Arhitektura, Raziskave Architecture, Research - Fakulteta za ...

AR 2009 / 1

2009 / 1 ARČlanki / Articles

Valon GërmizajReflections on DeconstructiveArchitecturePogledi na dekonstruktivno arhitekturoAR2009 / 1UDK 72.01COBISS 1.02 pregledni znanstveni članekprejeto 09.2.2009izvlečekArhitektura kot umetniška oblika je doživela različneobravnave, kar zadeva njeno pojmovanje in definicijo.Prevladujoča metodologija arhitekturnega projektiranja inteorije ostajata klasična in modernistična arhitektura. Tako kotvsako novo nastajajoče gibanje sproža dvome in kritiko, je tudidekonstruktivna arhitektura povzročila mnogo negotovostiin zmede glede definicije. Veliko vzrokov za težavnost njeneopredelitve se nahaja v zgradbah, ki jih je ustvarila v preteklosti.Medtem ko klasična arhitektura slavi človekovo ustvarjalnoročnost, modernistična arhitektura pohvalo namenja strojnitehnologiji; vsaka od njiju je imela podoben in ponavljajoč sejezik estetike, ki je bil prisoten v vsej sočasni arhitekturi.V dekonstruktivni arhitekturi ni te podobnosti, kar zadevaestetiko. In prav zaradi odsotnosti vidnega skupnegaarhitekturnega jezika pričujoča študija poskuša ugotoviti kajdekonstruktivna arhitektura izraža oz. predstavlja.abstractArchitecture as an art form has traveled through varioustreatments in terms of conceptualizing and defining it. The mostoverwhelming and widely applied methodology of architecturaldesign and theory remain the Classical and ModernistArchitecture.Just as every new emerging movement withdraws doubtsand criticism, Deconstructive Architecture caused a lot ofuncertainties and confusion surrounding its definition. Much ofits inability in defining it remains in its diverse nature presentin the buildings it has produced in the past. Whilst, ClassicalArchitecture celebrated the human craftsmanship, ModernistArchitecture did so in machine technology hence; each one ofthem had similar and repetitious aesthetics language visiblethroughout architecture of its time.This aesthetic resemblance is not present in DeconstructiveArchitecture; hence due to the absent visible common languagein architecture this study presents attempt to establish whatDeconstructive Architecture stands for.ključne besedeSodobno arhitekturno projektiranje, dekonstruktivno mišljenje,Derrida, Tschumikey wordsContemporary architectural design, deconstructive thinking,Derrida, Tschumi“Within architectural circles much confusion surrounds the term‘deconstruction” [Leach, 1997: 317].The year 1998 marked a turning point in the very essence of architecture,when Philip Johnson and Mark Wigley from the curator’s standpointpresented the exhibition titled “Deconstructivist Architecture”. At theaforementioned event held at the Museum of Modern Art in New Yorkthe public had a chance to observe the work of seven architects; ZahaM. Hadid, Peter Eisenman, Bernard Tschumi, Coop Himelblau, DanielLibeskind, Frank O. Gehry and Rem Koolhaas. The architecturalprojects featured at the aforesaid exhibition have been summarizedwith the generic brand of “Deconstructivist Architecture”.In his attempt to draw a universal perspective that describesDeconstructivist Architecture, Johnson claimed that this new risingarchitectural tide did not respond to a particular style, nor is obedient toa specific set of rules and it does not constitute a movement [Johnson,Wigley, 1988: 7].Taking the above suppositions by Johnson into consideration, oneremains puzzled upon facing the following question; what is the criteriathat the curators embraced when selecting the projects that are thecorrect representation of Deconstructivist Architecture?Both the curators have emphasized that the architecture housed inthe MOMA’s exhibition seventeen years ago, is linked to the Sovietmodern movement drawn from the 1920. Wigley does admit thatDeconstructivist Architecture is devoted to the principles of adopted bythe Constructivists. Yet he claims that the featured architecture does notshare nor have a common aesthetic.In a lecture delivered in Columbia University in February 1991, Swissarchitect Bernard Tschumi, recognized the fact that many architectswho are considered to be deconstructivist refuse to be associated witha style and do not accept the deconstructivist prefix attached to theirwork.In order to underpin the reason that causes this refusal of belonging to acertain style, Tschumi refers to the aims of the deconstructive thinking.Tschumi claims:“…deconstructivism was born – immediately called a ‘style’–precisely what these architects had been trying to avoid. Any interest inpoststructuralist thought and deconstruction stemmed from the fact thatthey challenged the idea of a single unified set of images, the idea ofcertainty, and of course, the idea of an identifiable language”[Tschumi,1996: 251].Tschumi endorses his reasoning with the argument that whilst thedeconstructive architecture true to deconstructive philosophy issupposed to question the established and unified methodology ofthinking, how it can still serve its purpose if in turn it becomes a style.However, upon deciding what work is eligible to represent theDeconstructivist Architecture, Johnson and Wigley in determiningthe decisive factor have not implicated the above statement. At whatpoint does an architect begin or end to generate DeconstructiveArchitecture?4

Valon GërmizajAR 2009/1Reflections on Deconstructive Architecturecontrary, to challenge their shape, mode or a way of using it?Technology is rapidly changing in order to accommodate thechallenging needs of the user yet architecture still remainsservant to the geometrical parameters of the equipment/ furnitureinhabiting the space without transforming them to suit the needsof the user.According to Eisenman the human factor was considered to bethe origin around which the buildings have been conceived forthe past five centuries. The parameters of the body have been theprimary factor in determining a space, however, this space hasfailed to respond to the spiritual side of one’s body.“… [for] five centuries the human body's proportions have beena datum for architecture. But due to developments and changesin modern technology, philosophy, and psychoanalysis, the grandabstraction of man as the measure of all things, as an originarypresence, can no longer be sustained, even as it persists in thearchitecture of today. In order to effect a response in architectureto these cultural changes, this project employs an other discourse,founded in a process called scaling” [Eisenman, 1998: 70].Peter Eisenman has also raised his doubts regarding thecorresponding aspect of architecture to the actual event that ithouses.In a lecture titled “Strong Form, Weak Form”, whilst arguing hisreason for the need of displacing architecture, Eisenman comparesother art disciplines to architecture. Eisenman exemplifies thefreedom of poetry and music in becoming what it transpires to be.In return architecture fails to evolve and with the cause identifiedby Eisenman is the overwhelming presence of reality impacted bythe past.“The question is, why do we want to displace architecture today?Why is it necessary to separate function and structure fromsymbolism, meaning, and form? Because in the past architecturealways symbolized reality. In other words, while language wasone kind of reality, poetry another, music another, architecturewas perhaps the ultimate condition of reality, because it dealt withphysical facts, with bricks and mortar, house and home. It wasthe physical place, the fundamental condition of reality” [Noever,1999: 34].Eisenman indicates that by architects focusing on the actualtechnological consideration in a building they have ignored thefeelings of the occupier and were not even tempted to challengethem as it can be achieved in the other art forms.In 1991 at Columbia University Bernard Tschumi delivered alecture titled “Six Concepts” [Tschumi, 1996: 230], whereby heelaborates the truthfulness of the modernist architects in relationto use. Tschumi argues that modernists where preoccupiedmore with the appearance, driven by the rejection of ornamentswhilst ignoring the function factor in a building. The traces ofthe overwhelming presence of pure aesthetics in cubic volumesfound in modern architecture compile the argument in doubtingtheir affiliation to the activity it houses.The danger of such practice is that the architect either becomes aclient by ignoring the design process and knowing exactly whatit would look like once the brief is read or follows the client’svision.This criticism by Mark Wigley in 1998 has also noted that modernmovement in architecture has become overtaken by ideology ofproviding pure and décor stripped building but that they have lostconsideration of function.“The modern movement attempted to purify architecture bystripping off the ornament of the classical tradition to reveal thenaked purity of the functional structure beneath. Formal purity wasassociated with functional efficiency. But the modern movementwas obsessed by an elegant aesthetic of functionalism, not by thecomplex dynamics of function itself” [Johnson, Wigley, 1988:16].Wigley argued that modernist architects were at the same timeattempting to conduct themselves faithfully to the pure aesthetics ofthe building by claiming to serve the dynamics of the function.If the duty of an architect is to provide the client/ user with aperfect solution where the function is the most important factor indetermining the shape then surely we are only competent to claimthe right to design architect’s offices. Therefore the spaces oughtto be best shaped by its users, since undeniably with regards to theway the building functions the users are more experienced thanthe architects like doctors in respect to the hospitals, curators inthe museums, etc.The modernist architects in their attempt to dismiss decorativebuildings have produced buildings which were aesthetical andthat was all and they did not further develop architecture.This has also been emphasized by Zenghelis who claimed that “…instead of concentrating on ideas we focus on styles” [Benjamin,1988: 66], in his effort to raise awareness that architecture is notonly about aesthetics but it is also about providing an idea.ConclusionsArchitecture has to constantly evolve and question its establishedperceptions and principles of working order to deliver inventiveand exiting architectural creativity.If an architect is preconceived to be a designer then we shouldinterrogate the nature of the word design. The word designderives from two French words de and Signum, which in “TheChambers Dictionary” prefix de stands for off, and the wordSignum is translated as a mark. Thereby, the word design reflectsthe process in which one steps off a mark which literally meanstaking something away from a sign. The word designer does notstand for reproducing the sign and its essence is not for it to followa consistent path. This in effect constitutes that the incentive ofthe designer, which is not in being faithful in reproducing iconsfrom the past but instead to create new icons. In relation to theabove statement a deconstructive architect corresponds more tothe essence of the conception of design. How can a Classical or aModernist architect be true to taking away the signage by actuallyproducing a signature building true to their values constantlythroughout their career?The heterogeneous and un-repetitive buildings are without a doubtone of the principal characteristics of Deconstructive Architecture.This associated quality in Deconstructive Architecture is whatcauses the confusion when one tries to define it. The conceptof conceiving genuine and not so familiar spaces distinguishesdeconstructive architecture from other movements. WhereasPaladio found his professional enlightenment in symmetry7

Valon GërmizajReflections on Deconstructive Architecture2009 / 1 ARAR 2009/1with rigidity in decorative features, Mies did so in detailing ofconstructive materials in a non-decorative manner. Therefore,both the Classicist and Modernist architects have pledged theirwork to certain etiquette.However, a deconstructive architect does not adapt his projectto a common architectural formula but instead he/she respondsto the non-architectural elements, such as history, events, sitecontext, and etc. Because every deconstructivist project depictsdifferent tangents related to its humanistic and sentimental valuesDeconstructive Architecture cannot be marginalized into a simpledefinition.Classical architecture strived upon the production period of abuilding ditto of the decorative ornaments. Modernist architectureis similar; however, in opposition to the Classicist achievingpurity in a building enchanted them. Both of the aforementionedmovements focused primarily in the building process.Deconstructive Architecture in comparison to the movements itbypasses, dedicates its attention to the experience of a buildingafter it becomes inhabitable.One of the colours authentic to Deconstructive Architecture is thefocus of the human experience of a space. The same considerationfor sentimental element can be traced in the writings of the SovietConstructivists. Constructivists maintained the perception of thatthe building should shelter but also invoke feelings to the user.Hence a building should shelter but an architectural buildingshould create an experience.Another characteristic of the featured architecture is aboutdisplacement that is also identical to Constructivists’ beliefs.Displacement in itself is a condition that every progressivesociety absorbs. Architecture is no exception and it cannotprogress without its preconceived theories being challengedcontinuously. In this respect Deconstructivist architects havebeen successful in providing new insights into the theoreticalaspect. Whereas, Modernists architects objected to the presentdecorative elements in the Classical architecture, Deconstructivistshomologues routed their attention to the missing elements ofarchitecture. Whilst Modernist architects justified their purpose insuccessfully replacing the ornaments favoured by the Classicists,the deconstructive trajectory relies on displacement, one which,supplements architecture with additional values. Therefore,Deconstructive Architecture cannot be mistaken of havingdestructive motives; a view already affirmed by Jacques Derridashould be understood as an elevating discourse. This is doneby reinscripting the established norms of architecture, anotherelement implied by Derrida to be consistent in Deconstruction. Theprocess of reinscription constitutes in reinterpreting architecturalelements. In the past architectural ideas were conveyed throughdrawings as primary means of communication. Deconstructivistsconsider the verbal communication as equally as important as thegraphical one in expressing their intentions. Architecture filteredthrough Deconstructivism no longer depends on the powerof the lines but its strength is found in the interpretation of theideas conceiving the spaces. Due to this aspect the image of anarchitect is no longer envisioned to be the one of an individualwith technical competence only producing working drawings.Through Deconstructive discourse Instead the architect’s positionhas changed into literary profession.Another characteristic of Deconstructivism is the perception ofa building raised. Deconstructvists similar with Constructivistsdo not build buildings but rather they assemble the building’selements together. Deconstructive buildings have no symmetryand do not facet ornamental values nor do they aim to providepurity. Deconstructive architecture does not liase with acertain artistic ideology but it responds to its immediate spacesindividually. Deconstructive architecture is a tailored architecture.The process of obtaining a deconstructive building is parallel toproducing a jacket. Deconstructive construction is similar to thesuit’s manufacture, which consist of elements that prior are sownindividually and after assembled together.The above are the characteristics of Deconstructivist Architecturebut they are never applied in the same way. Not even in the manyworks associated with an individual architect and therefore as it isconstantly evolving the process true to an art form, architecture isagain reconstituted to the status of an art discipline.The poignant story associated with architecture is the fortyyears of wait for it to become free to create, instead of copyingand spreading a particular ideology obedient to a particularbelief instead of architecture users. Soviet constructivists anddeconstructive philosophers have both played a major role in orderfor deconstructive architecture to surface. The Constructivists arecredited for the roots of the tree of deconstructive architecture andDerrida for securing the means under which it would flourish.Deconstruction presents a movement closer to human being, bynot defining the rules of life and conduct.Deconstructive Architecture is not a style. It is a tool that analysesa style and searches for ways to enrich it. DeconstructiveArchitecture does not serve the colonial appetite of massivelyspreading an ideology of a particular time or civilization. It looksfor ways help a building achieve its aims.Deconstructive Architecture does not turn a building into a slaveserving a particular style.Deconstructive Architecture does not aim to create iconicbuildings. It attempts to create memorable experiences in them.Deconstructive Architecture does not claim which the correct wayto do architecture. It only alludes to the ways it could be.Deconstructive Architecture does not celebrate stones, brick,mortar or steel. It celebrates life in spaces confined by materials.Deconstructive Architecture is not a closed chapter. That is whyits architecture will continue to excite shock, horrify and inflict areaction.8

Valon GërmizajAR 2009/1Reflections on Deconstructive ArchitectureNotes• Neil Leach exploited the various ground breaking philosophicalmovements that influenced architecture. Whilst his descriptionsof other postmodern movements featured in his book, inhis introduction he openly admitted the fact that there is a lotconfusion that surrounds Deconstruction. [Leach, 1997: 317].• Although, Johnson and Wigley, both curators of the “DeconstructivistArchitecture” in the 1988 at MOMA exhibition,complied a list of projects that portray Deconstructive Architecture.However, although they have attributed the movementto be linked to Constructivist, neither of them was able toexplain what actually constitutes Deconstructivist Architecture.[Johnson, Wigley, 1988: 7].BibliographyAuge, M., (1995): Non-Places an introduction to the anthropology ofthe post modernity. Verso, London.Benjamin, A., ed. (1988): Deconstruction in Architecture. ArchitecturalDesign, 58, no. 3/4, London.De Certeau, M., (1984): The Practice of Everyday Life. Trans. StevenRendall, University of California, Berkeley.Derrida, J,. (1976): Of Grammatology. Trans. Gayatri ChakravortySpivak, Johns Hopkins UP, Baltimore.Eisenman, p., (1988): “Eisenmanesie”. V: Architecture + Urbanism,Vol. Extra edition, August. p.:70.Jencks, C., ed. (1992): The Post-Modern Reader. Academy Editions,London.Johnson P., Wigley, M., (1988): Deconstructivist Architecture. TheMuseum of Modern Art, New York.Leach N., ed., (1997): Rethinking Architecture; A reader in CulturalTheory. Routledge, London.Noever, P., (1999): Architecture in Transition; Between Deconstructionand New Modernism. Prestel, Munich.Ryan, M., (1982): Marxism and Deconstruction: A CriticalArticulation. Johns Hopkins UP, Baltimore.Tschumi, B., (1996): Architecture and Disjunction. MIT Press,London.Woods, L., (1997): Radical Reconstruction. Princeton ArchitecturalPress, New York.PG Dip ArchValon Gërmizajvalon.germizaj@universitetiaab.comHead of Research Institute in Arts & ArchitectureAAB University PrishtinaRepublic of Kosova9

Manja Kitek Kuzman, Vladimir BrezarMODEL TIPOLŠKE ANALIZE LESENENADGRADNJEINTELIGENTNE PRENOVE, UČINKOVITA NADGRADNJATYPOLOGICAL ANALYSIS ADDING A NEW STOREYBY USING woodINTELLIGENT RENOVATION AND CONSTRUCTIONizvlečekNa področju arhitekture in gradbeništva se bo v prihodnostirazvijalo vrednotenje stavb glede na njihovo okoljsko,ekonomsko in družbeno sprejemljivost. Največji sodobni izzivpredstavljata inteligentna prenova stavbnega fonda in učinkovitanadgradnja z uporabo lesa kot vodilnega materiala, po načelu»minimalni stroški za stanovalce na račun novo pridobljenihtržnih površin«. Obravnavani scenariji nadgradnje in njihovovrednotenje nas lahko vzpodbudijo k naprednim rešitvam,dobro izvedeni primeri prakse s posredovanjem ugotovitev pabi služili kot strokovna podlaga.AR2009 / 1UDK 72.02:624.011.1COBISS 1.02 pregledni znanstveni članekprejeto 12.2.2009abstractIn the field of architecture and construction valuation ofbuildings according to their environmental, economic, and socialacceptance will be developed in the future. Smart renovation ofthe building stock and the upgrading of efficient use of wood as aleader material, according to the principle of "minimum cost tothe residents at the expense of new market areas," representing amajor contemporary challenge. Presented scenarios of buildingupgrading and their evaluation should encourage us towardsthe advanced solutions, while the examples of good practicesimplemented through the intermediary of the findings shouldserve as a technical basis.ključne besedelesena gradnja, tipološka analiza, prenova, lesena nadgradnjakey wordswood building, typological analysis, renovation, penthause,wood upgradeNa področju arhitekture in gradbeništva je v prihodnosti ciljrazvijanje vrednotenja stavb glede na njihove okoljske sprejemljivosti-nizke emisije, ekonomske sprejemljivosti LCC (Life CycleCosting) in družbene sprejemljivosti- zdravje in varnost. Priložnostza energetsko sanacijo starejših stavb, ki zmanjšuje toplotne izgubez minimalnimi stroški za stanovalce predstavlja lesena nadgradnjana račun novo pridobljenih stanovanjskih in poslovnih površin.Inteligentna prenova in učinkovita nadgradnja z uporabo lesa kotglavnega materiala predstavljata največji sodobni izziv.Stanje v Sloveniji – obstoječi stavbni fondV individualnih hišah, ki so večinoma rezultat samograditeljstva,živi 65% slovenskega prebivalstva [PGM, 2005] . Podatki kažejo,da je danes glavnina 360.000 stanovanj v enostanovanjskih hišah,142.000 v dvostanovanjskih in le tretjina (265.000) stanovanj vvečstanovanjskih stavbah. Povprečna površina stanovanj znaša 78m2, velikost stanovanj je takšna, da v povprečju pride na vsakegaprebivalca 1,2 sobe in povprečna stanovanjska površina na osebnoznaša 32,98 m2 [Popis, 2002].Delež lastniških stanovanj v Sloveniji je kar 90,2%. V lastnihstanovanjih živi 83,7% gospodinjstev, okoli 10% stanovanj jenenaseljenih, 5% pa v občasni uporabi. Letno se v zadnjih letihzgradi okoli 6.500 novih stanovanj, vendar pa število stanovanj žedanes presega število družin v Sloveniji. Glavna teža slovenskihgospodinjstev so previsoki obratovalni stroški.V letu 2007 je bilo izdanih 4.859 gradbenih dovoljenj za stavbe, karje za kar 3 % več kot v letu 2006. Skupna površina vseh novih stavbv letu 2006 je bila za približno 6 % manjša kot v letu 2007. Največstanovanjskih površin (64 %) je načrtovanih v enostanovanjskihstavbah. V letu 2008 je bilo predvidenih skoraj za 34 % manjgradbenih dovoljenj kot leto poperej. Stanovanja so se gradila vstanovanjskih in tudi v nestanovanjskih stavbah; večina (95 %)stanovanj je bila pridobljena z novogradnjo. 49 % načrtovanihstanovanj je bilo zgrajenih v večstanovanjskih stavbah; ta stanovanjapovprečno merijo preko 80 m2, v enostanovanjskih stavbah pa vpovprečju več kot 170 m2.Zaradi zasičenosti trga lahko v Sloveniji do leta 2025 pričakujemoupad gradnje novih stanovanj (Slika 1), zato je potrebno gradbenooperativo preusmeriti.Demografski podatkiProjekcije prebivalstva Slovenije 2001-2036 [Malačič, 2003] kažejo,da se bo prebivalstvo Slovenije do leta 2036 postaralo; občutno sebo povečal delež prebivalstva starejšega od 80 let. Z naraščanjemdeleža starejšega prebivalstva, bo naraščalo tudi število zasebnihgospodinjstev v mestih in občinah, saj bo naraščalo število samskihgospodinjstev, v katerih je nosilec starejši od 65 let. Prišlo bo doznatnega povečanja skupine prebivalcev, ki jih ne zavezuje bližinadelovnega mesta. Starejše prebivalstvo se bo selilo v domove zastare in varovana stanovanja.10

Manja Kitek Kuzman, Vladimir BrezarAR 2009/1MODEL TIPOLoŠKE ANALIZE LESENE NADGRADNJeDruga pomembna raven, ki je povezana s prvo, so odnosi medrodovi in generacijami- večgeneracijski tokovi. Na tej ravni jepomemben pretok bogastva in dobrin v različnih smereh, pa tudimedgeneracijske povezave v medsebojni skrbi in negi, ki polegstarševskega odnosa vse bolj vključujejo zlasti odnos med vnuki instarimi starši [Ramovš, 2003].Zaradi večanja števila starejšega prebivalstva in z njim tudi potrebepo ustrezni nastanitvi, je potrebno sprejeti ukrepe, ki bi starejšimljudem omogočali nadaljnje bivanje v okolju, ki so ga vajeni in vkaterega so vključeni.Življenjska doba stanovanjskih objektov in energetskasanacijaZa gradbene objekte je značilno, da je njihov čas trajanja ineksplotacije precej daljši od trajanja drugih proizvodov. Rednovzdrževanje in popravila stavbe zagotavljajo ohranjanje njenevrednosti; življenjska doba objekta naj bi trajala okvirno 50 let.Objekt kljub rednemu vzdrževanju skozi čas izgublja vrednost. Čega ne vzdržujemo, je dolgoročno izguba vrednosti precej večja inv določenem kritičnem obdobju se zmanjša njegova uporabnost invarnost do te mere, da ga je potrebno sanirati (Slika 2).Načrtna obnova stavbe v skladu z napredkom tehnike, načeli LCCA(Life cycle cost analysis) in zahtevami sodobnega uporabnikazagotavlja smotrno porabo sredstev, povečanje njene vrednosti,predstavlja povečanje energetske učinkovotosti, omogoča boljšebivalne in delovne pogoje, ter izboljšanje estetskega videza objekta.Pogosto se po celoviti preučitvi načrtovane naložbe izkaže, dase začetni višji vložek v boljše materiale in sodobne energetskoučinkovite tehnologije kmalu povrne skozi manjše stroškevzdževanja in obratovanja.V Sloveniji je bilo v 45 letih (1955 – 2000) zgrajenih 83,5 mil. m2stavb z volumnom 309,5 mil. m3. Stavbe so lahko razdeljene v trivelike skupine (Slika 3):• stanovanjske stavbe s površino 55,7 milj. m2• poslovne in ostale stavbe s površino 18,9 milj. m2• industrijske stavbe s površino 8,9 milj. m2Za zmanjšanje emisij na področju Energije v sektorju široke rabeje ključna sanacija obstoječih stavb. Zaradi možnosti uporabeobnovljivih virov energije (OVE) v saniranih stavbah se pričakujezmanjšanje rabe energije za ogrevanje stavb za približno 50%.Sanacija zgradb pa ni omejena samo na energetski vidik, temvečlahko vključuje širše ekološke vidike nadaljnjega obratovanja stavbev okolju. Z upoštevanjem načel trajnostne gradnje in uporabo novihtehnologij URE in OVE lahko dosegajo prenovljeni objekti tudi boljšaekonomska, socialna in ekološka izhodišča za svoje obratovanje.Poznani so različni načini spodbujanja trajnostne gradnje, kot npr.vrednotenje delnih vidikov ocenjevanja kakovosti lokacije in lege,kakovosti procesa izdelave, ekonomičnosti, okoljevarstva, tehnike,obravnave socialnega vidika in funkcionalnosti v sklopu celotnegasistema [König, 2009].Slika 01: Upad gradnje novih stanovanj [Novak, 2008].Figure 01: The decline of new housing construction [Novak, 2008].Slika 02: Vpliv rednega vzdrževanja in popravil stavbe ter naložb v tehničnoposodobitev na vrednost stavbe [Šijanec, 2008].Figure 02: Influence on a building's value of regular building maintenance, epairsand technical modernisation [Šijanec, 2008].Slika 03: Delež posameznih tipov stavb zgrajenih v obdobju 1955 –2000[Novak, 2008].Figure 03: Shares of particular building types constructed from 1955 to 2000[Novak, 2008].11

