc Veberič pravi, da jim letno potepuški psi pobijejo vsaj 60glav srnjadi in jelenjadi, kar je polovica <strong>na</strong>črtovanega letnega odstrelaPred dnevi so policisti znova poročali onovih krvavih plesih krvoločnih psov:v Vidoncih sta psa poklala jelenjad, vŽeleznih Dverih pa <strong>na</strong>padla srno. V primežupotepuških kosmatincev je <strong>tudi</strong>Lovska druži<strong>na</strong> Negova. Kot pravi njengospodar Franc Veberič, jim ti vsakoleto pokoljejo vsaj polovico <strong>na</strong>črtovanegaodstrela.Veberič, ki negovske lovske revirjeobiskuje <strong>na</strong>jmanj dvakrat tedensko,saj je <strong>tudi</strong> lovski čuvaj, je prepričan, dabi bilo treba malomarne lastnike psovdrastično kaznovati. »Če bi jim policisti<strong>na</strong>pisali kazen pred vsemi v vasi, bito zagotovo zaleglo.« Nezadovoljen jez novo lovsko zakonodajo, ki ne dovoliveč pobijanja potepuških psov: »Prejsmo take težave sami reševali.« Starostazelene bratovščine poz<strong>na</strong> vse nevestnelastnike psov <strong>na</strong> območju 2400 hektarjevlovnih površin negovske lovske družine.»To niso potepuški psi, to so prejlačni psi, ki jih lastniki ponoči spustijoz verig.« Kot še pravi lovski čuvaj, imajonekateri kar po tri take kosmatince.Zgodilo pa se je že <strong>tudi</strong>, da so psi raztrgalisrnine mladiče. »Prve tri tedne soti mladiči nebogljeni in jih preživijo vPri Mali NedeljiBreze <strong>na</strong>šolski strehignezdu. Psi so jih vseeno izsledili. Tistipes, ki enkrat pobije divjad, bo to počelvedno, saj ga bo g<strong>na</strong>l <strong>na</strong>gon.«Ob tem je bila še letošnja zima precejne<strong>na</strong>klonje<strong>na</strong>: »Srnjad se zelo težkogiblje po snegu, pod katerim je led,ki je <strong>na</strong>stal od ledenega dežja. Led sedivjadi vdira, psi pa imajo večje šape,zato se jim ne vdira in tako divjad lažjedohitijo.«Avtocesta je prav tako povzročila nekajškode negovskim lovcem. Kot pravigospodar negovske lovske družine, <strong>tudi</strong>njih ni nihče ni nič vprašal, ko se je gradilaavtocesta. Zaman so <strong>na</strong>pisali protestnoizjavo.»Avtocesta je <strong>na</strong>še lovne površinenekako presekala. Divjad je tako ostalaujeta <strong>na</strong> majhnih prostorih. Sicer stadva prehoda preko avtoceste, vendarni sledov, da bi ju divjad uporabljala.Živali se bojijo tolikšnega hrupa.« Veberičse spominja, da je pri cestninskipostaji Dragotinci še med gradnjo prometnice<strong>na</strong>šel dve povoženi srni, ki sta<strong>na</strong> avtocesto zašli, ker <strong>na</strong> določenemdelu preprosto ni bilo zaščitne mreže.»Poti divjadi so prav tako drugačne. IzMadžarske k <strong>na</strong>m pridejo divji prašiči,Streho stare osnovne šole pri Mali Nedelji, kateredel nosi častitljivo letnico gradnje 1872, krasijomlade brezePred šest<strong>na</strong>jstimi leti so v kraju odprlinovo šolo, ljutomerska obči<strong>na</strong> paje po petih letih iskanja kupca julija2004 vendarle sklenila prodajno pogodbo.Občinski svet je takrat soglašal,da šolo prodajo za en tolar, z zavezo,da jo nov lastnik v petih letihuredi za potrebe turistične ali podobnedejavnosti.Boja<strong>na</strong> Gošnjak, ki je šolo kupila,tega ni <strong>na</strong>redila, obči<strong>na</strong> pa sedaj terjavrnitev premoženja po revaloriziranikupnini po pogodbi iz leta 2004, karz<strong>na</strong>ša 2.355,08 evra brez davka <strong>na</strong> nepremičnine.Simbolno ceno en tolar je<strong>na</strong>mreč občinska uprava pri sklenitvipogodbe upoštevala samo pri prodajiobjekta.Obči<strong>na</strong> je lastnico nepremičnine julijalani opozorila, da ni izpolnila pogojevjavnega razpisa in določil kupo-prodajnepogodbe, saj objekta niobnovila, dvakrat oktobra in enkratjanuarja