VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.

18 | Vestnik | 11. marca 2010 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siZ gumpiči se učimo tujih jezikovPlesPles je gibanje telesa, običajno ob glasbi ali ritmih. Plešemo lahko v paru, skupiniali pa kar sami. Čeprav pri plesu ne uporabljamo besed, z različnimi simbolnimiznaki in gibi izražamo čustva, temperament ali dogajanje. Vsaka pokrajina,vsak kraj ima svoje plese, ki se prenašajo iz roda v rod, to so ljudskioziroma folklorni plesi, potem so plesi, ki so se razširili po svetu, je valček,imamo balet, ki ga plešejo posebej usposobljeni plesalke in plesalci, sodobniples, kot je hip-hop, pa prinaša številne nove možnosti gibanja. Ples je lahkoumetnost, šport, rekreacija ali zabava. Gumpiči pravijo, da se ni dobro znajtina plesišču, ko se na njem vrti veliko plesalcev.Angleški jezik: dance (dans)Nemški jezik: der Tanz (der tanc)Madžarski jezik: a tánc (a tánc)Španski jezik: baile (baile)Italijanski jezik: la danza (la danca)Francoski jezik: la danse (la dans)Esperanto: danco (danco)Kako smo sanjali v vrtcuFotografija Andreja KelencPrevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota,za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, kije na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.Skupaj bi radi doživeli sanjsko pravljico,so se odločili otroci in vzgojiteljiciv Vrtcu Bistrica. Komaj so dočakalipetek zvečer, ko se je v vrtcu zbralo 38otrok, od najmlajših do tistih, ki bodože prestopili šolski prag, ter njihovevzgojiteljice. V okviru projekta Sanjev mojem vrtcu so mali junaki in pogumnevzgojiteljice preživeli čudovitoin nepozabno noč, polno doživetij inpreizkušenj. Najprej so se igrali spoznavneigre z zvezdico, nato se jih jedolga četica v temi, z žepnimi svetilkami,odpravila na pohod po domačivasi. Vmes so jih čakale zabavnenaloge, pri katerih so vsi z veseljemsodelovali. Na poti ni zmanjkalo petja,gibanja, iger s svetlobo in še česa.Po vrnitvi pa jih je v vrtcu že čakalaslastna večerja, ki sta jo po izbiri ponočnjakovpripravili kuharici. Sledilasta ples v pižamah ter ogled risanke oZvezdici Zaspanki na velikem platnu.Po množičnih aktivnostih so utrujenizlezli na svoje blazine in sanjali zZvezdico Zaspanko vse do sobotnegajutra, ko so jih prišli iskat starši. Težkoso jih pričakovali, čeprav so bili vsipravi korenjaki.A. N. R. R.Fotografija Nataša JuhnovOtroci za 8. marecHrana –alergijaJeš, ko lačen si,a vsepovsod tako le ni.Nekje na svetu so ljudje,ki lakota jim tuja ni.Mi srečni smo lahko,da tega ne občutimo.Med nami pa tudi taki so,ki hrane polno imajo,a jim telo ne dopusti,da vse jedli bi.Telo nam včasih sporoči,da nekaj v hrani za njega niin temu zdravnikalergija pravi.Grega Premoša, 7. a, OŠ BeltinciNa vrtiljakuKo sta se nogavica in rokavičnik odpeljalana zmenek, sta nogavičnik inrokavica poskakala v pralni stroj inse začela vrteti. Med vrtenjem sta setako zabavala, da sta pozabila gledatina uro. Ko sta prišla domov nogavicain rokavičnik, sta videla, da sta nogavičnikin rokavica še vedno v pralnemstroju. Ampak, joj. Ni in ni šlo odpretivrat na pralnem stroju. Poklicala stapolicijo, gasilce in reševalce. Vsi so setakoj pripeljali in se lotili reševanja.Gasilci so razbili vrata, reševalci so jupotegnili iz pralnega stroja, policistipa so jima skuhali topel čaj. Nogavičnikin rokavica sta popila čaj in živeliso srečno do konca svojih dni.Matic Markovič, 5. b, OŠ Gornja RadgonaS. P. in A. P.Nakladalnik čipsaOtroci iz soboškega Vrtca Ringa rajain vzgojiteljici Zlatka in Marija so seposebej pripravljali na letošnji osmimarec, dan žena. Naredili so risbice,pripisali lepe misli, potem so se toplooblekli in se odpravili v nekatere okoliškeustanove in podjetja ter ženskamizročili svoje darilo in jim zapeli še pesmico.Tako so nas obiskali in razveselilitudi na Podjetju za informiranje,potem pa so se odpravili še naprej, napolicijo, Zavod za zdravstveno varstvoin še kam. Vsak jih je bil vesel, kdo pase ne razveseli tako prijetnega obiskain drobnega presenečenja otrok.A. N. R. R.Moj bratecMoj bratec Nejcje res ta pravi,vedno rad igra sena zeleni travi.Brca žogo, poskakuje,ko ga žoga ne uboga,se huduje.Maša Bencak, 3. a, OŠ TišinaPoišči črko P!Bil sem sam doma in začel me jepreganjati dolgčas, zato sem pogledalpo knjižnih policah. Brskal semmed knjigami in nenadoma naletelna knjigo z naslovom Izumi vseh časov.Tako sem se odločil, da bom tudijaz nekaj izumil. Dobil sem idejo, danaredim nekakšen stroj, ki v skledovsipa čips in podobne dobrote. Odšelsem na podstrešje, kjer sem imel svojbunker. Najprej sem si naredil skicostroja in se lotil dela.Odšel sem v uto in tam poiskal tankedeske za noge in desko kvadratneoblike. Potem sem potreboval veliktulec oziroma cev, po kateri se bo dosklede spuščal čips. Našel sem ravnopravšnjo, a je bila preveč umazana,zato sem jo moral umiti. Poiskalsem še škatlo, vzel skledo in vse znosilv bunker. Spomnil sem se, da potrebujemše žeblje. Na desko kvadratneoblike sem zabil še druge deske zanoge. Nato sem na desko pritrdil škatloin v cev naredil luknjo. V luknjo naškatli sem vstavil cev. Pri koncu cevisem postavil skledo tako, da bo čipslahko padal vanjo. Manjkala je samoše ena stvar – najpomembnejša. Čips.Odhitel sem v kuhinjo in pri sladkarijahiskal čips, a ga nisem našel.Čez eno uro sta domov prišla mamain oče ter prinesla čips. Bil sem srečen,saj sem lahko z mamo in očetomodšel na podstrešje. Tam sem v svojstroj nasipal čips, dvignil lepenko inčips se je usipal v skledo. Ko smo gapojedli, smo mu skupaj izbrali ime intako je nastal nakladalnik čipsa. Sedajvem, kaj bom, ko bom velik. Postalbom izumitelj.Sandi Pucko, 6. a, OŠ BogojinaMama je …Mama je kakor luč sveta,ki nikdar ne ugasne.Je kakor roža, ki dehtiin nikoli ne oveni.Mama je čutna,polna nežnih besed,ki nikoli in nikogarnoče z njimi prizadeti.A včasih je tudi tečna,kdaj pa kdaj se razjezi,a jaz ji vse to odpustim,saj jo zelo zelo rada imam.Nuša Kerman, 8. a, OŠ Bogojina