Manja Kitek Kuzman, Vladimir BrezarMODEL TIPOLoŠKE ANALIZE LESENE NADGRADNJe2009 / 1 ARAR 2009/1Model prenove obstoječega stavbnega fonda in lesenanadgradnja – pridobivanje novih bivalnih površin znadgradnjo obstoječih objektovStarejših stanovanjski objekti ne odgovarjajo današnjim standardomenergetsko učinkovitih zgradb. Soočamo se z izzivi kakospodbuditi energetske sanacije, ter hkrati ustvariti privlačno bivalnookolje obstoječega stavbnega fonda. Modernizacija obstoječihzgradb predstavlja ekonomsko in okolju prijazno, učinkovitoprilagajanje sodobnim življernjskim standardom. Realiziraniprimeri veštanovanjskih zgradb kažejo, da je energetska sanacijain modernizacija obstoječih objektov v primerjavi z rušenjem inodstranitvijo lahko tudi več kot 25% ugodnejša od novogradnje[Holzabsatzfonds, 2009].Les kot vodilni material pri sanacijah in nadgradnjahPrimerjalne prednosti lesa pred drugimi materiali se dajo najlažjeprikazati s količino »sive« energije, tj. z energijo, potrebno zapridobivanje in pripravo materiala in z analizo življenjskega cikla(LCA): siva energija za aluminij je kar 515.700 MJ/m3, za jeklo151.200 MJ/m3 in za PVC 93.620 MJ/m3, medtem ko znaša sivaenergija za žagan, »zračno« sušen les iglavcev le 165 MJ/m3.Danes ni les le eden izmed sodobnih vodilnih konstrukcijskihmaterialov pri novogradnjah, temveč je tudi prva izbira zaenergetske sanacije obstoječih fasadnih ovojev in izvedbonadgradenj. Za posamezne lesene fasadne elemente (npr. lesenipaneli z integriranimi okni, ki so obešeni na obstoječi fasadni ovoj)je značilna visoka stopnja prefabrikacije, kratek čas montaže inzato cenovno ugodna rešitev. Uporaba visokoizolacjskih lesenihsistemov ne zmanjša le obratovalnih stroškov zgradbe, temvečpoveča vrednost nepremičnine, bivalno ugodje v zgradbi, zboljšamožnosti za oddajanje v najem in predstavlja prispevek k varovanjuokolja.V okviru lesene nadgradnje obstoječih stanovanjskih objektovso možne različne izvedbe (slika 4); od delne rekonstrukcijemansarde s spremembo oblike strehe, ki je lahko vidnejši poseg vprostor in lahko izboljša kvaliteto širšega območja ali jo poslabša,rekonstrukcije celotnega ostrešja (penthouse), do postavitevnove lesene montažne zgradbe na obstoječi objekt. Abstrahiranopovedano je novi dodatek statično samostojna lahka škatla sidrana vobstoječi objekt ob upoštevanju njegovih nosilnih elementov, ki nepreobremeni obstoječe konstrukcije in temeljev.Zaradi fizične omejenosti stavbnih zemljišč, je danes smiselnareurbanizacija obstoječe stanovanjske pozidave, ki se lahkomanifestira kot celovita prenova določenih predelov (npr. v mestih)ali posameznih objektov, kot zgostitev zazidave, spremembenamembnosti objektov, kot gradnja prizidkov, plomb v verzelihitd. Potrebno je ponuditi dobro oblikovanje, ki zagotovi kvaliteto vodnosu obstoječe in nove arhitekture (njene nadgradnje). Izpostavitipa gre tudi razmislek o urbanistični regulativi in nadzoru, če že neorganiziranosti.Prednosti in značilnosti tehnološkonapredne lesenenadgradnje:Čisti postopek gradnje- gradnja je prenesena iz gradbišča vproizvodno halo, kjer poteka izdelava sestavnih delov v kontroliraniklimi, zaprtih, suhih prostorih. Zagotovljena je večja natančnostSlika 04: Tipologija posegov enodružinske hiše.Figure 04: Typology of interventions – single family homes.izdelave sestavnih delov objektov, saj kvalificirani delavci delajopo vnaprej dogovorjenih postopkih v skladu z vnaprej določenimidetajli, ki jih izvedejo strokovnjaki s specifičnimi znanji.Gradnja je industrijski proizvod, podvržen mnogim notranjimin zunanjim kontrolam, ki jo izvajajo neodvisni inštituti. Možno jevpeljati sistem stroge interne kontrole kakovosti vgrajenih materialovin vseh procesov od načrtovanja do montaže.Hitrost gradnje: visoka stopnja prefabrikacije bistveno skrajša časmontaže in zaključna dela lahko potekajo neposredno po montažihiše, ki je ponavadi končana že po tednu dni, zato je možna je hitravselitev, takoj po zaključku finalnih del. Nima negativnih posledicza obstroječi objekt.Gradnja v skladu z načeli trajnostne gradnje: gradbeni materialilesenih hiš so naravni, obnovljivi, možna je tudi njihova reciklaža.Lesena gradnja omogoča zdravo bivalno okolje ter je energetskovarčna v fazi proizvodnje in uporabe.Dolga življenjska doba: lesena montažna gradnja je rezultat sožitjav zgodovini preskušenih klasičnih gradbenih tehnik z modernimipostopki industrijske izdelave, ki ob upoštevanju predpisov instandardov izdelajo proizvod vrhunske kakovosti, narejen za večgeneracij. Proizvajalci lesenih hiš dajo tudi 50 letno garancijo nakonstrukcijo.Požarna varnost: Z ustrezno požarno zaščito lesena konstrukcija lahkodoseže tudi visoko požarno odpornost. Obnašanje lesa med požaromje predvidljivo in se ga upošteva pri načrtovanju stavb.Potresna varnost: Lesena nadgradnja na masivni spodnjidel je lahka potresno varna konstrukcija. S statičnega vidikapredstavlja problem predvsem priključitev zgornjih lahkihlesenih etaž na masivni spodnji del. S potresnega vidika se takšenobjekt ponavadi obnaša po »modelu biča«, kjer je merodajnoobnašanje zgornjega mehkega dela konstrukcije. Posledično na stiku sspodnjim delom nastopijo velike strižne sile, ki jih je potrebno prevzetiz ustreznim priključevanjem na spodnji togi del konstrukcije.12

Manja Kitek Kuzman, Vladimir BrezarAR 2009/1MODEL TIPOLoŠKE ANALIZE LESENE NADGRADNJeSociološki vidik- medgeneracijski vidik:Število starejšegaprebivalstva se bo večalo in z njim tudi potrebe po ustrezni nastanitvi,zato je v te namene potrebno sprejeti ukrepe, ki bi starejšim ljudemomogačalo nadaljnje bivanje v okolju, ki so ga vajeni in v kateregaso vključeni, hkrati pa jim ponuditi vso potrebno pomoč, da bilahko samostojno funkcionirali. Nadgradnje obstoječih objektov biomogočale večgeneracijsko bivanje.Slika 05: Prednosti lesene konstrukcije.Figure 05: Advantages of wooden structures.Slika 06: Urbana disciplina – predlog morfoloških navodil.Figure 06: Urban discipline – a proposal of morphological instructionsCena: Lesena hiša je cenovno primerljiva s klasično zidano; priprimerljivih cenah za primerljivo toplotno prehodnost stene večjabivalna površina; pri enakih zunanjih gabaritih tudi do 10 % večjauporabna stanovanjska površina. Cena je fiksno dogovorjena, kupecprihaja v stik z enim izvajalcem, ki potem tudi jamči za celotenobjekt.Kvaliteta bivanja: Poleg ugodnih tehničnih lastnosti les na človekatudi psihološko ugodno deluje in omogoča zdravo bivalno okolje;les s svojo barvo, strukturo in vonjem pozitivno vpliva na človekovopočutje. Les je topel, lep in prijeten material na pogled in na dotik,ter s svojo lepoto v bivalno okolje prinaša košček narave. V lesenizgradbi se namreč prebivalci počutijo prijetno (že) pri 18-20°C,v masivni zgradbi pa šele pri 22-24°C. Za stopinjo manjša sobnatemperatura pomeni 5-6 % manj stroškov za ogrevanje. Les niprijazen samo do človeka, temveč tudi do okolja, in to v celotnemživljenjskem ciklusu, tudi po odstranitvi, ko ima večina drugihgradiv precej negativnih vplivov.ZaključekEnergijsko učinkovita trajnostna gradnja stavb postaja danespomembnejša kot kadar koli prej. Napredna lesena nadgradja vpaketu z energijsko sanacijo obstoječih stanovanjskih zgradb zuporabo lesa kot vodilnega materiala po principu »minimalnimistroški za stanovalce na račun novo pridobljenih tržnih površin«,predstavljata največji sodobni izziv.V prihodnosti je potrebno obravnavati scenarije nadgradnje,določanje prioritetnih ukrepov ter njihovo vrednotenje, analiziratimožnosti za financiranje, izdelati demonstracijski projekt načrtovanjanadgradnje, ga ovrednotiti z vidika potenciala ponovljivosti inopredeliti ovire (financiranje, dostopnost tehnologij, sodelovanjestroke in lastnikov). K naprednim rešitvam nas lahko vzpodbudijoprimeri dobre prakse s posredovanjem ugotovitev, ki bi služile kotstrokovna podlaga.LiteraturaHolzabsatzfonds, (2009): Nachhaltig bauen und modernisiern, str. 9.Kitek Kuzman, M., (2009): Gradnja z lesom- izziv in priložnostza Slovenijo. Univerza v Ljubljani, Oddelek za lesarstvoBiotehniška fakulteta: str. 272.König, H., (2009): Nachhaltigkeit und Gebäudetransparenz. V:Informationsdienst Holz:13.Malačič, J. (2003): Staranje prebivalstva Slovenije po projekcijahprebivalstva 2001-2036. Referat, Radenci: str. 11.Novak, P., (2008): Slovenija – nizko ogljična družba do 2025. Idejnazamisel, kako do nje? Svet za varstvo okolja RepublikeSlovenije v sodelovanju s Parlamentarno skupino GLOBESlovenija 49. seja.Product Group Manager, (2005): Analizastanovanjskih navad slovenskega prebivalstva. PGM: 2-4.Ramovš, J. (2005): Kakovostna starost: socialna gerontologija ingerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, SAZU.Statistični urad Republike Slovenije, (2003). Popis prebivalstva,gospodinjstev in stanovanj Slovenije 2002. Statistični letopisRepublike Slovenije 2005, 44: 611-612.Šijanec, Zavrl, M., (2003): Vseživljenjsko vrednotenje stroškov priobnovi stavb.V: Energije v stavbah, str. 1-10.dr. Manja Kitek Kuzmanmanja.kuzman@bf.uni-lj.siUL BF Oddelek z lesarstvoprof. dr. Vladimir Brezarvbrezar@s5.netUL Fakulteta za arhitekturo13

Aleš Golja, Špela Verovšek, Tadeja ZupančičPreusmeritev k ekoturizmuZgornjega PosočjaTowards ecotourism of Zgornje Posočje2009 / 1 ARUDK 711.163:338.484COBISS 1.01 izvirni znanstveni članekprejeto 09.2.2009izvlečekPregledni članek obravnava pojem ekoturizma z vidika ohranjanjaavtentičnosti prostora in dinamičnega ravnovesja kulturne trajnostiprostorskega razvoja. Aplikacija obravnava problematiko kulturnekrajine Zgornjega Posočja. Izbrano območje sodi med najprivlačnejšaobmočja za preživljanje prostora časa v naravnem okolju Slovenije.Obenem pa izkazuje visoko stopnjo občutljivosti ekosistema,socialnega okolja in arhitekturne dediščine. V članku predstavljenaanaliza stanja z vidika prostočasnih dejavnosti kaže na stopnjujočo seobremenjenost tega okolja, vendar je njegova nosilnost za človekoveposege vanj zaradi svojevrstne naravne in družbeno-gospodarskestrukture ter geografskega položaja majhna. Posebej občutljiv jeprostor spričo labilne prebivalstvene strukture, pomanjkanja vitalnihorganizacijskih struktur, znanja in zrahljanih koherenc med družbeniskupinami. V prispevku se sprašujemo, na kakšen način lahkoavtentičnost specifičnega prostora postane izhodišče za razvoj turizmain dolgoročno stabilnost območja: ne le za turiste, temveč tudi zalokalno prebivalstvo? Kdo so akterji in kako se (lahko) povezujejo vožjem in širšem prostoru? Članek z iskanjem odgovorov na navedenivprašanji prispeva k razvoju celostnega pristopa k reševanju izbraneproblematike.abstractThe article presents ecotourism as a concept that provides an opportunityto preserve the authenticity of a particular tourist destination and enablesa dynamic balance of cultural spatial development. The main emphasis ison the alpine river system as a core factor in tourism development. Themodel is applied to the Upper Soča Valley, one of the most attractive andgenuine Slovenian alpine destinations. However, from the perspective of theecosystem, social environment and architectural heritage, it is an alpinearea of great vulnerability. In the paper, we present basic tourism indicators,as well as related traffic and recreational statistics, which indicate theoscillating congestion of visitors, their vehicles and river activity. Thedevelopment of such trends presents a threat to the fragile socio-economicstructure of the Upper Soča Valley. Moreover, insufficient control of tourismrelatedinterventions in space has negative effects, especially in sensitiveenvironments characterized by less vital management structures, lack ofknowledge and the fragmentation of various social groups.In this context, the article deals with the questions: how can the authenticityand particularity of a specific space become an opportunity for ecotourismdevelopment, long-term stability and perspectives in this area? Who arethe actors, and how they (can) mutually cooperate and participate in adecision-making process on a local and regional scale?ključne besedeekoturizem, nosilnost okolja, Zgornje Posočje, kulturna krajina,sodelovanje javnostikey wordsecotourism, space capacity, the Upper Soča River Valley, culturallandscape, public participationProstorske priložnostiEkoturizem kot pojem preživljanje prostega časa v naravnemokolju, ki odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjolokalnega prebivalstva [TIES, 1991], je v Evropi in po svetupostal tržni produkt z visoko dodano vrednostjo podeželskemugospodarstvu. Definicije in pomeni izraza ekoturizem so danesv Evropi številni, vendar zelo neenotni. V tem prispevku kotbistveno lastnost eko- naravnanega turizma izpostavljamouravnoteženost med turizmom in drugimi družbenimidejavnostmi ter različnimi rabami prostora oziroma ''balans''med varovanjem tako naravne kot kulturne krajine in razvojem.Zgornje Posočje sodi med krajine, ki so poleg gozdov, vodnegain obvodnega prostora ohranile veliko mero prvobitnosti in jemed najprivlačnejšimi območji za preživljanje prostega časa inrekreacijo. Izrazito periferna in obmejna lega, odmaknjenost terotežena dostopnost so v veliki meri botrovale upočasnjenemurazvoju tega območja in manjšemu poseganju v naravnoin tradicionalno kulturno krajino. [Natek: 203, 1998] RekaSoča predstavlja 'hrbtenico', naravno povezovalko območja.Sodi v sam vrh evropske naravne dediščine in je od leta 1971zavarovana kot naravni spomenik, pri čemer je z zakonomtudi določeno Zavarovano območje zajema strugo ter vodna inpriobalna zemljišča reke Soče in njenih pritokov na odseku odizvira Soče oziroma njenih pritokov do vtoka Idrijce pri Mostuna Soči. zavaro določitvi zavarovalnega območja za [ZDZORS,1976]. Naraščajoč turistični obisk v naravi močno vpliva nastanje naravnega okolja, posebno v tako občutljivih gorskihekosistemih, prav tako pa vpliva tudi na družbo in sledi njenihposegov v prostor, v kulturno okolje.Preplet prvobitne naravne dediščine z sorazmerno dobroohranjenostjo arhitekturno-kulturnega okolja Zgornjega Posočjaje njegova osnovna kvaliteta. Prepletanje alpskih in mediteranskihkrajinskih prvin, svojstven dialekt, izredna prilagojenost človekaoziroma ''občutek za distanco'' hudourniški naravi Soče [Natek:209, 1998] so elementi, ki so vredni zaščite. Ekoturizem lahkopredstavlja vzvod za vzpostavitev določene mere celovitegarazvoja območja, povezovanje lokalnega prebivalstva, dopolnilnodejavnost kmetijstvu, hkrati pa sredstvo za dinamično ohranjanjetradicionalnih prvin (arhitektura, zgodovina, kulinarika, navade,naravna dediščina) ter ekonomske in demografske vitalnostiobmočja.V prvem delu prispevka obelodanimo obremenitve prostoraZgornjega Posočja, ki izhajajo iz rekreacijsko-turistične dejavnosti.Hkrati predstavimo zmanjšano nosilnost družbenega okoljavpletenih treh občin (Kobarid, Bovec, Tolmin), ki izhaja iz slabevitalnosti prebivalstvene strukture in zrahljanih koherenc meddružbenimi skupinami. V nadaljevanju izpostavimo ekoturizemkot koncept razvoja turizma za alpska območja in navedemoprimer dveh alpskih držav. V zadnjem delu prispevka14

Aleš Golja, Špela Verovšek, Tadeja ZupančičAR 2009/1Preusmeritev k ekoturizmu Zgornjega PosočjaSlika 1: Reka Soča kot bistveni ambientalni element Zgornjega Posočja.Vir: Aleš Golja, 2005.Figure 1: The Soča River as an essential ambient element of the Upper Soča RiverValley. Source: Aleš Golja, 2006.Slika 2:Figure 2:Prekomerna obremenitev z motoriziranim prometom v poletnih mesecih,posebej ob vikendih.Vir: Aleš Golja, 2005.Overload of motor vehicles during the summer months, especially atweek-ends. Source: Aleš Golja, 2006.predlagamo nekatere rešitve ohranjanja avtentičnosti prostorain vzpostavitev dinamičnega ravnovesja kulturne trajnostiprostorskega razvoja Zgornjega Posočja.Obremenitve prostoraV zadnjih nekaj letih se je v Zgornjem Posočju pričel pospešenrazvoj turizma, ki pa je zelo intenziven na reki Soči z njenimipritoki. Pri tem prevelik obisk (v konici sezone) povzročanegativen vpliv na okolje reke Soče.Nenačrtovani razvoj Zgornjega Posočja je povzročil probleme,s katerimi se posamezne lokalne skupnosti v regiji težkosoočajo. Glede na ugotovljeno stihijsko stanje, ki temelji nasamoorganiziranih oblikah različnih turistično-rekreativnihponudb, zakonodaja z šibkimi instrumenti izvajanja nadzorav praksi nima dovolj vpliva na sistematično izvajanje kontrolenad dejavnostmi in posegi v prostor.Nočitvene kapacitete Zgornjega PosočjaPregled nočitev v treh občinah Zgornjega Posočja v letih od 2004 do2008. [LTO-Bovec, 2008] kaže, da:• je na leto v Zgornjem Posočju povprečno okrog 181.170nočitev, ki so izrazito neenakomerno porazdeljene skozi leto.Absolutno število registriranih nočitev doseže največji višek vavgustu in v povprečju kar za 20-krat preseže januarsko številonočitev.• povprečna doba bivanja turistov je kratka, znaša okrog 2,5 dni,kar je manj od povprečja za Slovenijo (3,1 dni) ter tudi manj odpovprečja za slovenska gorska letovišča (2,9) [SURS, SI-Stat,2007]• prevladujejo gostje iz tujine in ostajajo dlje časa kot domačigostje;• po vrsti nočitvenih kapacitet so na prvem mestu kampi; številoregistriranih nočitev v kampih se letno zvišuje v primerjavi zdrugimi vrstami (hoteli, gostišča, apartmaji, sobe, turističnekmetije), posebej je viden upad (2000 – 2007) nočitev v hotelih.Glede na obširnejšo analizo podatkov [Golja, 2005]lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da je Zgornje Posočjepreobremenjeno ob vikendih v mesecu juliju in prva dva vikendav avgustu. Prevladujejo predvsem ''vikend'' gostje, ki so v velikimeri nastanjeni po kampih in prihajajo iz vzhodnoevropskihdržav (Madžarska, Češka, Slovaška) in sosednje države Italije.Tedenskih gostov je manj in prihajajo iz bolj oddaljenihzahodnih evropskih držav (Nemčija, Nizozemska). Največdomačih gostov ne koristi prenočitvenih kapacitet – soenodnevni turisti.Prostočasne dejavnosti na reki SočiLeta 2003 in 2007 smo izvajali monitoring rekreacijske rabe rekeSoče, ki je obsegal 9 km dolg odsek reke Soče, od vstopnegamesta Log do izstopnega mesta Trnovo ob Soči (lastni viri). Tadel reke Soče je najatraktivnejši in v času največje turističnesezone najbolj obremenjen. Dobljene podatke smo primerjalis podatki monitoringa iz leta 1996 in 1997 [Oikos, 2006]. Napodlagi primerjav lahko ugotovimo, da je največji porast pričolnih dvosedih in kajakih, pri raftingu pa je stanje rahlo vporastu. Število oseb, ki se spustijo po reki Soči, v določenihdnevih največje turistične sezone preseže 900 oseb na dan (julij2003), 800 oseb na dan (julij 2004), 900 oseb na dan (julij 2006)in preseže 1100 oseb na dan (julij 2007).Po podatki turističnega informacijskega centra [LTO-Bovec,2007] je v letu 2007 reko Sočo uradno tržilo več kot 24 podjetij,ki jim je bila (v skladu z Odlokom o rabi in varovanju dostopnihmest za športno plovbo ob reki Soči) podeljena koncesija zaizvajanje športno-rekreativnih dejavnosti.Prometna obremenitev območjaDirekcija republike Slovenije za ceste ima na regionalni cestiBovec–Kobarid v kraju Srpenica nameščeno napravo za avtomatskoštetje prometa. Iz dobljenih podatkov povprečnega letno-dnevnega15

Aleš Golja, Špela Verovšek, Tadeja ZupančičPreusmeritev k ekoturizmu Zgornjega Posočja2009 / 1 ARAR 2009/1prometa ni mogoče določiti števila tranzitnega prometa, so parezultati v pomoč za pridobitev pregleda o dnevnih, mesečnih inletnih obremenitvah prometa.Pregled mesečnih obremenitev prometa za vsa vozila v obe smeri,za obdobje od maja do septembra, za leta 2003 – 2008 (števno mesto96/Srpenica – edino števno mesto, ki se nahaja na obravnavanemodseku Log – Trnovo ob Soči) opozarja, da znaša povprečnimesečni promet za poletne mesece (maj – september) v obdobju2003 – 2008 kar 402.352 vozil, kar pomeni v topli polovici leta vpovprečju pretok kar preko 15.000 avtomobilov dnevno.Slika 3: Povprečni letni dnevni promet (PLDP) na cestah SZ Slovenije. [DRSC,2009]Figure 3: Annual average daily traffic (AADT) on the roads of NW Slovenia.Source: FGG, PTI, 2007.Obremenitev prostora kot problem - sklepPri obravnavanih obremenitvah (turistična zasedenost,kapaciteta prometa in obremenitev Soče za vodne prostočasnedejavnosti), ki so kazalci turističnega obiska, ugotavljamoizrazita nihanja vrednosti teh spremenljivk glede na poletnoin zimsko sezono oziroma močno povečane obremenitve vjuliju in avgustu, pri čemer so posebej obremenjeni vikendi(petek, sobota, nedelja). Največja nihanja sledimo pri vodnihrekreativnih dejavnostih, saj obisk v tudi znotraj poletne sezoneniha v odvisnosti od vremenskih razmer in vodostaja, kardodatno otežuje stabilnost v turističnem prihodku in ponudbi.Povprečne celoletne vrednosti po obravnavanih obremenitvah(vrstah obremenitev) sicer ne kažejo izrazito problematičnegastanja motornega prometa, turističnih nočitev in koriščenjaSoče za športne dejavnosti, posebej če jih primerjamo z drugimiturističnimi kraji slovenskega alpskega sveta (občina Bohinj,Kranjska Gora). Vendar s posplošenjem na razdobje celotnegaleta izgubimo informacijo o posameznih (sezonskih, mesečnih,vikend) viških in nižkih, ki so ključni problem za dolgoročnoracionalno ter do okolja spoštljivo upravljanje današnjegaturizma v Zgornjem Posočju.Obstoječe stanje turizma v Zgornjem Posočju kaže na nezadovoljivostopnjo razvoja ekoturizma glede na potencialne razvojne možnosti,ki jih območje ima. Turistično gospodarstvo, lokalne skupnosti indrugi dejavniki razvoja turizma se morajo zavedati, da je potrebnosistematično, načrtovano pristopiti k pospeševanju razvojaekoturizma.V naši državi še ne poznamo ustreznih mehanizmov zaomejevanje kapacitet in dovoljenega gibanja v nekem času[Zakon o varstvu okolja, 2004]. Pri rabi naravnih danosti vsakdouporablja naravni prostor brez posebnih omejitev. Prostor kotnaravna dobrina je omejen, zato je treba vzpostaviti učinkoviteinstrumente, ki bodo omogočali postopno in sistematičnopreobrazbo obstoječega stanja, predvsem pa opredelitev inukinitev vzrokov, ki ustvarjajo današnje negativne oblikestihijskega razvoja rekreacije in turizma v Zgornjem Posočju vpovezavi z varstvom okolja.Vodni in obvodni svet reke Soče je nosilec največje strukturne inbiološke raznolikosti prostora in obenem tisti del avtentičnostikrajine, ki lahko zagotavlja dolgoročno stabilnost prostora. RekaSoča kot sredstvo turistične ponudbe je med najbolj privlačnimidejavniki turističnega obiska, obratno pa so ostale vrednotetega prostora (kulturno-zgodovinske, arhitekturne, etnološke,kulinarične itd.) v veliki meri zapostavljene.Menimo, da prevelika odvisnost od reke in športno-rekreativnegaturizma ne zagotavlja dobrih pogojev za racionalnost priturističnem managementu, še manj za dolgoročno stabilnostobmočja – tako v naravo-varstvenem, kulturo-varstvenem kotsocialno-ekonomskem oziru.Problematika človeških virov Zgornjega PosočjaDemografski kazalci v občinah Zgornjega Posočja izkazujejoobčutljivo prebivalstveno dinamiko in strukturo. Številoprebivalcev v skupnem nazaduje, kar je posledica negativneganaravnega prirasta, kot tudi odseljevanja prebivalstva [SURS:SI-Stat, 2007]. Proces odseljevanja je bil najmočnejši v obdobjupospešene industrializacije in se, kljub upočasnjenemu padanjuštevila prebivalstva, do danes ni zaustavil.S tem pojavom povezan problem je slaba vitalnost prebivalstvenestrukture: Zgornje Posočje izkazuje [SURS: SI-Stat, 2007] zaslovenske razmere nadpovprečen delež ostarelega prebivalstvain hkrati podpovprečno stopnjo mladih. Temu se pridružuješe podpovprečna izobrazbena struktura prebivalstva, ki lahkohromi kulturni oz. gospodarski razvoj.Odseljevanje ljudi, nizka nataliteta, ostarelost in visokaumrljivost prebivalstva zmanjšujejo družbeni potencial indolgoročno stabilnost tega območja. Tovrstna problematika jev Sloveniji pogosta v hribovitih in obmejnih območjih [Ravbaret al, 2001]. Koriščenje virov ''od zunaj'', podrejanje kapitaluin priseljevanje – izključno z namenom koriščenja določenenaravne dobrine (npr. Soče) – je grožnja za razvoj manjšihnaselij, za tradicionalno kulturno krajino in njen uravnoteženrazvoj. Parcialni vidik razvoja s strani posameznikov še otežujeiskanje skupnega konsenza ter določene mere pravičnostiza vse – lokalno prebivalstvo, turiste, zunanje upravljavce inpriseljene.16