pa ji je poslala v podpis šeprodajno pogodbo za nepremičnino,v kateri je postavila e<strong>na</strong>ko cenoza objekt in zemljišče, kot je bila nepremični<strong>na</strong>kuplje<strong>na</strong>. Do podpisa pogodbepa še vedno ni prišlo. Kajti vjavnem razpisu in prodajni pogodbipogoji vračila nepremičnine ob neizpolnitviobveznosti kupca in plačilaodškodnine zaradi nevestnega vzdrževanjaobjekta v štirih letih in propadanjaniso posebej <strong>na</strong>vedeni.M. H.Stara šola pri Mali Nedelji propada, lastnica pa ne odgovarja <strong>na</strong> občinskoponudbo za odkup oziroma vrnitev šole. V javnem razpisu in prodajni pogodbi izleta 2004 <strong>na</strong>mreč pogoji vračila nepremičnine občini niso posebej <strong>na</strong>vedeni.Fotografija Majda HorvatFranc Veberič je že 40 let zapisan zeleni bratovščini. Je <strong>tudi</strong> eden <strong>na</strong>jbolj z<strong>na</strong>nihlovskih rogistov v deželi ob Muri. Upokojeni avtoprevoznik je še vedno aktiven vdomačem gasilskem društvu in je <strong>tudi</strong> odličen vinogradnik. In seveda – že več kottri desetletja zvest član Vestnikove družine.Svetovni molitveni dan ženskMolile zaKamerunkeOb svetovnem molitvenem dnevužensk, ki poteka vsak prvi petek vmarcu, so se Pomurke pridružile ženskamiz 170 držav sveta in iz številnihkrajev po Sloveniji, ki so letos molileza ženske Kameru<strong>na</strong>. V svoji molitviso zaprosile za mir v druži<strong>na</strong>h, e<strong>na</strong>kopravnostin e<strong>na</strong>kovrednost med spoloma,da bi mladi imeli prihodnost,in za modrost tistih, ki imajo vodilnefunkcije.Smisel tega ekumenskega in humanitarnegasrečanje je, da se povežejoženske ne glede <strong>na</strong> veroizpovedi in daskupaj molijo, si med seboj pomagajoin so povezane v mislih, je povedaladuhovnica Simo<strong>na</strong> Prosič Filip, odgovor<strong>na</strong>za žensko delovanje pri slovenskiEvangeličanski cerkvi.Ženski glas se <strong>na</strong> takem srečanju<strong>lahko</strong> bolj sliši. Ženske so marsikje vednobile in so še v nee<strong>na</strong>kopravnemki so v <strong>na</strong>jvečjem številu običajno biliob reki Muri, recimo v Lovski družiniKriževci pri Ljutomeru. Zdaj se gibljejovzporedno ob avtocesti, ker je ne morejoprečkati,« eno od posledic gradnjemoderne prometnice, ki je spremenila<strong>na</strong>ravo, predstavi sogovornik.Andrej BedekV M. Soboti so se zbrale predstavnice Evangeličanske,Katoliške in Binkoštne cerkve – Ženske <strong>na</strong> Goričkemne prosijo za pomoč, raje pomagajoPredstavnice Evangeličanske, Katoliške in Binkoštve cerkve so se letos zbrale terskupaj molile in zbirale prispevke za ženske iz Kameru<strong>na</strong>.položaju, <strong>tudi</strong> v razvitih državah sesrečujejo s problemi in <strong>tudi</strong> pri <strong>na</strong>s bimorale biti ženske bolj emancipiranein odločne, meni. Zlasti glede <strong>na</strong> socialnostisko in krizo: »Na Goričkem,kjer živim, zaenkrat velike stiske nisemopazila. Po mojih izkušnjah ženske<strong>na</strong> Goričkem vedno rade pomagajos svojim delom in dajo <strong>tudi</strong> kajod svojega, če je treba. Naši ljudjeniso vajeni, da jim nekdo nekaj prinese,podari ali pomaga, zato morašbiti zelo previden, kako jim ponudišpomoč. Vajeni so, da si sami uredijosvoje težave.«Ob svetovnem molitvenem dnevuso povsod zbirali <strong>tudi</strong> prostovoljneprispevke, ki jih bodo posredovaliženskam v Kamerunu. Prihodnje letubo svetovni molitveni dan žensk <strong>na</strong>menjenženskam iz Čila.A. Na<strong>na</strong> Rituper RodežFotografija Andrej BedekFotografija A. Na<strong>na</strong> Rituper Rodežpaberki
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sioglas11. marca 2010 | Vestnik | 7
Change language