Aleš Golja, Špela Verovšek, Tadeja ZupančičAR 2009/1Preusmeritev k ekoturizmu Zgornjega PosočjaZrahljane koherence med družbeni skupinamiPri pregledu organizacijskih oblik splošne javnosti, lokalnihturističnih ponudnikov, društev, nevladnih in s turizmompovezanih organizacij ugotavljamo slabo povezovanje terpomanjkljivo medsebojno komunikacijo. Namesto kolektivnezavesti, vzajemnega sodelovanja različnih družbenih skupinter skrbi za javno dobro, v ospredje stopajo individualnivzgibi, pogosto tudi moč kapitala in koristi posameznikov.Med najbolj opaznimi problemi je slaba komunikacija medrazličnimi regionalnimi in lokalnimi organizacijami, ki se kažev individualnem in tekmovalnem pristopu do pridobivanjaevropskih regionalnih sredstev ter podvajanju programskihvsebin za isto geografsko opredeljeno območje. Prebivalstvose vključuje v delo različnih društev (športna društva, ribiškadruštva, sekcije mladih, društva dediščine, društva podeželskihžena, kulturna društva, turistična društva itd.), vendar medposameznimi deležniki pogosto ni nikakršnega sodelovanja,čeravno vsi delujejo na območju Zgornjega Posočja in soustvarjajopodobo tega prostora (v materialnem in nematerialnem smislu).Možnost razvojnega preobrata tovrstne neželene prebivalstvenedinamike in obnovitev vezi med prebivalstvom je ekoturizem.Ekoturizem in vloga lokalnega prebivalstvaKoncept ekoturizma.Ekoturizem je kompleksna, dinamična, visoko tekmovalnadejavnost, ki jo stežka uokvirimo v en sam resor. Če že samodejavnost turizma težko na enostaven način opredelimo, jeekoturizem še težje uvrstiti v pristojnost določenega resornegaorgana, saj njegova narava zahteva celostno in kooperativnoobravnavo. Dejavnost ekoturizma je zelo težko kontrolirati,pa tudi zelo težko je zanjo pripraviti razvojno politiko.Problem kapacitete in limitiranja njenega razvoja je kritičenza občutljiva območja. Možnosti za konflikte med turizmom inostalimi dejavnostmi so zelo velike, pogostokrat zaradi slabegarazumevanja kompleksnosti turizma, pa tudi zato, ker seekoturizem največkrat razvija v občutljivih naravnih krajinah,od katerih je močno odvisno lokalno prebivalstvo in njegovedejavnosti.Vloga lokalnega prebivalstva.Lokalno prebivalstvo igra vlogo nadzornika, njegova kritičnakontrola pa vpliva na turistični in rekreacijski razvoj ter takozaznamuje končni uspeh ekoturizma na tem območju. Vplivlokalne javnosti na rezultate razvoja ni neposreden, vendar vveliko meri lahko uravnava razvoj turizma, ki je v svojih zahtevahsorazmeren okoljskim danostim ter kompatibilen z lokalnimiznačilnostmi. Če bo politika razvoja rekreacije in turizma vnaravnem okolju pomagala lokalni skupnosti k doseganjuboljše in trajnejše prihodnosti, potem naj imajo ljudje iz lokalneskupnosti besedo pri planiranju, saj lahko samo njihov interesomogoči, da se določena turistična ali rekreacijska dejavnostrazvije sorazmerno z drugimi dejavnostmi. Poleg tega se bodoljudje s tem odločili za svoj nadaljnji razvoj.Osnovna vizija pri razvoju ekoturizma je, da ljudje pridejo,ostanejo dan ali dva oz. lahko tudi teden ali dva, ne bivajo vneosebnih hotelih, temveč uživajo v specifični lokalni naravni inkulturni ponudbi, ves ''profit'' pa ostane lokalnim prebivalcem.Iz tega pa izhaja vprašanje standardov in izobraževanja.Pomembno je, da se izobražujejo tako podeželani kot tudiurbani prebivalci, predvsem o življenju v občutljivem okoljuin o pomembnosti naravne in kulturne dediščine. Pomembnaje organizacija raznih delavnic in seminarjev v samih naseljih,kjer se lahko neposredno srečajo in pogovarjajo z ministri,izvedenci, bankirji in drugimi, torej s tistimi, s katerimi sedrugače ne bi imeli nikoli priložnosti pogovarjati in dobiti odnjih nasveta [Butler, 1999].Udeleženost javnosti pri odločanju do določene mere legitimiraproces spreminjanja v prostoru, hkrati pa ta lahko omogočisprejem posebnih odlokov, varovalnih režimov (krajinski,regijski park), ki so potrebni za doseganje optimalnegarazvojnega potenciala tega območja.Izkušnje v drugih alpskih destinacijah kažejo [Johnsen et al.,2008], da dve alpski območji s posebnimi naravno-kulturnimikvalitetami, ki jih je na nek način potrebno ščititi, lahko doživitazelo različno raven uspešnosti, v odvisnosti od stopnje aktivnostilokalnega prebivalstva in posameznikov, ki imajo dobre vodilnein organizacijske ter komunikacijske sposobnosti. Dejavniksposobnosti posameznikov za motiviranje lokalne entitetejavnosti je pogosto podcenjen ali celo prezrt, kljub temu, da vposameznih primerih igra odločilno vlogo pri uspehu/neuspehudejanskih premikov v razvoju območja.Izkušnje v tujiniRazmislek o tem, kako se urejanje območja s turizmom vdoločeni državi lahko razlikuje glede na splošno državnozakonodajo, lokalno oblast in iniciative, porajajo tudi primeriiz drugih alpskih držav, regij, kantonov itd., kjer spričoobčutljivosti naravnega in kulturnega okolja prihaja do podobnihkonfliktov med različnimi rabami prostora in akterji odločanja,kar se odraža pri fizičnih posegih v prostor. Pretirana usmeritevv turizem tudi drugod po Alpah lahko poglobi neskladja vprostoru, ki se kažejo kot negativni vplivi [Zakotnik, 2004]:• onesnaževanje voda zaradi neurejene komunalne infrastrukture,ki jo povzroča turizem, kakor tudi površinskoonesnaženost voda, ki jo povzročajo turistični motorni čolni,• onesnaževanje pokrajine s smetmi, ki jih za seboj puščajo turisti,• onesnaževanje zraka, ki ga povzročajo številna prevozna sredstvaturistov, predvsem osebna vozila,• hrup zaradi velike prostorske koncentracije turistov, zaraditurističnih cest, rekreativnih letal, motornih čolnov, adrenalinskihparkov in drugih turističnih objektov,• vizualno onesnaževanje pokrajine, povzročeno z arhitekturnoneprimernimi turističnimi objekti in s preveliko pozidavo pokrajinev turistične namene,• ogrožanje avtohtonega rastlinstva in živalstva zaradi turizma,• negativne posledice, kot npr. erozija zemlje, obremenitve zaradiakumulacijskih jezer v turistične namene, izgubljanje tradicionalnihoblik poselitve, poljskih vzorcev in arhitekturne dediščineter opuščanje tradicionalnih (poljedelskih) dejavnosti.17

Aleš Golja, Špela Verovšek, Tadeja ZupančičAR 2009/1Preusmeritev k ekoturizmu Zgornjega Posočjakulturnega prostora in identitete Zgornjega Posočja, ki šele nadBovcem prehaja v vedno redkeje poseljenega. To potrjuje tudiregionalizacija arhitekturnih krajin [Fister, 1992], ki celotnopovirje Zg. Posočja (do Mosta na Soči na jugu) uvršča v enosamo zaključeno arhitekturno krajino Tolmin.Na severnem in severovzhodnem robu smo regijski parkomejili z območjem Triglavskega narodnega parka, znotrajkaterega jev skladu Zakonom o Triglavskem narodnem parku, 1981] žeopredeljen strožji režim rabe in dejavnosti skrajno zgornjegadela porečja Soče.Regijski park Zgornjega Posočja kot organizacijska oblika zaurejanje in trženje plovbe na reki Soči bi tako predstavljal velikpotencial za trajnostni razvoj in ohranjanje naravovarstvenevrednosti okolja obravnavanega območja, saj so vse dejavnostisektorja za urejanje in trženje plovbe na reki Soči povezane zdelovanjem regijskega parka. Glede na pokrajinsko ranljivostrečnega toka in obrežja reke ter varnost za vodno-rekreacijskodejavnost v posameznem odseku reke, park predvideva štiriodseke oziroma teritorialne sektorje z nekoliko modificiranimidoločili rabe.Možnosti financiranja regionalnega parka so državna inevropska sredstva na eni strani, ter ustvarjanje lastnih sredstevznotraj te organizacijske oblike (okoljevarstvena taksa zamotorna vozila, ki vstopajo v območje regijskega parka, deležturistične takse, dovolilnice za izvajanje dejavnosti na reki inregistracije polovi). Del ustvarjenega prihodka se nameni zarevitalizacijo in ohranjanja naravnega okolja in kulturnegaprostora regijskega parka.Regijski park predstavlja tudi organizacijski okvir povezovanjain sodelovanja lokalnih, regionalnih in trans-regionalnihakterjev v lokalnem prostoru – za celostno ponudbo kulturnekrajine in morebitno skupno/usklajeno izvajanje projektovevropske regionalne politike.Na ta način bi bil poleg finančnega krogotoka, sistema varstvaSlika 4: Predlog Regijskega parka Zgornje Posočje.Figure 4: A proposal for the Regional Park of the Upper Soča River Valley.Source:FGG, PTI, 2007.19

Aleš Golja, Špela Verovšek, Tadeja ZupančičPreusmeritev k ekoturizmu Zgornjega Posočja2009 / 1 ARAR 2009/1okolja in ohranjanja družbene stabilnosti zagotovljen korektnitripartitni odnos med lokalnimi prebivalci, turisti in ponudnikituristične športno-rekreativne dejavnosti (npr. agencije), kar jetemeljni pogoj za izboljšanje mikro-socialne klime.Pri vsem se je potrebno zavedati, da sama ustanovitevregijskega parka, s poudarkom na regulaciji dejavnosti nareki Soči, še ne prinaša zagotovljenega uspeha pri celostnemupravljanju z Zgornjim Posočjem. Predvsem ob upoštevanjudejstva, da regulacija vodno-rekreativnih dejavnosti ni edininerešen problem tega prostora oziroma je tesno povezan zdrugimi pritiski na okolje.Rešitve za izredno kratke, intenzivne in razmeroma točkovneobremenitve (prenočitvenih kapacitet, parkirnih prostorov,vstopnih/izstopnih obrežnih točk), se kažejo v nujni povezaviz dopolnilno ponudbo območja, ki bi do določene merelahko pripomogla k enakomernejši (časovni in prostorski)razporeditvi pritiskov. V ta namen je potrebna vitalna splošnajavnost, fleksibilna organizacijska in formalna garnitura terpoudarek na prenosu znanj in dobrih izkušenj.Zaenkrat lahko omenimo poskus povezovanja kmetij skulinarično ponudbo (sirarstvo, čebelarstvo, sadje, gobe,žganjekuha), ki je predstavljena v zloženki za turiste. Greza pomoč razvoju in trženju lokalno tipičnih produktov. Vokviru LAS Posočje (Lokalne akcijske skupine Posočje) jebila podpisana civilnopravna družbena pogodba, s katerodružbeniki urejajo medsebojna razmerja, pri čemer serazlični akterji zavezujejo, da bodo združevali svoje delovne,materialne in finančne sposobnosti in zmožnosti za doseganjeskupnega namena, ki je priprava in izvajanje Lokalne razvojnestrategije za hribovski del Severne Primorske v okvirupobude LEADER (4.os Evropskega slada za razvoj podeželja2007-2013). V okviru omenjene organizacijske oblike sooblikovani tudi programi za razvoj človeških virov ZgornjegaPosočja, ki so naravnani predvsem na vseživljenjsko učenjelokalnega prebivalstva. Delovanje in izvajanje programov je vpripravljalni fazi.K aktivni vlogi lokalnega prebivalstvaOmenjeni poskusi združevanja moči za razvoj Posočja sozačetek in dobrodošel poskus reševanja predolgo zapostavljenihprioritet. Enotne razvojne strategije in zakonodaja ''od zgoraj''lahko določajo smernice in do določene mere ščitijo pretiranoizrabo prostora, vendar so v načelu daleč od lokalnega človeka.Za specifičen ožji prostor, kot je Zgornje Posočje, pa so potrebnemodifikacije zakonskih okvirov in fleksibilnost pri upravljanju.Oblikovanje prilagojenih režimov in strategije razvoje zahtevalokalno angažiranost, dobro poznavanje lokalnih razmer inmarljivo - z dotičnim krajem/območjem identificirano upravnogarnituro. Ta na eni strani lahko omogoči sprejem posebnihodlokov, varovalnih režimov (regijski park), ki so potrebni zadoseganje optimalnega razvojnega potenciala tega območja.Po drugi strani pa je lastna iniciativa lokalne javnosti, njihovihskupin in aktivnih posameznikov odločilna za razvoj strategije,uspešnost trženja, povezovanja ter razvijanja območja, skratkaza dejansko udejanjanje na papirju zapisanih odlokov in strategijrazvoja.Slika 5:Preplet ''top-down'' in ''buttom-up'' pristopa pri upravljanju ZgornjegaPosočja.Figure 5: Interweaving of top-down and bottom-up approaches in themanagement of the Upper Soča River Valley.20

Aleš Golja, Špela Verovšek, Tadeja ZupančičAR 2009/1Preusmeritev k ekoturizmu Zgornjega PosočjaViri in literaturaButler, R., Hall, M. C., Jenkins, J., (1999). Tourism in recreation inrural areas. John Willey&Sons, New York.Direkcija RS za ceste. Promet. URL: http://www.dc.gov.si/si/promet/Drozg, Mušič, Koželj et al, (2001): Poselitev in prostorski razvojSlovenije – zasnova. MOP, Ljubljana.Fister, P., (1993): Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana,MOP.Gerber, J., Knoepfel, P., (2008): Towards Integrated Governance ofLandscape Developement: Insights from a Swiss ResearchProject. V: Mountain Research and Development, Vol. 28, No.2, str: 110-115.Johnsen, J. et al., (2008): Indicator-based Strategies for SustainableTourism Development: Insights from a Swiss ResearchProject. V: Mountain Research and Development, Vol. 28, No.2, str: 116-122.LTO – Bovec: http://www.bovec.si/ Marušič, J. et al, (1998): Regionalna razdelitev krajinskih tipov vSloveniji: Krajine alpske regije. Ljubljana, MOP, 91 str.Natek, K., (1998): Možnosti nadaljnjega sonaravnega razvoja obtreh sosednjih južnoalpskih rekah: Piavi, Tilmentu in Soči.Ljubljana, Dela, 13, str. 201-211.Oikos, (1997). Monitoring reke Soče: Poročilo. Domžale.SURS: SI-Stat podatkovni portal. Url: http://www.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp Uradni list RS, št. 126, (2003): Zakon o varstvu kulturne dediščine.Uradni list RS, št. 39, (2006): Zakon o varstvu okolja.Uradni list RS, št. 45, (1999): Odredba o razglasitvi reke Soče spritokom za naravno znamenitost.Uradni list SRS, št. 8, (1976): Zakon o določitvi zavarovalnegaobmočja za reko Sočo s pritoki ZDZORS.Urlaub Tirol. URL: http://www.tirol.at/xxl/en/tirolspecialists/_gb/true/index.html Zakotnik, I., (2004). Rekreacijske dejavnosti na Alpskih vodotokih.Seminarska naloga. Ljubljana, FGG.TIES – The International Ecotourism Society.URL:http://www.ecotourism.org/webmodules/webarticlesnet/templates/eco_template.aspx?a=12&z=25 Aleš Goljaagolja@fgg.uni-lj.siUL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijom.r. Špela Verovšekspela.verovsek@fa.uni-lj.siprof. dr. Tadeja Zupančičtadeja.zupancic@fa.uni-lj.siUL Fakulteta za arhitekturo21

Alenka FikfakURBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠANEAGRARNA NASELJAURBANISED COUNTRYSIDE – SMALLNON-AGRARIAN SETTLEMENTSizvlečekDelitev na mestna in vaška naselja je že zelo stara, meja med eno in drugostrukturo je težko določljiva, še težje pa je vzpostaviti in uveljaviti sistemsplošno veljavnih meril za prostorsko razmejitev. Tovrstna delitev jeradikalna in definira samo nasprotujoča si pola poselitve, med katerimapa je še množica podoblik/vzorcev, ki sooblikujejo celoten prostor. Deltega so tudi manjša naselja, ki se glede na razvojno usmeritev delijo naagrarna in neagrarna (pretežno urbana) naselja. Med slednja uvrščamopodeželska naselja z mešano dejavnostjo, zaselke, turistična naselja inobmočja počitniških hiš. To so naselja v urbaniziranem podeželju, ki ležijov širšem zaledju mest. Po obliki kot tudi po vsebini združujejo vse prednostibivanja v naravnem okolju z vključevanjem (dopuščanjem) mestneganačina življenja (nova urbana ruralnost). Urbani elementi prevladujejonad agrarnimi, kljub temu, da je kulturna krajina, katere del so, kmetijskointenzivno izkoriščena. Velik vpliv na razvoj in izoblikovanje tovrstnegabivalnega vzorca imajo prometne komunikacije in dostop do delovnihmest. Ugodno in privlačno bivalno okolje, nizka zazidava, mir in občutekprostosti, neodvisnosti od okolice ipd. ustvarjajo idealizirano podobotovrstnega bivanja, kar vpliva na težnje po novih, zazidljivih površinah.Pri manjših naseljih je, zaradi tipoloških in ostalih posebnosti, ki sovezane na omejeno število objektov in javnih površin, pomembno urejatiposamezne prostorske posege v vzajemnem odnosu s celostno, vizualno infunkcionalno podobo naselja.ključne besedepodeželje, neagrarna naselja, urejanje, urbanizacija, bivalna enotaAR2009 / 1UDK 711.3COBISS 1.01 izvirni znanstveni članekprejeto 09.2.2009abstractThe division into town and village settlements is very old, and the borderlinebetween these two structures cannot be easily determined. It is even moredifficult to establish and bring into effect a system of generally acceptedcriteria for spatial division. Such a division is a radical one and definesonly the opposing poles of settlement, whilst in between there is a host ofsubforms/patterns which co-form the whole space. These include smallsettlements, which are divided according to their development policy intoagrarian and non-agrarian (largely urban) settlements. Among the latter,we classify rural settlements of mixed activities, hamlets, tourist resorts andareas of holiday houses. These are settlements in urbanised countrysidelying in the wider hinterland of cities. As to their shape and content, theyintegrate all the advantages of living in a natural environment, including(allowing) the city way of life (new urban rurality). Urban elements prevailover rural, despite the fact that the cultural landscape of which they arepart is given over to intensive agricultural exploitation. The developmentand forming of such a living pattern are greatly influenced by trafficcommunications and access to employment. A convenient and alluringliving environment, low rise buildings, tranquility and sensation of freedom,independence from the surroundings etc. create an idealised image of suchliving which influences the tendency for new building areas. In the caseof small settlements, individual spatial interventions need to be managedin a reciprocal relationship with the comprehensive, visual and functionalimage of the settlement because of the typological and other particularitiesattached to a limited number of structures and public spaces.key wordscountryside, non-agrarian settlements, arrangement, urbanisation, dwelling unitMed 2. svetovno vojno je bil velik delež stanovanjskega fondaporušen ali poškodovan, zato so bila prva leta po vojni letaobnove (1945–1947). V prvem povojnem obdobju se je zaradiindustrializacije začel večati pritisk ljudi v mesta. Po drugistrani pa je zakon o agrarni reformi iz leta 1945 močno vplivalna preoblikovanje podeželja. "Zemlja mora pripadati tistemu, kijo obdeluje." To načelo je vplivalo na razlastitev veleposestev inoblikovanje malih kmetij kot tudi na veliko širitev stanovanjskegradnje na podeželju. Pod vplivom industrializacije se je začelaobsežna povojna deagrarizacija, ko so bile velike potrebe podelovni sili. Do leta 1961, ko je bil tretji povojni popis, se jepodeželsko prebivalstvo Slovenije zmanjšalo za 200.000 ljudi.Beg iz vasi in stalno naseljevanje v mestih pa sta bila počasnejšaod bega z zemlje in spreminjanja kmeta v delavca. Velik delzaposlenih v tovarnah je še vedno živel na vasi. Mesta nisozmogla zagotoviti zadostnega števila stanovanj. Tako je leta1953 živelo na vasi dve tretjini zaposlenih v neagrarnih panogah.Razvila so se tudi mešana kmečka gospodinjstva, katerih glavnivir zaslužka je bila neagrarna proizvodnja [Balkovec in sod.,1996: 192].Proces urbanizacije na podeželjuRazvoj urbanizacije je ugodno učinkoval na ljudi, predvsems stališča izboljšave kvalitete bivanja (izboljšane higienskozdravstvenerazmere). Ko govorimo o ponovnem povratku napodeželje, o begu pred mestnim kaosom in hitrostjo bivanja, semoramo hkrati zavedati, da je mestno življenje za človeka nasplošno bogatejše. S pomočjo komunikacijske in informacijsketehnologije se izenačujejo možnosti po hitrem dostopu doinformacij med urbanim in ruralnim. Organizacija dela vbivalnem okolju predstavlja v širšem merilu tudi organizacijonovih vsebin v monofunkcionalnih stanovanjskih območjih[Čok, 2004: 87]. "Vendar pozitivne strani urbanega načinaživljenja hkrati vplivajo na povečanje negativnih, ki se izražajov pretirani tekmovalnosti, boju za socialni status, preplavljanjuz dražljaji raznih (akustičnih, optičnih, električnih itd.) vrst,stopnjevani pozornosti ob hitrosti strojev pri delu in prometnihsredstvih na cesti, celo pri razvedrilu v kinu in športu ipd."[Trstenjak, 1984: 172.]Pri raziskovanju podeželja in delovanja poselitvene strukturev izvenmestnem prostoru je zelo pomembno razumevanjenasprotja med mestom in podeželjem, kjer ima posebno vlogopoznavanje procesa urbanizacije. Ob preučevanju strokovneliterature in ob analizah poselitvenih tokov, ki pomagajo razumetismeri demografskih gibanj in z njimi urbanizacijo na naših tleh,ugotavljamo, da s pojmom urbanizacija ne zaobsežemo samorasti mest in mestnih naselij, ampak tudi praznjenje naselbinv odročnih območjih. Mesta predstavljajo večje ali manjšeaglomeracije prebivalstva. V njih je zelo gosta, stalno in dobro22

Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠA NEAGRARNA NASELJAorganizirana naseljenost, v gospodarstvu v glavnem neodvisnaod lastnega zemljišča, pač pa v rednih aktivnih odnosih zzunanjim svetom, brez katerih ne bi bil mogoč obstoj in razvojmestne industrije, obrti, trgovine in drugih dejavnosti in s temmestni obstanek nasploh. Mesto ima torej naslednje lastnosti:nakopičenost večjega števila prebivalstva, neodvisnost odkmetijske dejavnosti, številne neagrarne dejavnosti in stiki zbližnjo in širšo okolico. Včasih označimo urbani proces kotnaraščanje števila prebivalstva, ne glede na to, ali živi v mestu,ki je udeleženo v takem načinu življenja, mišljenja in oblikiaktivnosti. Na splošno lahko rečemo, da je urbanizacija posledicaprehoda prebivalstva iz primarnih v terciarne dejavnosti in stem povezanimi selitvami iz podeželja v mesta.Vrišer [1978] je že zelo zgoraj opozarjal na dilemo, "/ .../ alinaj bo naša pokrajina v prihodnje še vedno deljena na mesto inpodeželje ali pa naj bi bilo to nekaj kvalitetno novega". Vednobolj se je uveljavljala opredelitev prostora, ki je slonela naprepoznavanju in vključevanju vseh prostorskih naselbinskihenot: ni več ostrih meja, ampak je prehod postopen, to pa hkratine pomeni razlik v stopnji opremljenosti, temveč le razlike vokolju (bivanju). Z vidika prostorske razmejitve mest (urbano)in podeželja (ruralno) je vprašanje, kako majhna mora bitinaselbina, da ne deluje kot urbani sistem. Vendar v tem iskanjurazčlenitve prostora na strogo ločena območja srečamo nemaloproblemov, npr. če je naselbina majhna in z majhnim številomprebivalstva – kam spada, če se njeni prebivalci ne ukvarjajoveč s kmetijstvom? Splošno ogrodje lahko izoblikujemo nanacionalnem nivoju kot tudi na nivoju krajine (regije), vendar nanivoju naselbine številčni podatki variirajo in nam prikazujejostanje v prostoru, kjer skoraj ni več popolnoma ruralnihnaselbin. V tem smislu se za podeželski prostor uporablja terminurbanoruralni kontinuum, ki se ozira predvsem na mešanedejavnosti prebivalstva ter na njihovo vsakodnevno mobilnostv prostoru, kjer je glavni dejavnik stopnja urbaniziranosti (kotdemografski, socioekonomski ali vedenjski fenomen), glavnikriterij pa je ločevanje med urbanimi in ruralnimi značilnostmi.S tem se izognemo umetni razmejitvi, v katero nas sili vse boljnaraščajoča uporaba urbane statistike.OECD -jev program razvoja podeželja je ruralnost opredelil kotozemeljski ali prostorski koncept, ki ni omejen na katerokolivrsto rabe zemljišč, stopnjo ekonomskega razvoja ali nakaterikoli ekonomski koncept. Ločuje tri tipe podeželskihobmočij na osnovi njihovega mesta v ekonomski geografiji[OECD, 2006]: ekonomsko integrirana podeželska območja,vmesna podeželska območja ter oddaljena (odročna) podeželskaobmočja.Ruralni vzorci so navidezno enostavnejši od urbanih, vendarpredstavljajo v današnjem času (prepletanje z urbano dejavnostjoin mešana struktura prebivalstva) bolj kompleksno sliko, ki jeodvisna od posebnosti lokacije in prebivajočih. V tem smislulahko vidimo sodobni zaselek kot obliko preteklosti, dopolnjenoz novo vsebino v povezavi s širnim svetom. Kompleksnost tehvzorcev je skrita prav v odnosu do okoliškega zemljišča: večinaSlika 01:Urbano-ruralna tipologija – osnovana na gostoti prebivalstva, FUAklasifikaciji [funkcionalna urbana območja, ESPON 3.1, 2006: 28–29]in rabi zemljišč [EPSON 1.1.2, 2006: 29].Figure 01: Urban-rural typology – based on population density, according to theFUA classification [functional urban areas, ESPON 3.1, 2006: 28–29]and land use [EPSON 1.1.2, 2006: 29].ljudi deluje na dveh nasprotujočih si polih – dopoldanska umskadejavnost ter popoldansko fizično aktivno delo, ki predstavljadelo na zemlji. Odnos do dejavnosti prebivalcev ni vezan navzorec in njegovo obliko, ker slednja izhajata iz preteklosti,ko je bila zasnova vezana na dejavnost ob stalni nastanitvi oz.izgradnji vzorca v prostoru.Opredelitev tipologije naselja glede na njihov odnos doagrarnega prostora in glede na delež kmečkega prebivalstvaNajizrazitejša značilnost slovenske poselitve je nesorazmernoveliko število naselij in zaselkov v razmerju do številaprebivalcev in površine države. / …/ v Sloveniji v urbanemomrežju prevladujejo majhna naselja, ki v SPRS (2004) nitiniso opredeljena, saj predstavljajo središča lokalnega pomena[Zavodnik Lamovšek, Drobne, Žaucer, 2008: 283]. Pri temvelja izpostaviti, da so občine v Sloveniji izredno majhne inobčinska središča niso glavni oskrbovalni center (delavnamesta, trg ipd.), kar bo v prihodnje najverjetneje povzročilonekoliko zmede v udejanjanju trajnostnih načel prostorskegarazvoja [Lisec, Prosen, 2008: 770].Ključna razlika med velikimi, majhnimi in manjšimi naselji,je razen razlike v njihovi velikosti, načeloma izražena tudi v23

Alenka FikfakURBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠA NEAGRARNA NASELJA2009 / 1 ARAR 2009/1obsegu kompleksnih funkcij in vlogi, ki jo ima naselje v sistemuposelitve [SPRS, 2004]. Manjša naselja, ki imajo pomembnovlogo pri oblikovanju družbene in prostorske identitete so:• najštevilnejši nosilci vizualne in strukturne krajinske identitete,• predstavljajo večino naselij v podeželskem prostoru,• oblikujejo posebno arhitekturno in urbanistično ambientalnost,• soustvarjajo kompleksen agrarni, turistični in rekreacijskiprostorski preplet,• predstavljajo mikrogenerični gospodarski ustroj velikegadela slovenskega podeželja, ki bo tudi v bodoče temeljil naprincipu ekonomske in socialne samooskrbe.Manjša naselja ni mogoče opredeliti z enostavnimi,numeričnimi demografskimi indikatorji. Takšna enostavna,statistična definicija bi sicer ustrezala uporabni klasifikaciji(npr. sistem Rank-size rule, ki vrednostno definira odnosmed številom prebivalstva in velikostjo naselbine: velikostnaselbine je v inverznem razmerju z razredom oziroma stopnjo,kateri pripada; formula: Pn = Pl/n [Fikfak, 2008]) primerni zaizdelavo razvojnih prostorsko-planskih dokumentov, vendarpa s takšnim poenostavljenim pristopom ni mogoče zajetivseh ostalih strukturnih kriterijev, ki uvrščajo manjša naselja vposamezne razvojne kategorije.Pri definiciji manjših naselij moramo upoštevati različnekriterije, ki omogočajo opredelitev naselja na podlagi njihovihprimarnih fizičnih in funkcijskih karakteristik. Če izhajamoiz predpostavke, da manjša naselja načeloma ne vsebujejocentralnih oskrbnih dejavnosti in nimajo središčnega pomena,je njihova vloga kljub temu pomembna zaradi širših razvojnihin krajinskih vidikov. Pojem "manjše" je težko opredeljiv insam po sebi ne predstavlja določitvenega merila po katerem bilahko definirali njegovo velikost, razen v odnosu do sosednjega(to naselje je manjše od sosednjega). Pojem "manjše" tudi nevključuje ali izključuje pomena podeželsko, urbano, ruralnoali turistično. Torej je temeljnega pomena pri definiranjupojma "manjša naselja" odnos med naselji oz. omrežjesistema poselitve. Manjša naselja (oz. naselja brez središčnegapomena), so vsa ostala naselja, ki nimajo večjega vpliva nasvoje gravitacijsko zaledje oziroma ne zagotavljajo pomembneoskrbe storitev, dejavnosti in izobraževanja. [Gabrijelčič, 2005:34-35].Če izhajamo iz predpostavke, da manjša naselja ne vsebujejocentralnih oskrbnih dejavnosti in nimajo središčnega pomena,je njihova vloga kljub temu pomembna zaradi širših razvojnihin krajinskih vidikov. V prostoru Slovenije obsegajo večinskidel poselitve (glej slika 4, 5, kjer so definirana vsa naselja ssrediščnim pomenom; manjša naselja so vsa ostala, ki nisoevidentirana).Manjša naselja torej lahko opredelimo z naslednjimi kriteriji(aplicirani na prostor Slovenije):• so vsa ostala naselja, ki nimajo večjega vpliva na svojegravitacijsko zaledje oziorma ne zagotavljajo pomembnihoskrbnih storitev, dejavnosti in izobraževanja,• so podeželska naselja (urbanizirana in pol-urbaniziranapodeželska naselja; "urbano" kot način bivanja in ne kotznak "mestnosti"), vasi, zaselki, turistična naselja, območjapočitniških hiš• so tista naselja, ki trenutno nimajo razvitih kompleksnihfunkcij in v SPRO niso opredeljena kot naselja z izrazitimširitvenim potencialom,• so tista naselja, ki v sistemu poselitve nimajo bistvenegasrediščnega oz. upravnega pomena• so načeloma manjša od 500 oz. 1000 prebivalcev,• so tista naselja, kjer se vsaj 10 % prebivalstva aktivno ukvarjas kmetijsko dejavnostjo kot družinska delovna sila in/ali kot zaposleni na družinskih kmetijah,• so načeloma značilna po eni pretežni funkcijski in posledičnostrukturni karakteristiki, ki je pretežno agrarna ali neagrarna(bivalna, turistična, itd.).Slika 02: Ruralna območja in njihova regionalna raznolikost [ESPON 3.1, 2006:33].Figure 02: Rural areas and their regional diversity [ESPON 3.1, 2006: 33].Med izrazito agrarnim in izrazito bivalnim tipom naselijobstajajo številne "vmesne" razvojne stopnje. Kot smo žeuvodoma ugotovili, ločimo med naselji, ki imajo še izrazitoagrarno funkcijo in naselji brez kmečkega prebivalstva ali paje kmečko prebivalstvo v manjšini: opredelitev dveh tipovmanjših naselij - agrarna in neagrarna [Gabrijelčič, 2005in Gabrijelčič et. al. 2005]. Na sliki 2 [ESPON 3.1, 2006:33] je jasno razvidno, da je po klasifikaciji urbano-ruralnetipologije (stanje v prostoru) osrednji del označen kot območjez velikim deležem urbanosti, prav tako tudi severovzhodni delSlovenije. Zahodni in južni del Slovenije pa spadata v območjenizkega vpliva urbanosti. Glede na tipologijo razvojnihregij v Sloveniji (slika 3), ki izhaja iz prostorskih scenarijev24

Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠA NEAGRARNA NASELJA(kohezijsko-orientirani in trend scenarij, predvidevanja doleta 2030) definiranih glede na raziskave Evropske unije[Scenarios on the territorial future of Europe, ESPON 3.2,2007] se bo spreminjal tudi njihov značaj "agrarnosti". Vobmočjih, ki so predvidena kot območja metropolitanske rastiin kot funkcionalna urbana območja, se bo delež urbanosti vnaseljih (znotraj grajene strukture) večal, agrarnost pa bopostopoma izginjala. Vendar se ta delež urbanosti, v krajinahz intenzivno izrabo kmetijskih površin, ne bo spreminjal nanačin velikih širitev naselij na kmetijske površine, temveč kotnotranja prestrukturiranost naselja. Obsežnejše širitve naj bise odvijale v naseljih, ki niso del intenzivne kmetijske krajine.Slika 03: Tipologija razvojnih regij v Sloveniji [Zavodnik Lamovšek, 2007: 60].Figure 03: Typology of development regions in Slovenia [Zavodnik Lamovšek, 2007:60]Slika 04: Sintezni prikaz in primerjava rezultatov raziskave z opredelitvijo urbanihsredišč v SPRS (2004) ter lokalnimi zaposlitvenimi sistemi (RePUS,2007) [Zavodnik Lamovšek, Drobne, Žaucer, 2008: 282].Figure 04: Synthetic presentation and comparison of investigation results with thedefinition of urban centres in SPRS (2004) and local employment systems(RePUS, 2007) [Zavodnik Lamovšek, Drobne, Žaucer, 2008: 282].Neagrarna manjša naseljaPodrobnejša pravila pri urejanju manjših naselij so različnaglede na tipološko razvrstitev: agrarno ali neagrarno naselje. Priagrarnem naselju so pravila v večjem obsegu podrejena zahtevamagrarne funkcije oziroma zahtevam sodobne agrarne tehnologije.Neagrarna naselja pa naj se urejajo kot sodobna bivalno kvalitetnanaselja z urejenimi javnimi površinami in območji za bogatenjeprostočasnih dejavnosti. V nadaljevanju so našteta samo nekateramerila za urejanje manjših neagrarnih naselij:• Pri načrtovanju poselitve manjših naselij so v okviru prilagajanjaosnovnim sestavinam prostora dopustne tudi nove(netradicionalne) zasnove (npr. nova turistična naselja).• V manjših naseljih se načeloma ne vzpodbuja razvoj kompleksnih(centralnih) dejavnosti.• Gospodarske potrebe so prvenstveno neagrarnega značaja.• V sožitju funkcij imajo urbane funkcije prednost pred kmetijskimifunkcijami (znotraj grajene strukture naselja).• Gradnja objektov na prostih zazidljivih zemljiščih znotrajnaselij ni primerna za širjenje kmečkih gospodarstev.• Površine namenjene zazidavi se zgoščajo do stopnje, ki jeodvisna od prevladujoče usmeritve naselja (bivalna, turističnaitd.) in tipologije zazidave.• Pri opredelitvi namena, vrste in ciljev prenove naselja inširšega prostora je potrebno upoštevati njihovo osnovnotipologijo (neagrarno naselje), ki temelji na pretežni rabiokoliškega prostora oz. odnosu naselja s krajino (kot del intenzivnekmetijske krajine ali ne).• Pri zaokroževanju se teži k oblikovanju čim manjšega številaprostorskih enot oziroma logičnih funkcionalnih celot.• Vzpostavljanje zelenega sistema temelji tudi na zasnovi kmetijskihpovršin (pri neagrarnih naseljih, ki so del krajine intenzivnoobdelanih zemljišč), v vsakem primeru pa se vzpostavljasistem urejanja kot del krajine (gozdnatih površin ali kot delnaravne krajine).• Regulacijska linija je pri manjših naseljih pomembna zaradioblikovanja roba naselja. Z njo je možno regulirati: izrazitostroba naselja (jasno izražen rob, neizražen rob), strukturo(grajena, naravna – vegetacija), prehod naselja v okoliške obdelovalnepovršine (grajena struktura, vegetacija, sadovnjaki,stegnjeni kozolci, kamniti zidovi, strehe z enotno orientacijo),meje zazidljivih zemljišč, ograjevanje, vrste objektov, orientacijeobjektov, stavbne mase, višino, kritino, zasaditve.• Varovane robove naselij je treba definirati tako, da preko njihni dopustna novogradnja objektov.• Zaradi specifične tipologije zazidave in pretežno majhnegaštevila objektov, je pri opredelitvi velikosti in oblikovanjaobjektov v manjših naseljih, potrebno natančno določevanjeza posamezne tipe: stanovanjske objekte, gospodarske objekte(agrarni, obrtni idr.), enostavne objekte, trgovine in servise,objekte družbene infrastrukture in ostale objekte.• Uporaba tradicionalnih materialov in barv je priporočljiva oz.obvezna v naseljih z ohranjeno urbano in ruralno naselbinskodediščino oz. naseljih z ohranjenimi elementi arhitekturnedediščine.Pri zasnovi arhitekturnih elementov na pročeljih stavb je•pomembno, da so opredeljeni predvsem v primeru sooblikovanjafasade javnega prostora.Velike stavbne mase (gospodarska poslopja, delavnice) zas-•novane/členjene tako, da ne pretirano izstopajo iz konteksta25

Alenka FikfakURBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠA NEAGRARNA NASELJA2009 / 1 ARAR 2009/1prostora in rušijo obstoječe silhuete naselja.• Pri naseljih z ohranjeno tradicionalno obliko se pri oblikovanjustreh teži k skladni in celostni podobi.• Parcelacija v manjših naseljih načeloma izhaja iz tradicionalnečlenitve kmetijskih zemljišč, ki ji sledijo tudi stavbnazemljišča, obstoječe "tradicionalne podeželske" oblike parcelso: grude (značilne za gručasta naselja), proge, dolge proge(značilne za vrstne vasi kjer parcela prehaja v polje), kratkeproge (značilne za ulična naselja) in novodobne kvadratneoblike, ki so nastale s razparceliranjem nekdanjih prog. Prioblikovanju nove parcelacije se lahko izhaja iz obstoječestrukture ali se oblikuje novo zasnovo, ki ustreza potrebamnačrtovanih objektov.• Značilne tradicionalne posebnosti v manjših naseljih so:tradicionalni simbolni elementi na javnih površinah (drevesa,obeliski, križi, korita itd.), neenotna širina voznih površin,meja med javnim in zasebnim ni jasno čitljiva, lokalni materialitlakovanja javnih površin.• Dimenzioniranje trgov in ulic je prilagojeno potrebam avtomobilskegaprometa in bivalne oskrbe.• Oblikovanje urbane opreme, uporaba materialov in koncepttlakovanja javnih površin naj izraža bivalne in druge, pretežnoneagrarne (turistične, športno-rekreacijske ipd.) karakteristikenaselja; površine za mirujoči promet lahko v manjših naseljihslužijo širši uporabi (trajna parkirišča, obračališča itd.)• V turističnih naseljih je zaradi občasne povečanega obiskapotrebno opredeliti ustrezne površine za mirujoči potniški promet(avtobusi), ki sicer presegajo dnevne potrebe prebivalcevPrimer urejanja manjšega neagrarnega naselja(Predstruge, Dobrepolje).Naselje Predstruge se nahaja ob regionalni cesti Velike Lašče(Rašica) – Videm, na robu Dobrepoljske doline. Naselje potipologiji uvrščamo med manjša neagrarna naselja (slika 6). Natem območju je bila predvidena večja širitev: je edino naselje,ki v gravitacijskem območju občinskega središča, ne spada vobmočje krajine intenzivne kmetijske obdelave.Preglednica 01:Spreadsheet 01:Preglednica 02:Spreadsheet 02:Prebivalstvo, gospodinjstva, družine, stavbe in stanovanja,naselja, Slovenija, Popis 2002, Občina Dobrepolje (Virpodatkov: Statistični urad Republike Slovenije, Popisprebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).Population, households, families, buildings anddwellings,settlements, Slovenia, Census survey 2002,Dobrepolje Commune (Data source: Statistical Office of theRepublic of Slovenia, Population,household and dwelling census 2002).Prebivalstvo po statusu aktivnosti, naselja, Slovenija, popis2002, Občina Dobrepolje (Vir podatkov:Statistični uradRS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj2002).Persons by status in employment, settlements, Slovenia, Censussurvey 2002, Dobrepolje Commune (Data source: StatisticalOffice of the Republic of Slovenia, Population, household anddwelling census 2002)Slika 05:Figure 05:Sintezna karta: tipologija razvojnih regij in središčna naselja. Manjšanaselja so vsa ostala, ki niso evidentirana.Synthetic map: typology of development regions and hub settlements. Allsettlements which are not reported are small settlements.Preglednica 03: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti, naselja, Slovenija,popis 2002, Občina Dobrepolje (Vir podatkov:Statistični uradRepublike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj).Spreadsheet 03: Persons in employment by sectors of activity, settlements, Slovenia,Census survey 2002, Dobrepolje Commune (Data source: StatisticalOffice of the Republic of Slovenia, Population, household and dwellingcensus 2002).26

Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠA NEAGRARNA NASELJAPreglednica 04: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve, naselja, Popis 2002,Občina Dobrepolje (Vir podatkov:Statistični urad RepublikeSlovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj2002).Spreadsheet 04: Buildings with dwellings by year of construction,settlements,Census survey 2002, Dobrepolje Commune(Data source: Statistical Office of the Republic ofSlovenia, Population, household and dwelling census 2002).Preglednica 05:Spreadsheet 05:Delovno aktivno prebivalstvo in dnevni migranti po krajuprebivališča in kraju dela v Sloveniji, naselja, Slovenija,popis 2002, Občina Dobrepolje (Vir podatkov:Statistični uradRepublike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev instanovanj 2002).Persons in employment and daily commuters by residence andplace of work in Slovenia, settlements, Slovenia, Censussurvey 2002, Dobrepolje Commune (Data source: StatisticalOffice of the Republic of Slovenia, Population, household anddwelling census 2002).Slika 06:Občina Dobrepolje (kot vzorčni model definiranja tipologije manjšihnaselij; glej slika 05 in preglednice v nadaljevanju; * opredelitev manjšihnaselij glede na tipologijo razvojnih regij, pretežno rabo prostora,prebivalstvo, dejavnosti in migracije).Figure 06: Dobrepolje Commune (as a sample model of the typological classificationof small settlements; see Figure 05 and spreadsheets which follow;* classification of small settlements with respect to the typology ofdevelopment regions, prevailing land uses, population, activities andmigrations)..Prometna povezava deli naselje na dva dela: na spalni del naseljaz enodružinskimi hišami ter na južni del, kjer je kamnolom.Tretja poteza, ki deli prostor še nadalje, pa je železnica (smerLjubljana – Ribnica): razdelitev stanovanjskega predela naseverni del, kjer prevladuje razpršena struktura novejšihstanovanjskih objektov, ter na južni del starejših objektov (intovarna Iskra) ob lokalni cesti in železnici v smeri Zdenskevasi z obcestno zasnovo. Območje naj nudi tisto kvalitetobivanja, ki je značilna hkrati za podeželski prostor (bivanjev zelenju) ter za urbani način bivanja (standard objektov terurejena infrastruktura in javni program). Območje se likovnoorganizira na način organske rasti, v smislu preoblikovanjastavbnega vzorca, ki se razvija v kombinaciji urbanih kvalitetin podeželskim tipom (enodružinska hiša na sredini parcele) vnov vzorec. Le-ta ima značilnosti samoorganizacije in urejanjav smislu povpraševanja v trenutku. Osnova za ta tip fleksibilnestrukture pa mora iti dobra in stabilna infrastrukturna mreža.Nekatere značilnosti urejanja manjšega neagrarnega naseljaPredstruge:• Infrastruktura (prometna mreža in mreža vseh komunalnihnapeljav) je edini dejavnik novega zazidalnega načrta, ki je vprostoru stalen in točno določen.27

Alenka FikfakURBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠA NEAGRARNA NASELJA2009 / 1 ARAR 2009/1• Nova mreža mora predvsem uskladiti potrebe po boljšipretočnosti območja znotraj obstoječe strukture in le-tonadgraditi z novimi elementi in smermi, ki povežejo celoto vdobro homogeno pretočno (avto, pešec, kolesar,...) območje,ki ima možnosti nadgradnje.• Območje ni zaključena celota, ki nima možnosti nadaljevanja,temveč sistem, ki odgovarja trenutnim potrebam pogradnji.• Odvisno od vseh dejavnikov se bo spreminjal tudi sistemparcelacije (fleksibilnost z možnostjo spreminjanja) kot tudipostavitev objektov in njih dimenzija na parcelo in od vsegatega odvisna tudi nova tipologija objektov ter sploh gradnjev prostoru, ki upošteva logiko tehnologije in oblikovanje znovimi materiali.• Pomembno je, da se na območju zazidave razvije raster parcelacijete oblike, da je možna njegova fleksibilnost prilagajanjatrenutnim potrebam.• Sistem parcelacije je razvit na mrežnem sistemu, ki se prilagajainfrastrukturi.Slika 07:Primer manjšega neagrarnega (urbanega) naselja na podeželju – naseljePredstruge (občina Dobrepolje).Figure 07: Example of a small non-agrarian (urban) settlement in the countryside –Predstruge settlement (Dobrepolje Commune).28

Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠA NEAGRARNA NASELJA• V te namene je razvita minimalna dimenzija površine eneparcele: 400 m2 in iz nje izhajajoče možne kombinacije.• Če ima uporabnik prostora željo po večji parceli, kupi trienote (max. dimenzija). Na ta način se omogoča določenapotreba po raznolikosti v prostoru. Minimalne in maksimalnedimenzije bodo jasno opredeljene v poglavju osnutka ureditvein odloku dokumenta.• Pri predlaganemu sistemu parcelacije je potrebno upoštevatiurejanje dovozne poti iz lokalne ceste na večje število enot.V tem primeru je cesta speljana po robu parcel in iz nje sospeljani dovozi na dvorišča posameznih objektov.• Urbanistične predpostavke, ki so vplivale na definicijo oblikeparcele in fleksibilnost postavitve objekta na njo so bilenaslednje: faktor izrabe tal, izrabe zemljišča, proste površine,pogoji o nagnjenosti zemljišča, o osončenosti in minimalnirazdalji med dvema objektoma, pogoji odnosa med geografskoširino, številom etaž in izrabo zemljišča,...• Oblikovanje volumna je dimenzijsko omejeno in sicer: objektdim. 10,00m x 7,00m tlorisne površine na parceli 400m2. Odzgoraj navedenih dejavnikov fleksibilnosti je odvisna njegovaspremenljivost (združevanje enot,...).• Obstoječa struktura objektov je zelo raznolika, zato ni namennaloge v predpisovanju točnih elementov, temveč v definiranjupriporočil.Figure 08: Suggested flexibility of parcelling. It is important for the new buildingarea that a parcelling grid fitting its shape be made, so that flexibleadaptations to actual needs are made possible.Novi pomen in vloga bivalnega objekta (hiše)Tradicionalna slovenska kmečka hiša ni bila nikoli v preteklostisamostojen, neodvisen objekt, ampak vedno del celote,kompleksa sestavljenih, dopolnilnih, prepletajočih se objektovin elementov, ki so tvorili prostorsko zaključeno gospodarskobivalnoceloto, in sicer: stanovanjska hiša, gospodarska poslopja,drvarnice, okrog dvorišč vrtovi, sadovnjaki itd. Stanovanjskahiša (gradnja po letu 1970), ki jo še danes popularno imenujemo"transformator", je rezultat številnih vplivov. Na eni strani jeiskala vzor v tipu primestne enodružinske vile (z balkoni,stopnišči, ograjami itd.), na drugi pa je temeljila na uporabienostavne, vsakomur obvladljive tehnologije, ki je omogočalagradnjo v lastni režiji. Tovrstne objekte so na podeželjugradili ne glede na funkcionalne potrebe uporabnikov – zakmeta, delavca, obrtnika itd. Pogosto niso več vezani nagospodarska poslopja, dvorišča v pravem pomenu besede niveč. Hkrati se pojavljajo nova spremljajoča poslopja, kot sogaraže, drvarnice, delavnice itd. Ta vzorec v veliko primerihže predstavlja prostorsko poselitev. Struktura in njena oblikater umestitev objekta v prostor niso v nobenem primeru sledilipredhodnim tradicionalnim oblikam, vendar so zagotavljali višjinotranji bivalni standard, kar je ustrezalo tako kmečkemu kotnekmečkemu prebivalstvu. V bodoče bo potrebno vzpostavitikvalitetnejše sistemske zasnove, ki bodo slonele na usmeritvahgradbenih, tehničnih in naselbinskih oblikovnih kriterijih, zakatere bodo veljala naslednja merila: situacija, privrženost,razvojni prostor, variabilnost, fleksibilnost, rast in redukcija –vse do pojava v krajinski tipiki.Slika 08:Predlagana fleksibilnost parcelacije. Pomembno je, da se na novemobmočju zazidave razvije raster parcelacije te oblike, da je možna njegovafleksibilnost prilagajanja trenutnim potrebam.Urbana hiša kot del manjšega neagrarnega naseljaUrbana hiša na podeželju predstavlja predvsem strukturo, ki najbi bila namenjena nekmečkemu prebivalstvu, vendar tovrstnoobliko v preteklosti srečamo tudi med kmečkim prebivalstvom.V preteklosti je pomenila velik poseg v neokrnejno agrarnokrajino. Poselitev prostora s tovrstnimi objekti pa je hkrativnesla višji bivalni standard in nove razvojne možnosti za vseprebivalstvo. To so novi objekti (izgradnja po 1970); danes se tivzorci bolj ali manj še vedno ponavljajo. Razlike srečamo samo vdodelavi detajlov in uporabi različnih materialov ter raznovrstnihdekorativnih elementov. V zadnjih desetih letih lahko vidimospremembo v členitvi osnovnega kubusa objekta v še vednopredimenzionirano osnovno obliko z dodanimi razčlenjenimivolumni v obliki prizidkov. V osnovi lahko opredelimo vnosenega novega objekta, ki pomeni preoblikovanje predhodneganaselbinskega vzorca, na dva načina:• Samostojen objekt na parceli, ki ni povezan z okolico(splošni tip) in ga uporablja nekmečka družina. Bivalniprostori niso v nobeni povezavi z gospodarskimi. Objekt sepojavlja kot točka v prostoru; če ima zunanje spremljevalneprostore (garaža, lope itd.), izoblikuje navidezno gručo, kine izhaja iz tradicionalne oblike. Postavljen je na sredinoparcele, nima ustvarjene hierarhije prehoda javno – pri-29

Alenka FikfakURBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠA NEAGRARNA NASELJA2009 / 1 ARAR 2009/1vatno. Prag prehoda predstavljajo vhodna vrata objekta; vnovejših primerih so postavljene ograde (ob cesti), vendar ses tem samo premakne privatna površina objekta vse do robacestišča. Odnos do odprtega prostora je drugačen, saj zunanjiprostor parcele ni definiran; najpomembnejša sta območjeparkiranja avtomobilov in dostop, ki velikokrat deli zelenopovršino parcele na dva dela. To so elementi obstoječihtovrstnih objektov v manjših naseljih – zgoraj navedenanegativna dejstva naj postanejo izhodišča za oblikovanjesodobnih oblik urbanih hiš manjših neagrarnih naseljih.• Samostojen objekt na parceli, ki je povezan s tradicionalnodomačijo; uporablja ga kmečka ali polkmečka družina. Toobliko naj bi v prihodnosti (ponekod že danes) nadomestilasodobna ruralna hiša oz. novi obrtni ruralni kompleks napodeželju, ki predstavlja prestrukturiranje domačije ali kateregakolibivalnega vzorca, ki je v tesni povezavi z agrarnimnačinom in bivanjem v manjšem agrarnem naselju.ZaključekVedno znova iščemo pravila in merila, ki bi vplivala naizboljšanje bivalne vrednosti (v objektih in zunaj njih) in kvalitetenaselbinskega prostora – socialnega življenja. V tem smislu jepomembneje, da se zavedamo, s katerimi načini posegov sesrečujemo, kam so ti prostorsko umeščeni, predvsem pa kaj namnudi že izgrajeni prostor kot informacija o naselbinski kulturi.Med izrazito agrarnim in izrazito neagrarnim tipom naselij,ki ga določa funkcija naselja in okoliški prostor ter vpetost vsistem poselitve (odvisnost do naselja središčnega pomena),obstajajo številne vmesne razvojne stopnje. Pri načrtovanjuin urejanju manjših naselij neagrarnega značaja je pomembnanjihova vpetost v krajino in odnos do agrarnega prostora.30

Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠA NEAGRARNA NASELJAViri in literaturaBalkovec, B., Bajt, D., Cvirn, J., Drnovšek, M., Godeša, B.,Goropevšek, B. idr. (1996). Slovenska kronika XX. Stoletja.Ljubljana: Nova revija.Čok, G. (2004). Razvoj regionalnega omrežja gospodarskih con vpogojih sodobne informacijske družbe. Doktorska disertacija.Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.ESPON 1.1.2 (2005). Urban-rural relations in Europe. FinalReport. http://www.espon.eu/mmp/online/website/content/projects/259/649/index_EN.html. Januar, 2009ESPON 3.1 (2006). ESPON Atlas. Mapping the structure of theEuropean territory. Bonn: Bundesamt für Bauwesen undRaumordnung.Fikfak, A. (2008): Naselbinska kultura slovenskega podeželja –Goriška brda. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.Gabrijelčič, P., Fikfak, A. (1998). Zazidalni načrt za stanovanjskoobmočje Predstruge in del Ureditvenega načrta Predstruge.Strokovne podlage in osnutek ZN. Sodelavci: Bizjak, G.,Bence, G., Mužina, U. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.Gabrijelčič, P. (2005): Urejanje manjših naselij glede na stopnjourbanosti. V: AR, Let. VI, št. 1, str.: 8–13.Gabrijelčič, P., Fikfak, A., Čok, G. (2005): Urejanje podeželskihnaselij - naselja brez središčnega pomena. Ljubljana: UL,Fakulteta za arhitekturo.Lisec, A., Prosen, A. (2008). Celostni pristop k upravljanju zemljišč napodeželju – zemljiški menedžment. V: Geodetski vestnik, Let.52, št. 4, str.: 758–772.OECD (2004). The New Rural Paradigm: Policies and Governance.Paris: OECD Publishing.SPRS (2004). Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo,Direktorat za prostor.Vrišer, I. (1978): Regionalno planiranje. Ljubljana: Mladinska knjiga.Zavodnik Lamovšek, A. (2007). Regionalno prostorsko planiranjev razvitih informacijskih družbah. Doktorska disertacija.Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega inurbanističnega planiranja, Ljubljana.Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Žaucer, T. (2008). Majhna insrednje velika mesta kot ogrodje policentričnega urbanegarazvoja. V: Geodetski vestnik, Let. 52, št. 2, str.: 267–289.Trstenjak, A. (1984). Ekološka psihologija: problemi in perspektive.Ljubljana: Gospodarski vestnik.• OECD: Organisation for Economic Co-operation and Development.• OECD za potrebe svojih raziskav in primerjalnih študijpodeželje opredeljuje kot območje, kjer je število prebivalcevmanjše od 150 ljudi na km2. Ta kriterij velja za Evropo, SevernoAmeriko, Avstralijo in Novo Zelandijo, za Japonsko paje meja precej višja in znaša 500 prebivalcev na km2 [OECD2006:26].• SPRS: Strategija prostorskega razvoja Slovenije.• Vprašanje je tudi kaj v odnosu grajenega pomeni "majhno"naselje in kaj "manjše" naselje.• ESPON: European Spatial Planning Observation Network.• Zunanji prostor na podeželju ponuja za preživljanje prostegačasa tiste kvalitete, zaradi katerih se prebivalci urbanegaokolja velikokrat odločajo za bivanje na podeželju: naravnarekreacija z dopolnilnim kmetovanjem, vrtnarjenje, urejanjezunanjega prostora stanovanjskega objekta itd.doc.dr. Alenka Fikfakalenka.fikfak@fa.uni-lj.siUL Fakulteta za arhitekturo31

Gregor ČokNAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRUGOSPODARSKIH CONFleksibilnosti prostorskih izvedbenih aktovTHE PLANNING OF STRUCTURES INSIDE ECONOMIC ZONEFlexibility of spatial implementation acts (SIA)AR2009 / 1UDK 711.55COBISS 1.02 pregledni znanstveni članekprejeto 15.2.2009izvlečekPri planiranju gospodarskih con je poleg sodobnih proizvodnih, upravnih ininvesticijskih pogojev poslovanja potrebno zagotoviti tudi ustrezne fleksibilnenačrtovalske pogoje, ki omogočajo čim bolj neovirano umeščanje objektov obpoznanih ali spreminjajočih potrebah poslovanja posameznega gospodarskegaakterja.V praksi se je pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov v minulem desetletjuuveljavil princip oblikovanja t.i. območij za razvoj objektov, ki predstavljajopovršine na katerih je mogoče umeščati gospodarske objekte pod skrajnoliberalnimi pogoji. Slednji v večini primerov določajo zgolj upoštevanjeobvezne gradbene linije in dopustne višinske gabarite predvidenih objektov.Takšen princip nadomešča klasična, za investitorje (pre)toga določila zazidalnihnačrtov (kasneje Občinskih lokacijskih načrtov - OLN, oziroma današnjihObčinskih podrobnih prostorskih načrtov – OPPN), ki načeloma določajonatančne projektne pogoje za posamezen objekt.Takšen trend načrtne deregulative je dodatno vzpodbudilo tudi dejstvo, dapredstavlja prilagajanje oziroma preoblikovanje obstoječih PIA dolgotrajnein upravno ter finančno zahtevne postopke, ki jih v Sloveniji otežuje tudipermanentno spreminjajoča se prostorska zakonodaja.V tem okviru se postavlja vprašanje prevelike ohlapnosti regulativnihinstrumentov znotraj obsežnih območij gospodarskih con, kar lahko povzročatudi neželene učinke v prostoru.Gospodarske cone so s svojim obsegom, vizualnim vplivom robnih fasad invelikim spektrom internih dejavnosti nezanemarljive grajene entitete, ki jih jepotrebno na ustrezen način integrirati v dano prostorsko situacijo.ključne besedegospodarske cone, prostorski izvedbeni pogoji, prostorska zakonodaja, območje zarazvoj objektovabstractIn planning economic zones, appropriate flexible planning conditions need tobe provided for, in addition to contemporary production, administrative andinvestment operating conditions. These planning conditions should enable themaximally unhindered accommodation of structures, in accordance with theknown or changeable operating needs of individual economic actors.In practice, the production of spatial implementation acts in the past decadehas adopted the principle of forming so-called development areas, which aresurfaces where industrial structures can be accommodated under extremelyliberal conditions. In most cases the latter merely provide the observance ofa mandatory building line and permissible heights of envisaged structures.Forming development areas is an alternative to the classic, (for investors, (too)rigid) provisions of building plans (later on Municipal location plans – MLP andactual Municipal detailed spatial plans – MDSP), which provide in principle theprecise project conditions for particular structures.This trend in planning deregulation was additionally stimulated by the fact thatthe adaptation and remodelling of existing SIAs involves lengthy, administrativelyand financially demanding procedures, which in Slovenia are also made difficultbecause of permanently changing spatial legislation.In this context, the issue of overly vague regulative instruments within vast areasof economic zones is being posed, as it may also result in undesired effects onspace.Because of their size, the visual impact of their edge facades and a vast arrayof internal activities, economic zones are not negligible entities and need to beappropriately integrated into a given spatial situation.key wordseconomic zones, spatial implementation conditions, spatial legislation, developmentareaOrganizacija gospodarskih dejavnosti v fizičnem prostoru jev povojnem obdobju v Sloveniji potekala na dveh poznanihnivojih in sicer: v okviru industrijskih in obrtnih con, kotobmočij organiziranega delovanja ali v ohlapnejši in zatakratne družbene razmere sprejemljivi obliki dela na domu.V okviru prostorskega načrtovanja je teritorialno umeščanjegospodarstva načelom sledilo generalnim družbenim planom, kiso določali vsebino, obseg, število in lokacije posameznih con,njihova interna organizacija pa je bila prepuščena parcialnimpotrebam večinoma brez posebnih arhitekturnih in urbanističnaizvedbenih pogojev.Ob osamosvojitvi Slovenije v devetdesetih letih in prehoduv tržno gospodarstvo se spremeni tudi filozofija prostorskealokacije gospodarstva oziroma njegove upravne, lastniškein posledično tudi prostorske organiziranosti. Priča smoimpulzivnemu razvoju podjetniškega sektorja v okviru kateregase v Sloveniji med leti 1990 in 1995 ustanovi preko 31.000novih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. V temobdobju se po vzoru razvitih zahodnih držav oblikuje idejapo ustanavljanju t.i. poslovnih con, ki bi predstavljale ukrepvzpodbujanja gospodarskega in prostorskega razvoja, instrumentpritegovanja neposrednih tujih investicij in tehnologijo črpanjasredstev evropskih strukturnih skladov. Dejansko realizacijo sodoživele le maloštevilne lokacije, saj je bila njihova izvedbapogojena s planskimi omejitvami pri ustanavljanju novihobmočij za obrt in industrijo v okviru obstoječih prostorskihplanov, lastniškimi razmerami, finančnimi zmožnostmiinvestitorjev ipd. Obstoječe lokacije pa so bile v fazi lastninjenjaali opredeljene kot strateške prostorske rezerve večjih internihpodjetij. V posameznih primerih je ideja po ustanavljanju novihcon zašla v domeno zemljiških špekulativnosti ali zastala zaradidolgotrajnih postopkov izdelave prostorske dokumentacije.Podjetniški sektor si je iz planerskega vidika tako iskal lokacijein objekte za svoje poslovanje izrazito iregulativno, skladnoz načelom ponudbe in povpraševanja, pri čemer so številneekonomske in prostorske študije v drugi polovici devetdesetihlet opozarjale na evidentno pomanjkanje razvojnih površin.Ustrezna namera za urejanje področja organizacije gospodarstvav fizičnem prostoru je bila zajeta v letu 2003 sprejetem Zakonuo urejanju prostora, ki je na državni ravni uvedel še Prostorskired Slovenije in Strategijo prostorskega razvoja Slovenije,na podlagi katerih bi se izdelale tudi podrobnejše Regionalnezasnove prostorske razvoja, kot širše prostorsko-razvojnestrategije. V njihovem okviru bi se usklajeno razvijala racionalnaomrežja gospodarskih con, vendar je zaradi določenih zakonskihokoliščin njihova izvedba zastala. Realizacija posameznecone je zato še vedno odvisna predvsem od lokalne iniciative32

Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU GOSPODARSKIH CONposamezne občine ali določenega investitorja, večinoma brezširše regionalne presoje in ustrezne tipološke opredelitve (conalokalnega, regionalnega ali nacionalnega pomena).V skladu z našteto kronologijo se je spreminjala tudi vizijapodrobnejše interne organizacije gospodarskih con. Zaradiširokega spektra dejavnosti, ki so se razvijale v domenipodjetniškega sektorja v prvi polovici devetdesetih let seje v okviru gospodarskih con realizirala tudi široka paletaarhitekturnih rešitev posameznih objektov, ki v svojih fasadahin urbanistični zasnovi zrcalijo dejavnosti, ki se v njih odvijajo.V tem smislu so se pri pripravi prostorskih izvedbenih aktovv praksi razvili tudi ustrezni ohlapni ureditveni pogoji, ki sodopuščali realizacijo vsebinske in oblikovne raznovrstnosti.Opredelitev problemaPoleg (minule) planerske stihije na področju prostorskeorganizacije gospodarskih dejavnosti se danes srečujemo tudiz drugimi vprašanji načrtovanja in projektiranja tako con kotposameznih proizvodnih, poslovnih in drugih gospodarskihobjektov. Načrtovanje in projektiranje postajata čedalje boljvezana na težnjo po zagotavljanju fleksibilnih pogojev za gradnjo,ki jo zahtevajo aktualne potrebe posameznih uporabnikov. Medstrukturne lastnosti sodobnega podjetništva sodijo zlasti:• učinkovit sistem interne organizacije, ki omogoča hitro infleksibilno odzivanje na spremenjene tehnološke ali tržnepotrebe,• sposobnost prestrukturiranja prostorske zasnove (širitev alikrčenje podjetij),• sposobnost hitre preselitve na alternativne lokacije zugodnejšimi pogoji poslovanja,• lokacijsko neodvisnost od lokalni virov (energetika, surovine,delovna sila ipd.)Pri izdelavi prostorskih aktov je naštete determinante potrebnovedno bolj upoštevati kot relevantna strukturna izhodišča zaoblikovanje takšnih projektnih pogojev, ki bodo omogočaliposamezni gospodarski coni učinkovito organizacijo indolgoročno poslovanje internih podjetij. V praksi se je priizdelavi prostorskih izvedbenih aktov (PIA) v minulemdesetletju uveljavil princip oblikovanja t.i. območij za razvojobjektov, ki predstavljajo površine na katerih je mogočeumeščati gospodarske objekte pod skrajno liberalnimi pogoji.Slednji v večini primerov določajo zgolj upoštevanje obveznegradbene linije in dopustne višinske gabarite, manj podrobno padoločajo pogoje glede parcelacije, lege in oblikovanja. Takšenprincip nadomešča klasična, za investitorje (pre)toga določilazazidalnih načrtov, ki načeloma določajo natančne projektnepogoje za posamezen objekt. V tem okviru se postavlja vprašanjeprevelike ohlapnosti regulativnih instrumentov znotraj obsežnihobmočij gospodarskih con, kar lahko povzroča tudi neželeneučinke v prostoru. Gospodarske cone so s svojim obsegom,vizualnim vplivom robnih fasad in velikim spektrom internihdejavnosti nezanemarljive grajene entitete, ki jih je potrebno naustrezen način integrirati v dano prostorsko situacijo.Ustanavljanje gospodarski con in razlogi za oblikovanjefleksibilnih izvedbenih pogojevTermin gospodarska cona je v današnji nacionalni zakonodajiin ostali dokumentaciji s področja prostorskega načrtovanjazdružil nekoč ustaljene pojme industrijskih, obrtnih in obrtnostanovanjskihcon ter ostalih sorodnih območij na katerihposlujejo posamezne gospodarske družbe. Ustanavljanjenovih gospodarskih con je v Sloveniji postala ustaljena praksaštevilnih občinskih uprav. Slednji proces je bil velikokratmotiviran z argumenti oblikovanja privlačnih poslovnih pogojevs katerimi želijo posamezne občine pritegniti v lokalno okoljenove podjetnike in z njimi povezane sinergijske učinke nalokalno gospodarstvo, zaposlovanje in financiranje občinskegaproračuna. Te procese pa v posameznih primerih spremljajotudi špekulativni motivi trgovanja z nepremičninami in željapo oblikovanju fleksibilnih kompleksov (t.i. No-limit zone), kise po potrebi prilagajajo povpraševanju trga. Na podlagi vseganaštetega lahko prepoznamo naslednje razloge za oblikovanjefleksibilnih prostorskih izvedbenih pogojev znotraj posameznecone:• variabilne potrebe podjetniškega sektorja (predvsem obsegdostopnost zemljišč),• aktualni trendi nepremičninskega trga (pomembno pri velikihgospodarskih conah, ki poseduje najemnike zemljišč),• zahtevni postopki spreminjanja ali dopolnjevanja veljavnihPIA,• že evidentni učinki t.i. recesije, ki občutno vpliva tudi naprostorski vidik poslovanja podjetij.Sprejemanje novih ali spreminjanje in dopolnjevanje veljavnihPIA predstavlja časovno in finančno zapletene postopke,česar se zavedajo vsi akterji (investitorji, uporabniki, nosilciurejanja prostora in institucija, ki vodi postopek). V temprocesu je pomembna oteževalna okoliščina tudi permanentnospreminjajoča se prostorska zakonodaja, ki v prehodnemobdobju povzroča dodatno zadrževanje tekočih postopkov. Vsenašteto vpliva na težnjo po oblikovanju rešitve, ki je dovoljfleksibilna za daljšo časovno vzdržnost posameznega akta.Problem programske in strukturne diverzifikacije, potrebapo oblikovanju interne sektorske členitveInteres investitorjev, ki gradijo za še ne poznane kliente jezagotoviti čim ohlapnejše programske in oblikovne pogoje,ki bodo zagotavljali dolgoročno uporabnost določenega akta.V tem okviru so tudi planerska in projektna vprašanja znotrajgospodarskih con tako programska kot oblikovna, zato priizdelavi PIA govorimo o dopustnih tolerancah, ki omogočajovariabilne projektne rešitve.Tolerance pri naboru internih dejavnostiPri opredelitvi dopustnih dejavnosti znotraj cone se pojavljaposebno vprašanje kako opredeliti dovolj širok nabor dejavnosti,ki bo zagotavljal ustrezen okvir za poslovanje širokega spektrapodjetnikov. Pri tem obstajata dve možnosti in sicer:• opcija a: s poimenskim navajanjem dopustnih dejavnosti iz33

Gregor ČokNAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU GOSPODARSKIH CON2009 / 1 ARAR 2009/1ustreznega spiska klasificiranih dejavnosti . Tak pristop niustrezen zaradi velikega števila dejavnosti, ki jih navajajoposamezne liste.• opcija b: z opisnim pristopom s katerim se navede tematskeskupine dopustnih dejavnosti . Pri tem načinu obstaja nevarnostdopuščanja prevelikega nabora, ki lahko zaobjame tudineustrezne dejavnosti.Zagotavljanje soobstoja različnih akterjev v številnih primerihpovzroča tudi njihovo medsebojno izključevanje. V tem smisluje pri načrtovanju cone smiselno zagotoviti ustrezno sektorskočlenitev ter na podlagi konceptne zasnove celote oblikovatit.i. upravno-oskrbni center v katerem so umeščeni potrebnispremljajoči servisni programi. Takšen pristop pri načrtovanjugospodarskih con v Sloveniji žal še ni uveljavljen, pogosti pa soprimeri oblikovanja karejev z enakimi pogoji poslovanja.Tolerance pri določevanju izvedbenih pogojev gledeobjektovTudi pri določevanju izvedbenih pogojev glede objektovprevladuje enak interes po zagotavljanju čim večje fleksibilnosti.Le tega je mogoče doseči na naslednje načine:• opcija a: z opredelitvijo ustreznih toleranc (ta način ninajbolj ustrezen, saj so kljub tolerancam zaradi opredeljenelokacije in gabaritov posamezni objekti praktično že definirani),• opcija b: z oblikovanjem širših karejev, na katerih je mogočepoljubno umeščati objekte, zgolj z upoštevanjem zunanjegradbene linije in maksimalnih višinskih gabaritov (t.j. spomočjo opredelitve območij za razvoj objektov).Kaj je območje za razvoj objektov?Območje za razvoj objektov predstavlja najbolj fleksibilnodoločilo glede velikosti, lege in oblike objekta, na njem natančnelokacije praktično niso določene. Območje za razvoj objekta vvečini primerov predstavlja zemljišče, ki ga omejuje gradbenaali regulacijska linija in na katerem je mogoče graditi objekt,več objektov ali niz objektov ter vse vrste zunanjih ureditev. Nanjem je mogoče razvijati objekt različnih oblik pod pogojem, dase upošteva obvezna gradbena linija, dopusten faktor pozidave inmaksimalni višinski gabariti. Merila in pogoji glede oblikovanjaobjektov so večinoma zelo splošno določeni.Kaj urejamo?Območje gospodarske cone načeloma urejajo ustrezni zazidalninačrti. V minulem desetletju smo bili priča večkratnimspremembam prostorske zakonodaje, ki je vsakič znova opredelilatudi njihovo vsebino in naziv. Tako smo iz ustaljenih zazidalnihnačrtov (ZN) preko občinskih lokacijskih načrtov (OLN) dobilitrenutno veljavni občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), pričemer gre v vseh primerih za primerljive prostorske izvedbenepogoje. Natančno predpisano vsebino in postopek sprejemanjaPIA določa ustrezen pravilnik . Predpisana obvezna vsebinaOPPN, ki zadeva izvedbene pogoje za organizacijo cone inoblikovanje objektov je v principu naslednja:Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrsteposegov v prostor:• določajo predvsem vrste objektov in njihov namen v skladus pretežno namensko rabo prostora, določajo pa tudi možnostprepletanja dopustnih dejavnosti in njihov delež.Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov:• na podlagi regulacijskih in gradbenih linij in črt določajo legoobjektov na zemljišču ter njihove medsebojne odmike, smeripozidave in členitve med objekti.Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov:• določajo prostornino objektov, tlorisne in višinske gabaritein njihovo zmogljivost. Poleg naštetih pogojev se v zveziz velikostjo objektov lahko za parcelo, namenjeno gradnji,določijo tudi: faktor izrabe, faktor gradbene prostornine, faktorzazidanosti in delež odprtih površin.Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja:• določajo pogoje za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritevza ohranjanje oblikovne podobe celote; oblikovne poteze;podrobnejše pogoje glede tipologije objektov; pogoje zaohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur;oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnegapovezovanja javnih in zelenih površin; pogoje zaoblikovanje urbane opreme; pogoje za oblikovanje, dimenzioniranjein umeščanje površin za mirujoči promet; pogojeza oblikovanje gradbeno inženirskih objektov, kadar je gledenarave objekta to smiselno; pogoje za oblikovanje enostavnihobjektov. V tem okviru se lahko podrobneje določijo tudipogoji za: oblikovanje fasad; oblikovanje streh objektov;ureditev in oblikovanje javnih in zelenih površin ter urbaneopreme; ureditev okolice objektov; oblikovanje enostavnihobjektov.Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo:• določajo velikost in obliko parcele namenjene gradnji in sicerz načrtom parcel, z minimalno oziroma maksimalno površinoparcele v kvadratnih metrih ali z dolžino posamezne straniceoziroma z razmerjem med stranicami parcele.Kljub analitično definiranemu naboru izvedbenih pogojevje njihova dejanska opredelitev prepuščena izdelovalcudokumentacije in dopušča določeno svobodo pri njihoviinterpretaciji. Pri oblikovanju pogojev za objekte, ki bodopredvidoma locirani znotraj območij za razvoj objektov pa sepojavijo številne težave, ki so vezane na nepoznano številopredvidenih objektov, njihovo dejansko lego, velikost inobliko.Če želijo izdelovalci PIA zagotoviti verodostojen in dolgoročnouporaben dokument so tako rekoč primorani opredeliti zgoljnačelne pogoje brez podrobnejših, predvsem oblikovnih določilin brez začrtane interne parcelacije, četudi to določa omenjenipravilnik. Na podlagi analize številnih obstoječih primerovPIA in na njihovi osnovi realiziranih objektov smo v večiniprimerov zasledili predvsem slabosti vezane na izoblikovanje34

Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU GOSPODARSKIH CONcelostne podobe gospodarske cone, njene interne organizacijein arhitekturnega oblikovanja posameznih objektov. Predvsemza slednje v večini primerov ne veljajo nikakršni pogoji aliusmeritve, ki bi zagotavljali ustrezne »kvalitetne« arhitekturnerešitve, saj za večino gospodarskih con velja prepričanje, da sev njih lahko realizira praktično kakršnakoli pozidava.Nepredvidljivosti pri načrtovanju znotraj območij za razvojobjektov.Med ključne spremenljivke, ki jih pri izdelavi PIA ni mogočeopredeliti, kljub doslednemu upoštevanju pravilnika OPPNsodijo predvsem neznanke v zvezi s scenarijem pozidave znotrajposameznega območja za razvoj objektov. V njegovem okviruse lahko realizirajo zelo različne kompozicije neopredeljenegaštevila in oblik objektov. Pri tako nastajajočem kompleksu nimogoče predvideti predvsem naslednjih komponent:• izoblikovanje zunanjega roba in končne podobe zunanjefasade celotne cone,• interne parcelacije in posledične racionalnosti pozidaveobsežnih karejev,• zagotavljanje potrebnih vizur med kareji in vizur prekocelotne cone,• ustrezne sektorske členitve na programsko sorodne enote inodsotnost zasnove ustreznega upravno-oskrbnega centra, kise ga investitorji zaradi rentabilnosti investicije raje izogibajo,• interna percepcija: izoblikovanje prepoznavnosti v notranjosticone, hierarhijo prometnega omrežja, oblikovanje javnihpovršin,• koncept orientacije objektov, orientacija glavnih in servisnihfasad, ipd.• členitev objektov na poslovni in proizvodni (servisni) del tersmeri njihove orientacije,• doseganje ustrezne želene enotnosti arhitekturnega oblikovanja,predvsem na segmentih, ki mejijo v širši prostor,• doseganje želene kvalitete arhitekturnega oblikovanja, ki sega pri klasičnih zazidalnih načrtih lahko podrobno definira zaposamezen objekt.Med vsemi naštetimi postavkami predstavlja največji problempredvsem konča celostna podoba kompleksa, saj so gospodarskecone v večini primerov obseže grajene entitete z občutnimvizualnim vplivom na širši prostor. Vsi nedefinirani dejavnikiso v bistvu prepuščeni posameznim projektantom, ki prioblikovanju posameznega objekta na podlagi ohlapnih PIA nisozavezani upoštevati širše celote.Dodatne usmeritve za zagotavljanje ustreznejših prostorskihrešitevUveljavljena praksa na področju načrtovanja gospodarskih conje v Sloveniji trenutno usmerjena predvsem v zagotavljanjetakšnih izvedbenih pogojev, ki omogočajo investitorjem čimenostavnejše pridobivanje gradbenega dovoljenja in realizacijoraznolikih arhitekturnih rešitev. V tem procesu je manjupravnega in planerskega napora posvečenega zagovarjanjujavnega interesa, ki je predvsem prizadet z realizacijo neželenihin nekvalitetno oblikovanih kompleksov. Maloštevilni soprimeri, ko občinske uprave zahtevajo od izdelovalca PIA zagospodarske cone vsaj variantne rešitve ali rešitve pridobljenena podlagi širše strokovne diskusije. Prav tako so maloštevilnetakšne rešitve, ki posedujejo ustrezen programski in prostorskikoncept saj v večini primerov prevladuje princip racionalnemrežne zasnove karejev z enakimi pogoji urejanja brezprepoznavne, hierarhične prostorske členitve. Menimo, da jekljub zagotavljanju fleksibilnosti PIA s pomočjo opredeljenihobmočij za razvoj objektov mogoče zagotoviti tudi ustreznecelostne rešitve.Na podlagi evidentiranih temeljnih pomanjkljivosti, kizaznamujejo obstoječo prakso načrtovanja PIA za gospodarskecone predlagamo naslednje tri ključne usmeritve:Preglednica 01: Prednosti in slabosti pri oblikovanju območij za razvoj objektov.Spreadsheet 01: Advantages and shortcomings in forming development areas.• Oblikovanje ustreznega koncepta programske zasnovegospodarske conePri načrtovanju gospodarskih con je potrebno izdelati ustrezenprogramski in prostorski koncept, ki bo zagotavljal učinkovitofunkcioniranje cone kot celote ter njenih posameznih segmentov.Pri oblikovanju programske zasnove je potrebno upoštevatimožnost njene interne členitve na posamezne prostorske inprogramske sektorje (odprte in zaprte površine, proizvodnja,skladiščenje, deponije, trgovina, drobna obrt, uprava, poslovnedejavnosti itd.), potrebe po upravljanju kompleksa, oskrbo zustreznimi upravnimi, informacijskimi, gostinskimi, finančnimi,energetskimi in drugimi oskrbnimi storitvami zaposlenih instrank, zagotavljanje ustreznega števila parkirišč za osebna intovorna vozila.• Oblikovanje sekvenc s posebnimi merili in pogoji gledeoblikovanja objektovPri oblikovanju meril in pogojev glede oblikovanja objektov jepotrebno upoštevati interno členitev cone na sekvence pozidaves podobnimi programski in oblikovnimi značilnostmi. Prioblikovanju meril je smiselno opredeliti orientacijo objektovglede na poslovni oziroma upravni del objekta in njegovgospodarski oziroma proizvodni del. Z namenom doseganjaustrezne orientacije na območju obsežnih gospodarskih conje priporočljivo vzpostaviti ustrezno hierarhijo prostora, kijo lahko dosežemo z določevanjem različnih pogojev glede35

Gregor ČokNAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU GOSPODARSKIH CON2009 / 1 ARAR 2009/1urejanja fasad na posameznih sekvencah cone. V tem smisluje priporočljivo opredeliti območja, kjer veljajo t.i. posebnapravila urejanja (npr. obvezna postavitev glavnih fasad objektovob gradbeno linijo, ki meji na osrednjo notranjo napajalnocesto in posledično opredelitev podrobnejših meril in pogojevza oblikovanje vhodnih fasad in bolj ohlapnih pogojev zaoblikovanje ostalih, ipd.).• Oblikovanje meril in pogojev za oblikovanje zunanjefasade kompleksaGlede na nepredvidljivo dokončno zazidalno situacijo, ki jeposledica uporabe območij za razvoj objektov predstavljaposebno težavo tudi končna zunanja podoba celotnegakompleksa, torej njegove robne fasade s katerimi meji cona naširši prostor. Te fasade tvorijo večinoma obsežni objekti enostavnihoblik z evidentnim vizualnim vplivom. Posebno pozornost je zatopotrebno nameniti tistim robovom, ki mejijo na območja poselitveali so drugače izrazito vizualno izpostavljena. V številnih primerihso cone locirane na obrobjih naselij in zato njihova realizacijasooblikuje novo silhueto celotnega naselja ali njegove dela. Vtakih primerih je potrebo opredeliti posebna merila in pogoje zaoblikovanje zunanjih kontur, torej fasad posameznih objektov, ki senahajajo na zunanji gradbeni liniji. Pri tem je potrebno zagotavljatiizoblikovanje ustrezne enotnosti in skladnosti cone v razmerju dozunanjega prostora.Primer urejanja fasade nove gospodarske cone v IvančnigoriciNaselje Ivančna Gorica je večje središčno naselje lociranoneposredno ob glavni cesti in železnici Ljubljana–Novo mesto–Zagreb. Na njenem obrobju je predvidena izgradnja novegospodarske cone lokalnega pomena, katere realizacija bo popričakovanjih pripravljavca prostorske dokumentacije lahkopreoblikovala značilno silhueto naselja. Z namenom oblikovanjaustrezne prostorske rešitve je občina v okviru priprave OPPNpristopila tudi k izdelavi posebnih strokovnih podlag s katerimiso se oblikovala posebna merila in pogoji za urejanje ključnihprostorskih segmentov predvidene cone.Obravnavana lokacija Stransko polje se nahaja na jugozahodnempredelu naselja in obsega ravna kmetijska zemljišča južno podželezniško progo v smeri proti AC. Na vzhodnem robu meji območjena že obstoječi obrtno-servisni predel, ki predstavlja zametkevečjega gospodarskega kompleksa, na zahodni strani pa je območjeomejeno z navideznim zahodnim robom naselja, ki ga predstavljabližja stanovanjska pozidava severno od železnice. Realizacijaobrtne cone bo na jugozahodnem delu naselja oblikovala novograjeno strukturo, ki bo vizualno izpostavljena predvsem v smeripogleda iz juga na silhueto Ivančne Gorice, ter v obratni smeri izpretežno stanovanjskega predela višje ležečih enodružinskih hiš, kitrenutno koristijo idilično panoramo na obsežne travnate površine vsmeri pogleda proti jugu. V tem smislu se bo v določenem obseguspremenila značilna podoba Ivančne Gorice, ki jo karakteriziradominantna cerkev sv. Duha na vzhodni in strnjena stanovanjskapozidava na njeni zahodni strani.Slika 01: Lokacija in struktura predvidene gospodarske cone Stransko polje vIvančni gorici (Čok, Mlakar, 2008).Figure 01: Location and structure of the envisaged economic zone of Stransko poljeat Ivančna gorica (Čok, Mlakar, 2008)Slika 02: Študija variant oblikovanja južne fasade gospodarske cone Stranskopolje v Ivančni gorici (Čok, Mlakar, 2008).Figure 02: Study of design variations of the southern facade of the Stransko poljeeconomic zone at Ivančna gorica (Čok, Mlakar, 2008).36

Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU GOSPODARSKIH CONPozidava znotraj obrtne cone Stransko polje je v fazi načrtovanjafizično še nedefinirana (lokacija, orientacija, velikost in številoobjektov), ker vsi investitorji in njihove potrebe še niso poznani.Pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta je pripravljaveczagotovil relativno fleksibilno rešitev, ki omogoča dokajsvobodno umeščanje posameznih objektov ob upoštevanjugeneralnih regulacijskih pogojev. V okviru izdelave OPPN sotako (kot robni pogoji) opredeljene: obvezne gradbene linije,parcelne meje in maksimalni višinski gabariti. Na podlagitakšnih pogojev lahko predpostavimo različne zasnove pozidav,ki se kljub upoštevanju naštetih omejitev lahko razlikujejopredvsem po gostoti objektov, njihovi orientaciji in oblikovanjufasad.Južni rob cone bo v smislu vizualne percepcije izoblikovalnovo grajeno bariero, ki bo iz južne smeri (iz AC) vidna kotpiedestal višje ležeči stanovanjski pozidavi in bo v tem smislunadomestila zeleno podlago travnatih zemljišč. V tem okviruje bilo potrebno preveriti eventualna prekrivanja, ki jih lahkopovzročijo previsoki objekti, opredeliti pa je bilo potrebnotudi okvire za ustrezno arhitekturno oblikovanje oziromastrukturiranje glavnih fasad objektov.Variante pozidave v okviru predlaganih pogojevNa podlagi opredeljenih projektnih pogojev (gradbenelinije, parcelne meje in maksimalni višinski gabariti) lahkopredpostavimo, da se bo območje cone pozidalo na različnenačine oziroma v skladu s trenutnimi potrebami posameznihinvestitorjev.Pri simulaciji strukture pozidave smo ugotovili, da so najboljvariabilne spremenljivke:• število objektov (tako znotraj posamezne parcele kot znotrajcelotne cone),• tlorisna zasnova objektov (ortogonalne oz. sferične terkvadratne oz. vzdolžne oblike),• orientacija objektov (lega glavne fasade in lega ostalihfasad),• prekrivanja (vizure skozi con, predvsem v prečni smeri),• višine objektov (različne višine objektov znotraj cone gledena parcialne potrebe).1. Maksimalni scenarijPri tem scenariju predpostavljamo, da bo pozidava maksimalnaskladna s pogoji OPPN. Parcele so izkoriščene do dopustnemeje. Zaradi gostote pozidave so prekinjene vsakršne prečne invzdolžne vizure skozi cono.2. Izrazito vzdolžni scenarijPri tem scenariju predpostavljamo, da bo večina objektovumeščena vzdolžno oziroma vzporedno z obvezno gradbenolinijo. Takšna struktura bi bila glede gostote pozidave ugodnejša,vendar je verjetnost za njeno izoblikovanje minimalna,saj se bodo objekti umeščali glede na potrebe posameznihinvestitorjev.3. Izrazito prečni scenarijPri tem scenariju predpostavljamo, da bo večina objektovumeščena prečno na obvezno gradbeno linijo. V tem primerubi se vzpostavile želene prečne vizure skozi cono. Verjetnost zatakšno strukturo je minimalna. Preveč členjena južna fasada pabi neugodno drobila linijo novega robu naselja.4. Pretežno naključni scenarijPri tem scenariju predpostavljamo, da se bodo objekti umeščaliizrazito neodvisno od celotne situacije, pretežno po načelulokalnih potreb. Scenarij je v dani primerjavi najbolj realen.Izoblikovanje južne fasade - nov rob naseljaGlede na trende in težnje ter splošno poznavanje situacijepredpostavljamo, da je verjetnost izoblikovanja naključnegascenarija pozidave zelo velika. V tem smislu smo predlagali,da se posebna pozornost nameni oblikovanju južne fasadecone, ki predstavlja ključno vizualno komponento v kontekstucelotnega naselja.Urejeno podobo južne bariere bi dosegli z linijskim potekomobjektov, z enotno barvno obdelavo in/ali s poenotenimkonceptom zasteklitve fasadnih sklopov. Ker objektov na vsehparcelah ni mogoče združevati, smo kot ustrezen regulacijskiukrep predlagali, da se določi čim manjši razmak med objekti,ter da se določi enotno višino pritlične etaže in enotni pritličnizamik. Takšna struktura bo v določeni meri vzpostavila vzdolžnolinijo in preprečevala neželeno drobljene novega južnega robanaselja. Na podlagi vsega naštetega so bila podana naslednjapriporočila za pripravo OPPN, ki so temeljila na zastavljenihvprašanjih:a. kakšen prostorski problem lahko predstavlja predvidenapozidava območja?• pozidava območja lahko predstavlja dva problema in sicer:1. eventualno prekrivanje obstoječih sosednjih in višje ležečihobjektov, terSlika 03: Simulacija pozidave gospodarske cone Stransko polje v okviruopredeljenega območja za razvoj objektov (Čok, Mlakar, 2008).Figure 03: Simulation of the built-up economic zone of Stransko polje within thedesignated development area (Čok, Mlakar, 2008).2. kopičenje obsežne grajene gmote skladiščnih, proizvodnih,poslovnih in drugih objektov, neposredno na jugozahodnemrobu naselja.37

Gregor ČokNAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU GOSPODARSKIH CON2009 / 1 ARAR 2009/1b. katere vizualne komponente značilne silhuete IvančneGorice se bodo spremenile?• spremenila se bo podoba zahodnega predela naselja, zlastiv smeri pogleda iz juga. Pretirani višinski gabariti lahkoneugodno preoblikujejo značilno podobo, zato predlagamo,da se pri objektih izvede ustrezno strukturiranje, oblikovanjein zasteklitev višjih etaž.c. katere vedute bo prekrila predvidena nova gradnja?Na podlagi izdelanih prerezov ocenjujemo, da bi predlaganevišine objektov (8 – 12m) v manjši meri prekrivale obstoječevizure, neposredno bi prizadele le pretežno obrtno-stanovanjskoobmočje tik ob železnici.d. kakšni so možni scenariji pozidave v okviru predlaganihprojektnih pogojev?• v okviru predlaganih pogojev so mogoči različni scenariji pozidave,predpostavljamo pa, da je najbolj realen t.i. naključniscenarij z maksimalno izrabo zemljišča, po katerem se bodo nagradbene parcele umeščali objekti različnih velikosti skladno sparcialnimi potrebami, takšen princip lahko izoblikuje izrazitogosto in vizualno nepovezano grajeno celoto.e. kakšne so posledice gradnje (pre)visokih objektov?• višina objektov premosorazmerno spreminja podobo kraja,• gradnja (pre)visokih objektov (po presoji študije so to višinenad 12m) lahko vzpostavi v neželena prekrivanja zadajležečih objektov, ter vnaša v prostor nova morfološka merila,ki bodo spremenila obstoječa razmerja dominant in značilnosilhueto Ivančne Gorice.f. kakšne so posledice nizanje objektov ob predlaganogradbeno linijo?• posledice nizanja objektov ob predlagano gradbeno linijoso pozitivne, saj tak ukrep zagotavlja določeno izoblikovanježelenega roba novega kompleksa. Pri tem je potrebnodoločiti čim manjši razmak med objekti s čimer bi zagotovilidejansko izoblikovanje strnjene vzdolžne fasade.h. kakšna je ustrezna struktura in arhitekturna podobaobjektov?• ustrezna arhitektura je tista, ki zajema določeno mero oblikovalskeambicije, to je predvsem pomembno pri fasadah najužnem robu cone, kjer bodo posamezni objekti sooblikovalinov rob naselja.Predlog regulacije južne fasade:• pri celotni južni fasadi (pri vseh objektih) se določi predpisanetažni zamik pritličnega volumna, kar bo zagotovilooblikovanje želene vzdolžne linije ne glede na to kakobodo oblikovane posamezne fasade v višjih etažah in kakobodo strukturirani posamezni volumni objekta v smeri protinotranjosti parcele,• glede oblikovanja okenskih odprtin na južni fasadi se določizasteklitev po celotni višini etaže, širina zasteklitve lahkoostane poljubna,• določi se usklajena barvna obdelava fasad v pritlični etaži(pri vseh objektih).S predstavljenim regulativnim ukrepom smo poskušali vplivatina oblikovanje končne podobe novega kompleksa. Glede naSlika 04:Primer oblikovanja obveznih določil za urejanje fasade gospodarske cone(Čok, Mlakar, 2008).Figura 04: Example of the formulation of mandatory provisions for the facadetreatment of the economic zone (Čok, Mlakar, 2008).38

Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU GOSPODARSKIH CONostale liberalne pogoje gradnje znotraj cone so predlagani ukrepistrukturiranja južne fasade relativno minimalni, vendar imajoučinkovit vpliv na oblikovanje celotne podobe.DiskusijaZagotavljanje fleksibilnosti pri izdelavi PIA povzroča polegštevilnih pozitivnih tudi določene neželene učinke, ki jih jemogoče z ustreznim pristopom reševati tako na strokovni kotupravno izvedbeni ravni. Pri opredelitvi meril in pogojev zaoblikovanje objektov znotraj gospodarskih con je mogoče zminimalnimi ukrepi zagotoviti ustrezne rešitve, ki prispevajok kvalitetni integraciji obsežnih kompleksov v širši prostor,ter izoblikovati ustrezno interno podobo cone kot privlačnegadelovnega okolja.Viri in literaturaČok, G. (2004). Razvoj regionalnega omrežja gospodarskih con vpogojih sodobne informacijske družbe. Doktorska disertacija.Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Čok, G., Mlakar, A. (2008). Strokovne podlage za oceno višineobjektov v novi obrtni coni Stransko polje v Ivančni gorici.HYPODOMI (2002): Strategic Possibilities for the Development ofBusiness Zones in Slovenia. Final report.ROJEC, M. (1994). Tuje investicije v slovenski razvoj. Znanstveno inpublicistično središče, Ljubljana.KOS, D. (1990). Združevanje dela in bivanja. Teorija in praksa.Ljubljana, let. 27, št. 1-2.ACER Novo mesto d.o.o (2008). Predlog odloka o občinskempodrobnem prostorskem načrtu Stransko polje v Ivančni gorici.Uradni list RS 69, (2007): Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti.Uradni list RS 99, (2007): Pravilnik o vsebini, obliki in načinupriprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih zadoločitev območij sanacij razpršene gradnje in območij zarazvoj in širitev naselij.Uradni list RS 99, (2007): Pravilnik o vsebini, obliki in načinupriprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.Uradni list RS 108, (2000): Uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listiB obrti podobnih dejavnosti.Uradni list RS 95, (2004): Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti inmojstrskih nazivov ter obrti podobnih dejavnosti.Uradni list RS 76, (2004): Odlok o strategiji prostorskega razvojaSlovenije.Uradni list RS 110, (2002): Zakon o urejanju prostora.dr. Gregor Čokgregor.cok@fa.uni-lj.siUL Fakulteta za arhitekturo39

Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecBIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTIBIOMIMETICS IN THE ARCHITECTURE OF TOMORROWAR2009 / 1UDK 72.01:573.6COBISS 1.01 izvirni znanstveni članekprejeto 09.2.2009izvlečekBiološki sistemi, ki so se razvijali skozi milijone let evolucije naZemlji in omogočali organizmom, da se oblikujejo, prilagajajoin preživijo, imajo visoko optimirane lastnosti, ki jih daneszahteva sodobni, trajnostni razvoj naše družbe: so energijskovarčni, v ravnotežju z okoljem in morfološko učinkoviti.Podrobno opazovanje naravnih procesov in njihovih lastnostije sprožilo zanimanje za novo vejo v raziskovanju, ki združujetako naravoslovne znanosti kot tehnologije XXI. stoletja inzastavlja nove, kontrolirane pristope k oblikovanju prihodnosti:biomimetiko.Biomimetika se danes uveljavlja na vseh področjih – tudi napodročju arhitekture in gradbeništva. Biološki vzori so lahkomodel za imitacijo, kopiranje in učenje ali inspiracija za novetehnologije. S pomočjo proučevanja bioloških vzorov nastajajov arhitekturi nove oblike in vzorci ter gradiva. Biomimetičnanano gradiva, biomimetične tehnične tekstilije ter biomimetičnasamozdravilna gradiva s svojimi lastnostmi močno presegajokonvencionalna gradiva in bodo osnova za izzive v arhitekturiprihodnosti..ključne besedebiomimetika, bionika, nano gradiva, tehnične tekstilije,samozdravilna gradivaabstractBiological systems which have evolved on Earth over millionsof years and made it possible for organisms to take their shapes,adapt and survive, possess the highly optimised characteristicsrequired today for the contemporary, sustainable developmentof our society: they are energy-efficient, in balance with theenvironment and morphologically effective. Detailed observationof natural processes and their properties has triggered an interestin new directions in research, associating natural sciences aswell as 21st century technologies, which opens up new, controlledapproaches to the shaping of the future: biomimetics.Today, biomimetics finds applications in all areas, includingarchitecture and building. Biological models may be emulated,copied, learnt or taken as starting points for new technologies.Through studies of biological models new forms, patternsand building materials arise in architecture. Because of theirproperties, biomimetic nanomaterials, biomimetic technicaltextiles and biomimetic self-curing materials usually outperformconventional materials and constitute future challenges forarchitecture.key words:biomimetics, bionics, nanomaterials, technical textiles, selfcuringmaterialsBiomimetika (bionika ali biomimikrimija) je biološka veda, kiproučuje zakone, na katerih temeljijo molekularna strukture,ki obstajajo v naravi in s tem rešuje probleme tehnike [Uradnilist EU]. Izraz biomimetika je za inženirske znanosti leta1969 skoval Otto Schmitt (gr. bios – življenje, gr. mimesis –posnemati naravo). Sicer uradni začetki posnemanja naraveza potrebe tehničnega razvoja segajo v sredino prejšnjegastoletja. Biomimetika se je sprva kot potreba pojavila vvojaški in vesoljski tehniki, kasneje pa se je razširila tudi nadruga področja: nevrokirurgijo, biokemijo, biofiziko, tudi varhitekturo in gradbeništvo [Heynert, 1972: 25].Zametki biomimetikeNeuradnih pradedov biomimetike je bilo v zgodovini kar nekaj– prvi znani bi bil lahko Dedalus, ki je z voskom zlepil krilaiz ptičjih peres in poletel. Bolj znanstveno se je proučevanjaorganizmov lotil Leonardo da Vinci, ki ni bil nadarjen le zaumetnost, temveč je imel tudi raziskovalno žilico. Obširni opus(približno 5000) risb kaže na njegovo mnogostranskost: fizika,mehanika, optika, geometrija, geologija pa tudi anatomija,botanika, zoologija. Analiziral je ptičji let, svoja spoznanja paje prenesel na svoj letalni stroj (slika 1).Slika 1:Figure 1:Leonardo da Vinci, študija ptičjih kril [vir: http://lrh10.fh-bielefeld.de/Projekte/Leonardo/ing/flug.jpg].Leonardo da Vinci, study of bird wings [source: http://lrh10.fh-bielefeld.de/Projekte/Leonardo/ing/flug.jpg].40

Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecAR 2009/1BIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTIKljub temu, da je Leonardo da Vinci razvijal svoje izumes preučevanjem živih bitij, ne velja za uradnega začetnikabiomimetike. Zametki te vede segajo šele v začetek 18. stol.,ko so se pojavile prve natančne grafične predstavitve živihorganizmov. Začuda se tovrstno raziskovanje ni pričelona domačih živalih, temveč na zelo oddaljenih, eksotičnihorganizmih, kar so podpirali predstavniki tedanjih kolonialnihoblasti. V daljne dežele so med člane svojih ekspedicij uvrstilitudi slikarje, ki so evidentirali živa bitja na osvojenih področjih(sliki 2 in 3).zaznamoval biolog, teoretik in tudi odličen risar Ernst Haeckel.Risbe so imele sicer manjšo globinsko ostrino, narejene paso bile na podlagi raziskovanja z mikroskopom, kar jim dajeznanstveno podlago in so že imele vpliv na arhitekturo ingradbeništvo (slika 4) [Bacher, 2004: 9]Slika 2:Figure 2:Insekti s Sumatre, kot jih je leta 1699 predstavila frankfurtska slikarkaMaria Sybilla Merian [vir: Bacher, 2004: 4].Insects of Sumatra as presented in 1699 by the Frankfurt painter MariaSybilla Merian [source: Bacher, 2004: 4].Slika 3: Škarpina – slikar Sydney Parkinson (1768 – 1771) je na otoku Madeirav treh letih naslikal približno 1000 vrst rastlin in 400 živali [vir: Bacher,2004: 5].Figure 3: Grouper – the painter Sydney Parkinson (1768 - 1771) painted duringthree years on the island of Madeira about 1000 species of plant and 400animals [source: Bacher, 2004: 5].Najprej so grafične predstavitve prikazovale le zunanjostorganizmov, šele na začetku 19. stol. so se pojavile tudivelikopotezne anatomske študije. 19. stol. je na tem področjuSlika 4: Rak samotar – zunanjost, okončine in prebavni trakt – slikar inraziskovalec Ernst Haeckel [vir: Bacher, 2004: 9-10].Figure 4: Hermit crab – exterior, limbs and digestive tract – painter and explorerErnst Haeckel [source: Bacher, 2004: 9-10].Tako se je po organizmih zgledoval tudi Sir Joseph Paxton, ki jev začetku 19. stol. ob prvi svetovni razstavi v Londonu zgradil41

Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecBIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTI2009 / 1 ARAR 2009/1Kristalno palačo. Zgled za členitev velike steklene strehe je billist orjaškega lokvanja vrste Victoria Amazonica (slika 5).Slika 6: Zgornje klešče ličinke volkca in kombinirane klešče [vir: Bacher, 2004:21].Figure 6: The upper pincers of the antlion larva and combined tongs [source:Bacher, 2004: 21].Slika 7: Zavrtač orjaške lesne ose in sveder [vir: Bacher, 2004: 20].Figure 7: Greater horntail ovipositor and a drill [source: Bacher, 2004: 20].Slika 5:Figure 5:a) list orjaškega lokvanja vrste Victoria Amazonica [vir: http://lh6.ggpht.com/_Xn1pWlCvT44/SGaEPF2jTEI/AAAAAAAABY4/Bz7bMdBxmRA/IMG_0612.JPG]b) prikaz členjenosti zasteklitve na Kristalni palači [vir: Bacher, 2004:121].a) leaf of a giant water lily (Victoria Amazonica) [source: http://lh6.ggpht.com/_Xn1pWlCvT44/SGaEPF2jTEI/AAAAAAAABY4/Bz7bMdBxmRA/IMG_0612.JPG]b) display of the segmentation of the glazing of the Crystal Palace[source: Bacher, 2004: 121].V 20.stol. so bila raziskana številna živa bitja, ki so dala navdihin idejo za različne tehnične rešitve (slike 6, 7, 8 in 9).Slika 8:Figure 8:Sistem zadrge pri pritlikavi hrbtoplovki in tehnična zadrga [vir: Bacher,2004: 18].The zipper system in the common backswimmer (water boatman) and atechnical zipper [source: Bacher, 2004: 18].42

Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecAR 2009/1BIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTImorajo statične in dinamične obremenitve, upogib, lom, prestatipoškodbe, biti fleksibilna ipd. Biomimetična gradiva so umetnoustvarjena gradiva, ki posnemajo naravna gradiva in njihovelastnosti (in jih skušajo dodatno izboljšati) (tabela 1).Slika 9: Pritrditev kril pri čebeli in vodilo za zavese [vir: Bacher, 2004: 19].Figure 9: Attachment of a bee's wings and a curtain runner [source: Bacher,2004: 19].Iz sveta živih organizmov se lahko naučimo še marsikaj.Sodobnega bivanja si danes ni mogoče predstavljati brezprezračevalnih naprav. Že od pradavnine si svoja bivališčauspešno in energijsko varčno prezračujejo termiti in čebele.Prav tako imajo nekatera, za naše razumevanje, slabo razvitaživa bitja neverjeten občutek za čas (npr. diatomeje, ki živijo obmorski obali in se gibljejo v skladu s plimo in oseko – in to tudiv laboratoriju, kjer ni vode, ki bi jih lahko zalila) in orientacijo(npr. čebele, ki vedno najdejo svoj matični panj, ob tem paznajo prenesti informacijo o dobri paši tudi drugim čebelamdelavkam; ptice selivke ali golobje pismonoše, ki vedno najdejopot domov). Električna napetost ni izum človeka, električniakumulator ima v sebi več kot 500 vrst rib. Za razsvetljavo paso kresnice poskrbele precej prej, kot je Thomas Edison izumilžarnico. Vsak ve, da imajo najhitrejša letala reaktivni pogon,redko kdo pa, da ga imata tudi ligenj in hobotnica – v posebenplašč vsrkavata vodo in jo potem iztiskata z močnimi mišicami,in to ju poganja. Termometre človek izpopolnjuje že dobra tristoletja pa še vedno niso tako izpopolnjeni kot pri nekaterihživalih: komar lahko zazna 1/150°C, klopotača celo 1/300°C.Sonarja netopirjev ali delfinov pa še danes močno prekašata tiste,ki jih je po njunem vzoru ustvaril človek [Heynert, 1972].V času pospešenega razvoja nanotehnologije v zadnjih letihje prišlo tudi do ponovnega razcveta biomimetike. Na splošnorazlikujemo dva pristopa, ki se uporabljata v biomimetiki[Benyus, 1998]:• biološki zgledi so model za imitacijo, kopiranje in učenje,• biološki zgledi so inspiracija za nove tehnologije.V arhitekturi lahko ta dva pristopa ponazorimo na dvehprimerih:• kreiranje novih, biomimetičnih gradiv,• nove metode v arhitekturnem oblikovanju.Pri kreiranju novih gradiv se večinoma uporablja prvi pristop,kar je razvidno predvsem pri razvoju gradiv, ustvarjenih zuporabo nanotehnologije. Drugi pristop pa je danes videnpredvsem v novih pristopih k oblikovanju arhitekture.Biomimetrična gradivaOsnova biomimetičnih gradiv so biološki zgledi (živiorganizmi), saj so izjemno učinkoviti, z minimalno porabosurovin in izpolnjujejo kompleksne zahteve živih bitij. Prenestibiološki zgledi(ustvarja jih narava)bazirajo na nekaj elementih(C,N,O,Ca,Si itd.)ambientalni temperaturniprocespočasna stopnja rasti /produkcijekompleksne, hierarhičnestrukturekontinuirana zamenjava inobnovamožnost prilagoditverazvijajočemu okoljusposobnost zaznavanjepoškodb in samodejnegapopraviladopuščeno optimalno("pametno") oblikovanjetako, da ustreza trenutnimvarnostnim zahtevamTabela 1:Table 1:umetna gradiva(ustvarja jih človek)bazirajo na celotnemperiodnem sistemutermo-kemični proces(visoke temperature)hitra stopnja proizvodnjevečinoma monolitnestrukture ali enostavnikompozitinespremenjena struktura poizdelavinezmožnost prilagajanjaspremembam okoljanesposobnost samopopravilaomejeno oblikovanje gledeupoštevanja faktorja varnostiPrimerjava značilnosti bioloških zgledov in umetnih gradiv [Zwaag,2007: vii].Comparison between the properties of biological models and artificialmaterials [Zwaag, 2007: vii].Biomimetični gradiva se danes razvijajo v naslednjih skupinahgradiv:• biomimetična nano gradiva• biomimetične tehnične tekstilije• biomimetična samozdravilna gradivaBiomimetična nano gradivaNano gradiva so produkti nanotehnologije, ki omogoča obdelavoatomov in molekul (velikost približno 1 nm do 100 nm). V naravi žeobstaja nano naprava – to je ribosom (Ribosom je relativno majhenin je zmožen graditi skoraj vsak protein, s tem da zelo natančnoveže aminokisline. Ribosom meri v premeru 25 nm (zrno peskaima v povprečju 500 μm oz. 500.000 nm, kar je 20.000-krat večkot ribosom; človeški las ima povprečen premer 50 μm oz. 50.000nm, torej 2000-krat večjega kot ribosom)). Cilj nanotehnologov jena nano nivoju s pomočjo biomimetike ustvariti podobne naprave,kot so ribosomi.Trenutno nanotehnologija na področju gradbeništva in arhitekturepovečuje razvojne možnosti biomimetičnih gradiv in se širi naskoraj vse družine gradiv kot so plastika, keramika, steklo, beton,kompoziti ter naravna gradiva. Vendar ne gre le za proizvodnjo43

Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecBIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTI2009 / 1 ARAR 2009/1dragih nano gradiv in njihovih izdelkov, ki bi v prihodnosti lahkonadomestili konvencionalna gradiva. Gre za nov koncept kreiranjagradiv, ki se zgleduje po naravi.Na področju kreiranja nekaterih nano gradiv se trenutno izhajaiz biomimetičnega pristopa, kjer je biologija model za imitacijo,kopiranje in učenje:• samočistilne površine: na primeru samočistilnega efektapovršine lotusovega listaHidrofobnost rastlin je že bila raziskana, spregledano pa je bilodejstvo, da se te rastline skorajda ne morejo umazati. V Bonnu sopri 200 različnih rastlinskih vrstah, ki se ne naprašijo, raziskalipovezavo med omočljivostjo in samočistilno sposobnostjo into povezavo tudi eksperimentalno dokazali. Posebno učinkovitiso bili poskusi s ščitastimi listi indijskega lotosa (Nelumbonucifera). Znanstveniki so samočistilni mehanizem poimenovalilotosov efekt, ki je simbol čistosti v azijskih religijah. Lotusovučinek omogočajo mikrostrukture na listni površini in v njihležeči voščeni kristali, ki merijo le nekaj mikronov (slika 10).Na vodoodbojni površini se ne moreta obdržati ne voda, neprah [Bappert, 1999: 91].blazinicah na nogah ima namreč na milijone 10-20 µm dolgihdlačic (mikroskopski laski). Vsaka dlačica se konča s približno1000 blazinicami na konicah (spatulae), ki dopuščajo blizekstik z dano površino (slika 11).Te zmožnosti so sprožile zanimanje za imitiranje gekonovegamehanizma sprijemljivosti (npr. razvoj modela, ki bi s takopovršino lahko deloval pod vodo, v čistih, vakuumskih prostorihali v vesolju) [Bar-Cohen, 2006].Gradiva s samočistilnostnim efektom lahko pripomorejo kvarčevanju z vodo in kemičnimi sredstvi ter znižujejo stroškevzdrževanja [Laydecker, 2008: 63].Slika 11:Figure 11:Gekoni živijo v toplih tropskih in subtropskih predelih in so izjemniplezalci, saj lahko plezajo po navpičnih stenah in stropovih [Bappert,1999: 46]. Znanstveniki so dolgo skušali ugotoviti, od kod takšne izrednelastnosti. Odgovor so našli v nanotehnologiji.[vir: http://www.core.formula.com].Geckos live in warm tropical and sub-tropical regions of the world andare extraordinary climbers. They can traverse vertical walls and ceilings[Bappert, 1999: 46]. Scholars have long tried to discover from wherethese abilities came. The answer was found by nanotechnology [source:http://www.core.form-ula.com].Slika 10: Hidrofobna površina lotosovega lista [vir: http://www.core.form-ula.com].Figure 10: Water-lily leaf's hydrophobic surface [source: http://www.core.form-ula.com].• kontrolirana prijemljivost: na primeru gekonovGekon se lahko povzpne po gladkem steklu v eni sekundipribližno 1m in podpira lastno težo z enim samim prstom. Na• trdnost in elastičnost gradiva: analiza lastnosti lesa nanano nivojuMorfološka zgradba in kemična struktura določata biomehanskelastnosti lesa, kot sta trdnost in elastičnost. Šele natančnejšaspoznanja o zgradbi celične stene, ki so osvetlila poznavanjekarakteristika loma in preoblikovanja lesa, kakor tudi spoznanjao vplivu temperature in vlage na les, dopuščajo biomimetičnezaključke za lesene izdelke in konstrukcije. Senzacionalniposnetki, ki so nastali pod posebno obremenitvijo lesa, vodijodo novih spoznanj o medsebojnih orientacijah posameznihplasti celične stene. Drevesa s prefinjeno »lahko strukturo« inob izredno varčni sestavi materiala dosegajo togost in odpornostproti lomu ter so kos vsem statičnim in dinamičnim upogibnimin torzijskim zahtevam zaradi dodatne obremenitve. Te lastnosti44

Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecAR 2009/1BIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTIdoloča razporeditev kot tudi sestava vseh plasti v celični steni,ki so medsebojno natančno usklajene in tvorijo izjemno nosilnoogrodje [Bappert, 1999: 74].• odbojnost gradiva: primer nočnega metulja (Heterocera)Že v začetku 60. let so na roženičnih lečah mrežastih očinočnih metuljev odkrili izredno drobne površinske strukture.Te strukture merijo le 0,015 do 0,040 mm in zmanjšujejoodboj svetlobe. Odboj se zmanjša, prepustnost svetlobe papoveča. Zanimivo je, da imajo tovrstne strukture le nočnoaktivne žuželke, kar jim pomaga pri pravočasnem odkrivanjusovražnikov. Prednosti mimikrije bi se namreč izgubile, če bise metulju velike mrežaste oči ob svetlobi zableščale [Bappert,1999].Slika 12: Odbojnost [vir: Bappert, 1999: 64-65].a) Stožčaste izbokline očesa nočnega metulja so pravilno razporejene,druga od druge so oddaljene le 0,0002 mm.b) Umetno izdelana mikrostruktura na osnovi strukture metuljevegaočesa namenjena za izdelavo prozornih, širokopasovnih odbojnih plasti.Figure 12: Reflectance [source: Bappert, 1999: 64-65].a) The conical convexities of the night butterfly's eye are regularlyarranged; the distance between them is a mere 0.0002mm.b) Artificial microstructure based on a butterfly eye; intended for theproduction of transparent, broadband reflective layers.Na Frauenhoferjevem inštitutu za solarne energetske sistemev Freiburgu so tako imenovani »učinek metuljevega očesa«uporabili za izdelavo prozornih odbojnih vrhnjih plasti (slika12). S sprejemljivimi stroški proizvajajo mikrostrukture z večkot 0,00022 mm natančnostjo. Na ta način naraste prepustnoststekla čez 98 %. Neodbojno steklo prepušča samo 91,5 %svetlobe. Zaradi visokih cen mikrostruktur z njimi še ni mogočenadomestiti običajnih slojev, ki zmanjšujejo bleščavost nasteklih očal in objektivov. Ti sloji so uglašeni le na vidni delsvetlobnega spektra (od 380-1800 Nm valovne dolžine). To jeizrednega pomena pri uporabi v solarni tehniki: zaradi odbojasvetlobe izgubijo steklene površine na obeh straneh stekla privpadnem kotu 0° približno 4% energije, pri vpadnem kotu70° pa približno 17% energije. Mikrostrukturirane površine sširokopasovnim delovanjem, posnete po vzorcih iz narave, bilahko te izgube občutno zmanjšale [Bappert, 1999: 65].• barve: na primeru metulja: papilio ulyssusBarvo metulja papilio ulyssus ustvarja interakcija svetlobe znanostrukturo metuljevih kril. Fizikalni barvni efekt, in ne efektpigmenta, je zanimiv za oblikovalce in arhitekte (slika 13).Slika 13: a) metulj papilio ulyssus [vir: http://www.polyvore.com, 31.1.2009]b) nanostruktura črnega področja metuljevih kril (leva struktura –lesketajoč efekt, desna struktura – mat efekt) [vir: http://newton.ex.ac.uk,31.1.2009].Figure 13: a) the Ulysses butterfly (Papilio ulysses) [source: http://www.polyvore.com]b) nanostructure of the black section of a butterfly's wings (left structure –brilliant effect; right structure – opaque) [source: http://newton.ex.ac.uk].Biomimetične tehnične tekstilijeTehnične tekstilije so tekstilije iz različnih »high tech« alivisokokvalitetnih vlaken (z izjemo kovinskih žic in njihovihizdelkov), ki pri spremembah okoliških pogojev dalj časaohranijo fizikalne lastnosti. Ta vlakna z zelo dobrimi trdnostnimiin odpornostnimi lastnostmi so steklena, keramična, aramidnain karbonska vlakna, razvijajo pa se tudi t.i. pametna vlakna zizrednimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi, ki bodo uporabitehničnih tekstilij v prihodnosti dali povsem novo dimenzijo(npr. ogljikove nanocevke).Biološki sistemi so vzor tudi za nadaljnji razvoj biomimetičnihtehničnih tekstilij. Znanih je nekaj primerov iz narave, ki solahko osnova za izboljšanje tehničnih vlaken, sestavnega delatehničnih tekstilij:• globokomorska goba Euplectella aspergillumS poizkusi na globokomorski gobi Euplectella aspergillumskušajo znanstveniki v laboratoriju Bell Labs v ZDA izpopolnitiobliko optičnih kablov iz steklenih vlaken. Cilj poizkusa jeugotoviti, kako so lahko vlakna, ki rastejo pri skrajno nizkihtemperaturah, še vedno dovolj fleksibilna (slika 14). Kablioptičnih steklenih vlaken se proizvajajo z uporabo visokihtemperatur in so zelo krhki in lomljivi [Braddock, O'Mahony,2005: 293].Slika 14: a) Euplectella aspergillum pripada skupini steklenih morskih gobHexactinellida. Njihova posebnost je, da imajo skelet sestavljen izmikroskopskih kremenovih iglic [vir: http://www.gutenberg.org]b) Povečan del rešetkaste strukture morske gobe [vir: Aizenberg et al.,2005: 276].Figure 14: a) Euplectella aspergillum is a glass sponge of the Hexactinellida class.Their particularity is a skeleton made entirely of microscopic siliceousspicules.[source: http://www.gutenberg.org, 31.1.2009]b) A magnified section of the porous structure of a sea sponge [source:Aizenberg et al., 2005: 276].45

Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecBIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTI2009 / 1 ARAR 2009/1• pajkova mrežaVir biomimetičnih raziskav je tudi pajkova mreža. Krožnozasnovana mreža sestoji iz izredno lahkih, vendar trdnih, skorajnevidnih kontinuiranih niti, ki so med seboj povezane s tisočerimistiki [Offermann, 2003]. Mreža je odporna na vodo, veter insončno svetlobo. Svilena nit, ki jo producira pajek, prekašatrdnost visoko tehnološko razvitih gradiv, kot npr. kevlar, kise uporablja v neprebojnih jopičih, letalski industriji, oziromapovsod, kjer so potrebna lahka in trdna vlakna (slika 15). Čepravse svilena pajkova nit proizvaja v vodi, sobni temperaturi in podpritiskom, je velikokrat močnejša od jekla. Natezna trdnostradialne pajkove niti je 1154 MPa, medtem ko pri jeklu znaša le400 MPa [Vogel, 2003]. V zadnjem času napredki na področjunanotehnologije obljubljajo proizvodnjo vlaken, ki bodo izrednotrdna, lahka in kontinuirana [Bar-Cohen, 2006].Slika 15: Pajkova mreža iz trdnih in lahkih niti [Vir: Braddock, O'Mahony, 1998].Figure 15: Spider web made of strong and lightweight threads [Source: Braddock,O'Mahony, 1998].Biomimetična samozdravilna gradivaMalo je gradiv, ki jih je ustvaril človek, in bi imele boljše lastnostiod bioloških zgledov (živih organizmov). Od vseh lastnosti, kijih imajo biološki zgledi, pa je prav sposobnost samopopravilaoz. samozdravljenja izjemna. Samozdravilni pojav v gradivih,ki jih je izdelal človek, ni popolnoma nov. Dobro znan primersamozdravilnega delovanja v anorganskih gradivih je v antičnimalti, ki so jo uporabljali Rimljani za gradnjo objektov ininfrastrukture [Riccardi et al, 1998]. Malta je vezivo, ki povezujeopeko in naravni kamen, nima izjemnih mehanskih lastnosti invendar je vzdržala več kot dvajset stoletji. Ta izredna trajnostgradiva je posledica kemične reakcije med malto in vlago vzraku, ki simultano zapre razpoke, kar omogoča kontroliranotaljenje in ponovno zgoščevanje gradiva [Sanchez-Moral, 2004].Ker se reakcija zgodi »in situ«, se gradivo prilagaja geometrijirazpoke. Rimska malta se uvršča h gradivom z idealnimisamozdravilnimi lastnostmi. Razlogi, da se taka malta danes neuporablja, so preagresivna atmosfera moderne družbe in čas, kije potreben za njen nanos [Zwaag, 2007: 11].Antična malta je najbrž edino umetno gradivo, ki vsebujezametke samozdravilnih lastnosti bioloških zgledov. Večinadela znanstvenike na tem področju še čaka. Razvoj in kreacijasamozdravilnih gradiv za uporabo na področju gradbeništvain arhitekture je vizionaren in ambiciozen poseg. Oblikovanjesamozdravilnih gradiv, ki bi jih potencialno lahko uporabljaliv arhitekturi in gradbeništvu, črpa inspiracijo iz biološkihsistemov, kjer se z nastankom poškodbe nemudoma pričneproces samozdravljenja.Samozdravilna gradiva so gradiva, ki se šele raziskujejo inv prihodnosti napovedujejo revolucionarne spremembe napodročju arhitekture in gradbeništva.Procesi samozdravilnega delovanja gradivPred usodno poškodbo konstrukcije se v gradivu pojavijo»nevidne« mikro razpoke, ki lahko vodijo do večjihrazpok in ogrožajo varnost konstrukcije. Klasični pristop kizpopolnjevanju kakovosti konvencionalnega gradiva je težnjapo boljši trdnosti gradiva in upočasnjevanju nastanka mikro inmakro razpok. Vendar prej ali slej še tako optimirano gradivopodleže razpokam. Pri določanju umetnih samozdravilnihgradiv se kot osnova uporablja biomimetični pristop, ki skušasamozdravilne lastnosti bioloških zgledov (živih organizmov)prenesti na področje gradiv, ki bi se uporabljala v industriji, tudiv gradbeništvu in arhitekturi [http://www.selfhealingmaterials.nl].Gradiva so se do sedaj razvijala in sledila paradigmi »zaščita predpoškodbo«. Tipično za današnja gradiva je, da nivo poškodbe vgradivu (mikro in makro-razpoke) ostane konstanten, oziromanarašča, vendar nikoli simultano ne pojenja. Pri bioloških zgledihje koncept ravno obraten. Tkiva bioloških zgledov se ne izogibajopotencialnim razpokam, nastanek razpok je dovoljen, vendar jetkivo zmožno poškodbe kontinuirano zaznavati in jih samodejnozaceliti oz. popraviti. Neposredno celjenje takšne poškodbe jelahko avtonomno ali pa s pomočjo zunanjega vpliva. Iz biološkegasveta poznamo mehanizme, ki so sposobni kontinuirano zaznavatipoškodbo in jo popraviti. Raziskovalci se trudijo vpeljati telastnosti v umetna gradiva, ki jih izdeluje človek. Naslanjajo se nadva procesa delovanja gradiv [Zwaag, 2007]:1. proces preprečevanja poškodbePri oblikovanju gradiv se sledi osnovnim trem vodilom:postavitev vseh atomov na »pravo« mesto med proizvodnimciklom gradiva; postavitev atomov v konfiguracijo tako, da jimbo gibanje onemogočeno; uskladitev proizvodnje gradiva tako,da se izogne proizvodnim poškodbam2. proces obvladovanja poškodbeAlternativni koncept, ki oblikuje področje samozdravilnihgradiv, je t.i. proces upravljanja s poškodbo. Paradigma temeljina ideji, da sama poškodba ni problematična, dokler obstajamožnost avtonomnega procesa »odprave« poškodbe. Končniučinek samozdravilnega gradiva je odvisen od velikosti nastankapoškodbe in potrebnega obsega zdravljenja poškodbe.Načini samozdravljenja gradivDa bi bilo gradivo samozdravilno, je potrebno udejanjiti zahtevo,da poškodbe gradiva več ali manj simultano izginejo. Prazenprostor, kjer je nastala poškodba, mora biti zapolnjen z novo46

Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecAR 2009/1BIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTIsnovjo. Znanstveniki morajo torej oblikovati delno mobilnostv togem gradivu, kar je popolnoma nov koncept, netipičen zakonvencionalna gradiva. Zdravilna snov se mora premaknitido poškodovanega območja (prisotna je mobilnost atomov),trajno povezati površini med seboj in hkrati izgubljati možnostpremikanja. Prehod med začetnim gibanjem in kasnejšimfiksiranjem v prostoru se lahko realizira s temperaturnoamplitudo, kemijsko reakcijo in drugimi procesi. Prav tako jepomembno, da je gradivo med časom popravila v nepremičnempoložaju [Zwaag, 2007]. Pri samozdravilnih gradivih v grobemobstajata dve stopnji [http://www.selfhealingmaterials.nl]:• gradivo z minimalno samozdravilno lastnostjo – pri gradivu,ki ima minimalno samozdravilno lastnost, se lahko le delnopopravi poškodbo in to le enkrat. Za uspešno izvedbogradivo potrebuje vpliv zunanjega dejavnika. Lastnosti tegagradiva so lahko slabše od lastnosti konvencionalnih gradiv,njihova cena pa je višja.• gradivo z idealno samozdravilno lastnostjo – gradivo zidealno samozdravilno lastnostjo bo popolnoma popravilonastalo škodo v gradivu in sicer večkrat ter popolnoma avtonomno.Lastnosti takšnega gradiva so enake oziroma boljšeod lastnosti konvencionalnih gradiv, hkrati pa je poceni.Samozdravilne lastnosti se bodo lahko aplicirale na skoraj vsedružine gradiv. Pri njihovem razvoju se pričakuje, da se bodo najprejuporabljala gradiva z nižjo stopnjo samozdravljenja, postopoma pase bodo v ospredje postavila gradiva z idealnimi samozdravilnimilastnostmi [http://www.selfhealingmaterials.nl].Aktualne raziskaveRaziskovalne skupine po svetu razvijajo samozdravilnemehanizme za vse osnovne skupine gradiv: kovine, keramike,polimere in kompozite. Samozdravilni procesi se raziskujejo spomočjo ustreznih kemičnih snovi [Trask, 2007], ki polimerizirajozdravilno snov (agens) v poškodovanem gradivu (slika 16).Slika 16: Samozdravilni koncept mikrokapsulacije [vir: White, 2001].a) razpoke se pojavijo v matricib) pretrganje mikrokapsul in razlitje zdravilnega agensa v razpokoc) samozdravilni agens v stiku s katalizatorjem sproži procespolimerizacije, ki med seboj poveže razpoke.Figure 16: The self-curing concept of microcapsulation [source: White, 2001].a) cracks appear in the matrixb) microcapsules break open and deliver the curing agent into the crackc) the self-curing agent in contact with the catalyst triggers the process ofpolymerisation and fills up the cracks.Eden izmed učinkovitih načinov proizvodnje avtonomnegasamozdravilnega gradiva je shranjevanje zdravilnega agensa,ki po poškodbi delno obnovi mehanske lastnosti gradiva. Prof.Scott White, eden najvidnejših in najuspešnejših raziskovalcev,je s svojo skupino na univerzi v Illinoisu razvil v gradivusistem mikrokapsul v votlih vlaknih. Mikrokapsule, polnjene stekočim lepilom, se nahajajo v običajni matrici, kot sta epoksiali beton. Razpoka, ki se pojavi v sistemu, sproži pretrganjemikrokapsule. Tekoče lepilo zapolni nastali prazen prostor,fiksiran v določen položaj. V tem konceptu obstaja popolnaločitev funkcij. Matrica omogoča mehansko trdnost gradiva,medtem ko zdravilni povzročitelj (agent) nima funkcijevse dokler ne pride do poškodbe. Takšno gradivo postanepotencialno samozdravilno [Zwaag, 2007: 12].• primer: biomimetični mikrovaskularni avtonomni kompozitiV raziskavah je problematičen omejen postopek samozdravilnihprocesov, saj se po raztrganju mikrokapsule popolnomaizčrpa količina zdravilnega agensa. Rešitev omejenih virovsamozdravilnega agensa je cirkulacijski sistem (vzor jedelovanje v bioloških sistemih), ki kontinuirano napolnjuje47

Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecBIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTI2009 / 1 ARAR 2009/1gradivo. Cirkulacijska mreža pa ni le mehanizem za dovodagensa, temveč hkrati omogoča obstoj molekularnih sprožilcevin senzorjev ter nudi dodatno funkcijo gradiva, kot sta samodiagnozain regulacija temperature [Zwaag, 2007: 41]. Novpristop je tehnični izziv za oblikovanje medsebojno povezanega,tridimenzionalnega »ožilja« samozdravilnih gradiv [Zwaag,2007: 42].Študije bodo vsebovale podrobne analize zdravljenja gradiv napodlagi bioloških zgledov, da bi se lahko razvili biomimetični,samozdravilni sistemi gradiv. Raziskovalna skupina na ameriškiuniverzi v Illinoisu že ustvarja nova mikrovaskularna gradiva,ki bodo imele večkratne, samozdravilne lastnosti, vzore zaraziskave pa je človeška koža [Toohey et al, 2007].Biomimetrična arhitekturaČeprav je na področju biomimetike viden izjemen napredek, jenarava še vedno superiorna. Nekatere osnovne metode in oblikese lahko kopirajo, vendar se ideje iz narave najbolje prilagodijo,kadar človeku služijo kot vzor ali inspiracija in tako pripomorejok izpopolnjenim rezultatom [Bar-Cohen, 2006].Z razvojem in rastjo oblik se je že v začetku dvajsetega stoletjaukvarjal Sir D'Arcy Thompson, angleški zoolog in matematik,ki je leta 1917 svojo teorijo razložil v knjigi »On Growthand Form«, kjer poudarja, da na biološke oblike ni vplivalazgolj evolucija, temveč so imeli nanje prav tako pomembenvpliv zakoni matematike, fizike in mehanike, ki se zrcalijo vmatematičnih vzorcih struktur (slika 17). Problem oblike jematematični problem, problem njene rasti pa po Thompsonovo,problem fizike [Thompson, 1992].se po ruskemu matematiku Georgy-ju Voronoi-ju). To je posebennačin razdelitve metričnega prostora, ki je določena z razdaljood izbrane diskretne množice točk (slika 18 a). To (navidez)naključno razdelitev površine je mogoče najti tudi v naravi, npr.na vzorcu žirafine kože (slika 18)b) [Pottman et al, 2007].Slika 18: a) Voronoi-jev diagram [vir: http://www.emeraldinsight.com/fig/1740260309005.png]b) Vzorec žirafine kože (primer Voronoi-jevega diagrama, ki ga jeustvarila narava [vir: http://aviary.com/artists/mpeutz/images/giraffe_skin_(voronoi_diagram)].Figure 18: a) A Voronoi diagram [source: http://www.emeraldinsight.com/fig/1740260309005.png].b) A sample of giraffe skin (an example of a Voronoi diagram created bynature)[source: http://aviary.com/artists/mpeutz/images/giraffe_skin_(voronoi_diagram)].Slika 17: Rast spiralne oblike Nautilusa [vir: http://photography.nationalgeographic.com/, 27.1.2009].Figure 17: The growth of the Nautilus shell spiral [source: http://photographynationalgeographic.com/, 27.1.2009].Trenutno se trendi v oblikovanju sodobne arhitektureosredotočajo na razvojne procese in sisteme, katerih osnova sodigitalni inženiring, kompleksne geometrije in principi biologije.Za generiranje arhitekturnih oblik se danes uporabljajo različneračunske metode. Zanimanje za metodologijo računalniškihizračunov – s pomočjo programov, parametričnega modeliranja ingenerativnih tehnik – se kaže v arhitekturnih projektih svetovniharhitektov, predvsem mlajše generacije. Naravne zakone se skušamatematično modelirati, kar je osnova za nadaljnjo računalniškoobdelavo. Eden takih primerov je Voronoi-jev diagram (imenujeSlika 19: Stanovanjski objekt in studio v Tokiu, arhitektura: Studio M,Tokio, Hajime Masubuchi [vir: Domeisen, 2008].Figure 19: A residential structure and studio in Tokyo, architecture: Studio M,Tokyo, Hajime Masubuchi [source: Domeisen, 2008].Primeri aplikacije Voronoi-jevega diagrama je fasadna oblogazgradbe v Tokiu, ki je oblikovana s posebno računalniškoprogramsko opremo (slika 19). Nastala celična struktura je bilamodificirana z različnimi parametri z uporabo računske metodevoronoi-jevega diagrama. Fasada iz aluminija je bila izdelanas programsko opremo CNC (computer numeric control), to jeprogram za numerično računalniško vodenje strojnih orodijmed proizvodnjo [Domeisen, 2008].Z uporabo radikalno–revolucionarne geometrije se je pojavilpopolnoma nov pristop k oblikovanju arhitekture. Oblikovanjetemelji na zakonitostih biologije in se v arhitekturo vpeljuje z48

Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecAR 2009/1BIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTIuporabo različnih pristopov (algoritmičnih, parametričnih…).V naprednih arhitekturnih krogih postaja izraz morfogeneza (gr.morphê – oblika, genesis – kreacija, slovstven izraz "začetekoblike") nov, moderni termin. Najprej se je uporabljal na področjubioloških ved, nanaša pa se na porajanje oblik in ustvarjanjevzorcev v nekem organizmu prek procesov rasti in diferenciacije[Leach, 2008: 96].Ker je biologija arhitektom inspiracija za raziskovanjemorfogeneze, biomimetika postaja važno področje za nadaljnjeraziskovanje arhitekturnega oblikovanja. Narava nas lahko naučiveliko o učinkovitosti določenih strukturalnih organizacijah.Raziskovanja, ki so jih na tem področju razvijali arhitekti AntonoGaudi, Otto Frei, danes z digitalno kompjutacijo [Leach, 2008: 96]inovativnih projektov nadaljujejo Zaha Hadid, Mark Goulthorpe,Mark Burry, Lars Spuybroek idr. Uporaba fleksibilne geometrije,ki omogoča red, brez absolutne ponovitve (npr. Voronoi), je le edenizmed mnogih primerov nove generacije arhitekturnih oblik.ZaključekBiomimetika je uvedla nove pristope pri raziskovanju novodobnihoblik, tehnologij in gradiv Tudi v arhitekturi se je pojavil novizziv – razvila se je nova, radikalno – revolucionarna geometrija,ki prav tako temelji na zakonitostih biologije in predstavljanove trende v sodobnem oblikovanju. Računalniška tehnologijadanes ni več le pripomoček, ki nadomesti arhitektovo risalo inpapir, temveč soustvarja arhitekturno obliko, na katero vplivajorazlični parametri, ki so tako kot v naravni morfologiji, ključnegapomena.Še večji razmah biomimetika predstavlja na področju gradiv.Dejstvo je, da redko katero, če sploh katero, umetno ustvarjenogradivo s svojimi lastnostmi presega žive tvorbe, ki jih je v procesuevolucije izoblikovala narava. V zadnjih letih se tako proučuje živeorganizme, ki so kot biološki zgledi osnova za razvoj gradiv, kibodo soustvarjala naše grajeno okolje v prihodnosti: biomimetičnanano gradiva, biomimetične tehnične tekstilije in biomimetičnasamozdravilna gradiva. Vse tri skupine posnemajo procese v naraviin jih na svoj način aplicirajo tudi v umetne tvorbe. Nanotehnologijabo prispevala gradiva, ki bodo imela samočistilne lastnosti,izjemne statične lastnosti ob majhni porabi surovin in energije zaproizvodnjo, po koncu uporabe pa ne bodo obremenjevala okolja,imela bodo izjemne optične lastnosti itd. Tehnične tekstilije, ki siže nekaj časa utirajo pot v arhitekturo, bodo po bioloških zgledihpostale fleksibilne v vseh vremenskih pogojih, ob tem pa bodoimela tudi izjemne natezne in tlačne trdnosti. V kratkem pa se bodopojavila tudi gradiva, ki bodo sposobna popravljanja poškodb, kinastajajo v fazi njihove uporabe. Na ta način se bodo znižali stroškivzdrževanja zgradbe in podaljšala življenjsko dobo gradivom.Na podlagi proučevanja narave in naravnih procesov se je torej vzadnjih letih začela razvijati nova družina gradiv, ki bo že v bližnjiprihodnosti vplivala na arhitekturno oblikovanje.Viri in literaturaAddington, M., Schodek, D. (2005): Smart Materials and Technologies forArchitecture and Design Professions. Elsevier Ltd., Amsterdam, Boston,Heidelberg, London, New York, Oxford, Paris, San Diego, San Francisco,Singapore, Sydney, Tokyo.Aizenberg, J. et al (2005): Skeleton of Euplectella sp.: structural hierarchy from thenanoscale to the macroscale. Science 309, str. 275-278, (DOI: 10.1126/science.1112255)Bacher, G., (2004): Suche nach der räumlichen Qualität in organischen Strukturen.doktorska disertacija, Technische Universität Wien, Wien.Bappert, R., Benner, S., et al. (1999): Bionika. Tehniški muzej Slovenije, Ljubljana.Bar-Cohen, Y. (2006): Biomimetics, biologically inspired Technologies.Taylor&Francis Group, Pasadena, California, USA.Benyus, J. M. (1998): Biomimicry: Innovation inspired by Nature. Perennial(HarperCollins) Press, New York, str.1-103.Braddock, S., O'Mahony, M. (1998.): Techno Textiles, Revolutionary Fabrics forFashion and Design. Thames and Hudson, London.Braddock, S., O'Mahony, M. (2005): Techno Textiles 2, Revolutionary Fabrics forFashion and Design. Thames and Hudson, London.Domeisen, O., 2008: Apartmenthaus und Studios in Tokio. Institut für internationaleArchitektur-Dokumentation GmbH&Co.KG, Detail 10/2008, München.Heynert, H., (1972): Einführung in die allgemeine Bionik. Berlin.Leach, N. (2005): Digitalna morfogeneza. Oris, časopis za arhitekturu i kulturu, št. 51,Arhitekst, Zagreb.Leydecker, S. (2008): Nano materials. Birkhäuser, Basel, Boston, Berlin.Offermann, P. (2003): Textile Verbundbauweisen für den Leichtbau. S. Hirzel Verlag,Stuttgart – Leipzig.Pottmann, H. et al (2007): Architectural Geometry. Bentley Institute Press, Exton,Pennsylvania.Riccardi M. P. et al (1998): Thermal, microscopic and X-ray diffraction studieson some antient mortars. Thermochim Acta 321 (1-2), str. 207-214, (doi:10.1016/S0040-6031(98)00461-4).Sanchez-Moral, S. Garcia et al (2004): Carbonation kinetics in roman-like lime mortars.Materiales de construccion, Castineira libreria tecnica, Spain, str. 23-38.Spiller, N. (2008): Digital architecture now. A global survey of emerging talent,Thames&Hudson Ltd, London.Thompson, D. W. (1992): On Growth and Form. Cambridge University Press, Cantoedition, Cambridge.Toohey, K. S. et al (1992): Self-healing materials with microvascular networks. NatureMaterials 6, str. 581 – 585, (doi:10.1038/nmat1934).Trask, R.S. et al (2007): Self-healing polymer composites: mimicking nature to enhanceperformance. Bioinspiration and Biomimetics. 2. 1-9. (10.1088/1748-3182/2/1/P01).Uradni list Evropske unije C 185/1Vogel., S. (2003): Comparative Biomechanics: Life's Physical World. PrincetonUniversity Press, Princeton, New Jersey.White, S. R. et al (2001): Autonomic healing of polymer composites. Nature 409, 794-797, (doi:10.1038/35057232).Wilson, M. e tal (2002): Nanotechnology, Basic science and emerging technologies.Boca Raton, London, New York, Washington, D.C.Zwaag, S. V. D. (2007): Selfhealing materials, an alternative approach to 20 centuriesof materials science. Springer Verlag, Dordrecht.Biomimetika - oblikovanje z naravo, http://www.core.form-ula.com/2008/04/15/biomimetics-design-by-nature, Bionika, http://wissen.spiegel.de/wissen/dokument/b/i/o/dokument.html?titel=Bionik&id=Bionik&top=Wikipedia&suchbegriff=bionik&quellen=&qcrubrik=computer, dostopno Evropske direktive, http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2006:185:0001:0009:SL:PDF, Samozdravilna gradiva, http://www.selfhealingmaterials.nl/Meerjarenplan%20IOP%20Self%20Healing%20Materials%2BSymposium%20SHM.pdf, Vzorec žirafine kože, Voronoi-jev diagram,http://aviary.com/artists/mpeutz/images/giraffe_skin_(voronoi_diagram), prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnikmartina.zbasnik@fa.uni-lj.sidr. Ljudmila Koprivecljudmila.koprivec@fa.uni-lj.siUL Fakulteta za arhitekturo49

Edo WallnerSINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJEPASIVNE HIŠESYNERGY CONCEPT OF THE PASSIVE HOUSECONSTRUCTION2009 / 1 ARUDK 72.02:620.92COBISS 1.02 pregledni znanstveni članekprejeto 09.2.2009izvlečekZasnova konstrukcije pasivnih hiš je zelo podobna konstrukcijipotresno izoliranih hiš. V obeh primerih je konstrukcijaobjekta izolirana od podlage. Praktično neodvisno od vrsteuporabljenega gradiva konstrukcije (glina, opeka, les, beton) soskoraj vse konstrukcije hiš stenastega tipa. To pomeni, da sozelo toge v horizontalni smeri in ob potresu prejmejo znatneobremenitve, ki pa jih lahko učinkovitio omejimo z vgradnjopotresne varovalke. V članku je predstavljen sinergijski konceptzasnove konstrukcije pasivne hiše, ki omogoča vgradnjo potresnevarovalke ob zanemarljivih dodatnih investicijskih stroških t.j.pod 0.5%, predvsem pa omogoča naknadno vgradnjo aktivnegasistema potresne izolacije..abstractThe design of a passive house is very similar to the design of aseismically isolated building. In both cases the structure of thebuilding is isolated from the foundation. Nearly all buildingsare constructed with a solid wall system, regardless of the typeof construction material used. This means they are very rigidin the horizontal direction, and when a seismic event occurs,they are subjected to a considerable load which, however, maybe efficiently mitigated by the incorporation of an earthquakeprotector. The article presents a synergy concept of a passivehouse design which enables the incorporation of an earthquakeprotector with negligible additional investment costs (i.e.less than 0.5%) and, most importantly, makes possible theincorporation at a later stage of an active seismic isolationsystem.ključne besedetemeljenje, pasivna hiša, toplotna izolacija, potres, potresnavarovalkakey wordsfoundation, passive house, thermal insulation, earthquake,seismic fuseZasnova konstrukcije pasivnih hiš je na nek način zelo podobnakonstrukciji potresno izoliranih hiš. Bistvo izoliranja je v obehprimerih ta, da je konstrukcija objekta ločena od podlage.Če na splošno primerjamo konstrukcije hiš, lahko ugotovimo,da so praktično neodvisno od vrste uporabljenega gradivakonstrukcije (glina, opeka, les, beton) skoraj vse konstrukcijehiš stenastega tipa.Tudi leseni montažni objekti so pretežno stenastega tipa, česeveda odmislimo podajnost veznih sredstev na stiku s podlago,ki ponavadi prav zaradi svoje podajnosti zmanjšajo vnosobremenitev v zgornjo nosilno konstrukcijo.Na splošno to pomeni, da so konstrukcije hiš zelo toge tudi vhorizontalni smeri in ob potresu prejmejo znatne obremenitve,ki pa jih lahko učinkovito omejimo z vgradnjo potresnevarovalke.Potresna varovalka, kot del potresne izolacije, ima nalogo, dase konstrukcija objekta ob nihanju temeljnih tal oz. podlagepri premočnem potresu ne poruši. Predvsem je bistveno to, dase deformacija izvrši v omejenem obsegu in na predvidenemmestu.Danes obstaja že veliko sistemov, od pasivnih cenejših pa donajdražjih aktivnih potresnih izolacij, ki praktično v realnem časuopravijo detekcijo vsiljenega nihanja in izvedeno ustrezen odzivsistema za vzdrževanje mirovanja varovanega jedra [Naeimin Kelly, 1999]. Največji problem pri tako dovršenih sistemihje gotovo cena. Dodatne težave lahko povzroča tudi motenapreskrba z energijo, ki je potrebna za delovanje sistema.Ena od bistvenih nalog potresne varovalke je tudi njenacenenost, ki je zelo pomembna za množično vgradnjo. Prav znamenom, da poiščemo ekonomsko rešitev za izvedbo potresnevarovalke, smo na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani v okviruraziskovalnega projekta ARRS z naslovom ˝Uvajanje naprednihtehnologij za povečanje varnosti v arhitekturi sodobnihstanovanjskih stavb˝ analizirali možnosti sinergijskih učinkov[Wallner, 2008/1].Tako smo izhajali iz podobnosti zasnove konstrukcije ˝pasivnihhiš˝ [Zbašnik S., 2007], ki so temeljene na temeljni plošči podkatero nameščamo plast toplotne izolacije in potresno izoliranihhiš podobne zasnove.Karakteristike potresov v Sloveniji in omejitveni kriterijipreiskovanih hišOb spoznanju, da ne iščemo univerzalnega sistema za reševanjevseh mogočih objektov, smo se odločili definirati omejitvenekriterije, ki pa veljajo za veliko večino objektov. Iz izkušenjvemo, da največjo škodo povzročijo horizontalne komponentelongitudinalnih potresnih valov. Gre za dvoje in sicer, pri plitvihpotresih, je nad samim hipocentrom potresa pričakovati številčnomalo objektov in posledično manjše število poškodovanihobjektov, hkrati pa so naše hiše ob povečanju obremenitev v50

Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJE PASIVNE HIŠEvertikalni smeri na dodatne obremenitve nekoliko bolj odpornekot v horizontalni smeri.Ločimo več vrst potresov, pri katerih se ob nenadnih premikihkamnitih gmot sprošča energija:a) prelomi in premiki kamninskih gmot vzdolž prelomnice -tektonski potresi (90%)b) premiki magme – vulkanski potres (7%)c) udorni potresi ob udorih in podorih (2.9%)d) potresi, ki se sprožijo zaradi človekove aktivnosti: jedrskiposkusi, rudarstvo, .... (0.1%)V Sloveniji lahko pričakujemo le tektonske potrese tipa a), kipa so kar pogosti. Potresi pri nas nastajajo predvsem zaradistiskanja Jadranske plošče med Afriško ploščo na jugu inEvrazijsko ploščo na severu. Lega prelomov je posledica smeridelovanja tektonskih pritiskov v sled premikanja litosferskihplošč, globine le teh pa so različne v povprečju pa so večinomaplitvi saj običajno ne presegajo globino desetih kilometrov.Med plitve potrese štejemo tiste, kjer se mesto loma oziromažarišče t.j. hipocenter pojavi v globinah do 70 km pod zemeljskimpovršjem. Iz podatkov dostopnih za Slovenijo so po letu 567globine hipocentrov znašale med 1 do 19 km [ARSO, 2009].Slika 01: Globina žarišč, magnitud in intenzitet* potresov od leta 567 pa vse dodanes,( 1_ ekstrem Cerkno-Idrija 1511, 2_Ljubljana 1895), [MORS, 2006]* intenziteta po EMS je v grafu namesto z rimsko podana z latinskoštevilkoFigure 01: Focal depths, magnitudes and intensities* of earthquakes from 567A.D. to the present, (1_extreme Cerkno-Idrija 1511, 2_Ljubljana 1895),[MORS, 2006].*intensity according to the EMS scale is shown in thediagram with an Arabic numeralGlede na razmeroma redko poseljenost in plitvost potresovlahko sklepamo, da omejitev na varovanje objektov zgolj predhorizontalnimi obremenitvami ni tako velika, saj je iskanarešitev potresne varovalke uporabna za veliko večino objektov.Kot je razvidno iz slike 1, je bilo v preteklosti na območjuSlovenije več potresov, med katerimi je bilo prek 65 rušilnih.Do sedaj je bila zabeležena največja magnituda 6.8 po Richterju[Tasič in Vidrih, 2006], ki je dosegla tudi največji rušilniučinek z intenziteto 10 po EMS lestvici.Magnituda je sicer izmerjena količina, ki pa je za nekaterestarejše potrese ocenjena. Intenziteta potresa zabeleženegapo evropski lestvici EMS (European Macroseismic Scale)[Tomaževič, 1999]. je izražena opisno glede na poškodbe, kijih tak potres povzroči. Z razvojem gradiv, konstrukcijskihsistemov, tehnologije in kvalitete gradnje je težko primerjatiučinke potresov na objektih, zato ne vemo natančno kakšnoškodo bi danes povzročil potres iz leta 567.Stopnja intenzitete po EMS in opis učinka:• I. Nezaznaven. Zabeležijo ga le seizmografi. Poškodb ni.• II. Komaj zaznaven. Čutijo ga le redki posamezniki. Poškodb ni.• III. Šibak. Čutijo ga mnogi, predvsem v visokih stavbah. Poškodb ni.• IV. Zaznaven. Podnevi ga čuti mnogo ljudi v poslopjih, redkitudi na prostem. Posameznike potres zbudi. Viseči predmetizanihajo. Poškodbe so zanemarljive.• V. Močan. Podobno kot IV. stopnja. Z manjšimi poškodbami.Manjši predmeti popadajo na tla. Omet odpada, šipe lahkopopokajo.• VI. Močan z zmernimi poškodbami. Čutijo ga vsi ljudje,mnogi prestrašeni bežijo na prosto. Posamezniki izgubijoravnotežje. Ponoči se vsi zbudijo. Manjši predmeti padajo natla, pohištvo se premika. Omet odpada, dimniki se lomijo.Poškodbe na visokih objektih.• VII. Močan s srednje težkimi poškodbami. Ljudje bežijo naprosto. Mnogi se le s težavo obdržijo na nogah. Pohištvo sepremika, redkeje tudi prevrne, predmeti padajo. Škoda napotresno varnih zgradbah je zanemarljiva, na slabše grajenihzmerna do znatna. Začutijo ga lahko vozniki v avtomobilih.• VIII. Močan s težkimi poškodbami. Ljudje se s težavoobdržijo na nogah, tudi na prostem. Pohištvo se prevrača,težji predmeti popadajo na tla. Škoda na potresno varnihzgradbah je neznatna, slabše grajene so delno porušene.Padajo polomljeni dimniki, spomeniki in stene slabšegrajenih zgradb. Zelo mehka tla lahko vidno valovijo,namočena se lahko utekočinijo. Možni manjši izbruhi peskaali blata iz tal.• IX. Rušilen. Zavlada splošna panika. Ljudi pomeče na tla.Znatno poškodovane so tudi potresno varne zgradbe. Stavbese lahko premaknejo ali prevrnejo s temeljev. Podzemnanapeljava se trga. Površje valovi in razpoka. Prožijo semanjši plazovi.• X. Zelo rušilen. Večina stavb je močno poškodovanih inporušenih. Površje je močno razpokano. Železniški tiri seukrivijo. Udori strmih rečnih bregov in obalnih previsov,plazenje strmih pobočij.• XI. Uničujoč. Le redke stavbe so še delno ohranjene. Mostoviso porušeni. Podzemne napeljave so popolnoma uničene.Zevajoče razpoke, možni premiki površja.• XII. Katastrofalen. Popolno uničenje vseh zgradb in podzemnihnapeljav. Vidno valovanje površja. Predmete ali celoljudi meče v zrak. Premiki in dvigovanje površja, zevajočerazpoke. Udori in plazenje pobočij.Seveda je že iz slike 1 razvidno, da je verjetnost ponovitveekstremno močnega potresa zelo majhna v primerjavi s šibkejšimi.Bistveno pa je, da se zavedamo, da preobremenitve lahko nastanejoin, da je prav zato potrebno določiti mejo zgornje obremenitve,ki jo morajo objekti brez izjeme prenesti. Za preobremenitvet.j. obremenitve nad to mejo pa vgradimo potresne varovalke.Če želimo, da so objekti čim manj poškodovani, moramo mejopostaviti zelo nizko, ko objekti ostajajo še v elastičnem območju.51

Edo WallnerSINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJE PASIVNE HIŠE2009 / 1 ARAR 2009/1Slika 02: Deleži površin Slovenije po potresnih conah, vir [MORS, 2006]Figure 02: Portions of Slovenia's surface area according to seismic zones, [MORS,2006].Potres z močjo IX. stopnje po MCS se pri nas pojavlja le priperiodi 500 let. V slučaju, da znaša pričakovana intenziteta VIIali več, je po predpisih to potresno aktivno območje in je zatopotrebno pri analizi konstrukcij gradbenih objektov upoštevativpliv potresa. Po novih standardih SIST - Eurocode 8 [SISTEN, 2005] pri projektiranju uporabljamo karto projektnihpospeškov tal in ne več karto potresnih con razmejenih postopnjah pričakovane intenzitete potresa.Intenziteta VII. stopnje po MCS je bila z novim standardomza Slovenijo ocenjena s projektnim pospeškom ag = 0.1 g[ND SIST EN, 2005], to pomeni, da je ob potresu pričakovativpliv vztrajnostnih sil v horizontalni smeri z vrednostjo 10%od teže objekta. Če se omejimo na območja VII. cone in več,potem glede na podatke iz slike 2 zajamemo kar 97% površineSlovenije.V primeru, ko bi uspeli zagotoviti, da potresna varovalkaprične delovati pri obremenitvah s projektnim pospeškom 0.1g, potem lahko pričakujemo, da bi vsi tako grajeni objektizmogli potresne obremenitve v elastičnem območju t.j. brezresnih konstrukcijskih poškodb. Seveda pa je vrednost meje prikateri potresna varovalka prične delovati odvisna od sistema invgrajenih materialov.Realne vrednosti deleža horizontalnih obremenitev v primerjaviz vertikalnimi se gibljejo med 0.05 in 0.20. Spodnja minimalnavrednost se določi kot tista, ki še zagotavlja ustrezno horizontalnoodpornost na vpliv vetra, maksimalna vrednost pa se določi kottista, ki objekt zavaruje pred resnimi poškodbami konstrukcije.Tipično značilno za potrese pri nas je torej to, da njihovaintenziteta običajno dosega VII. ali VIII. stopnjo. Gledena zadnje izkušnje iz leta 2004 za območje Posočja lahkougotovimo, da dejanske vrednosti intenzitet lokalno lahko celopresežejo pričakovane vrednosti intenzitet s periodo 475 oz.500 let. Na srečo so učinki tega potresa z razdaljo močno upadlitako, da ni bilo večje škode, seveda pa veliko k temu prispevakratko trajanje potresov.To je značilno, že iz časa potresov v Breginju ter severni Italiji inobičajno velja tudi za glavnino močnejših potresov v Sloveniji,da ob potresu primarni del t.j. glavno tresenje tal traja cca.Slika 03: Zapisi pospeškov gibanja tal iz dne 14.07.2004 – Vrsnik in Čezsoča,značilno kratko trajanje potresa in močan pospešek, vir [Vidrih, 2006]Figure 03: Records of ground movement accelerations for July 14th 2004 – Vrsnikand Čezsoča, characteristically short duration of the seism and a powerfulacceleration [Vidrih, 2006].20 sekund (gl. slika 3) in se še posebej seveda na območjih, kjerzanihajo večje gmote mehkejših materialov nihanje podaljša.Prav tako kot čas trajanja potresov so pomiki tal pri nas vprimerjavi s pomiki v svetu relativno majhni, medtem ko papospeški niso zanemarljivi, še posebej v primerih, ko gre zatak splet okoliščin, da se pospeški na površini zemlje ojačijo,takrat lahko zaradi neprimernih vrhnjih plasti terena, na katerihso grajeni objekti, dosežejo tudi vrednost amaks= 0.47g, kar seje zgodilo v Bovcu leta 2004 [Tomaževič, 2005].Iz dosegljivih podatkov lahko ugotovimo, da je ob potresih vSloveniji pričakovati pomike tal v velikosti med 5 in 10cm in,da pospeški lahko dosegajo 0.5g.Sinergijski koncept konstrukcije pasivne hiše z dodano potresnovarovalko naj bi torej zmogel tudi premagovanje horizontalnihzamikov do 10cm glede na svojo prvotno lego, kar je s sistemomtemeljne plošče dokaj enostavno.Ob iskanju rešitev cenene potresne varovalke, kjer smo se omejilina delovanje v horizontalni smeri, smo izbrali tudi najboljrazširjen segment tipičnih stanovanjskih hiš P+1 in K+P+1 (shladno kletjo). V obeh primerih so kontaktne napetosti v plastehtoplotne izolacije enakega velikostnega reda.Potresna izolacijaS toplotno izolacijo ne moremo izničiti vpliva prevodnostitoplote, lahko pa bistveno zmanjšamo posledice tega vpliva.Podobno je s potresno izolacijo, ki ne more popolnoma izničitivpliva potresa, lahko pa bistveno omili posledice.Pogosto ne gre le za dodatne stroške vgradnje potresnihizolatorjev ampak tudi za prihranke na konstrukciji. Povprečnaprotipotresna zavarovalna premija v ZDA znaša letno od0.5% od celotne vrednosti konstrukcije. Stroški vgradnjepotresnih izolatorjev so različni in lahko znašajo tudi do 6% vslučaju naknadne vgradnje, lahko pa gre celo za prihranke nakonstrukciji v enakem odstotku.V enem od slabših primerov lahko privzamemo, da bomo imelipri vgradnji potresnih izolatorjev 6% dodatnih stroškov. Izprivzetega sledi, da se stroški vgradnje po 18 letih izravnajo sceno zavarovalne premije. V primerih, ko je vgradnja potresne52

Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJE PASIVNE HIŠEizolacije cenejša, se stroški še hitreje povrnejo.Primerjava cen zavarovalniških premij za potresna zavarovanjaobjektov in stroškov vgradnje potresnih izolatorjev potrjujesmiselnost vgradnje potresnih izolatorjev. Dejstvo je, da jezelo malo objektov grajenih za krajše obdobje od dvajsetihlet. Ustrezna širša uporaba potresnih izolatorjev vpliva tudina nižanje cene le teh. Prav zato je v zadnjem času zasleditidoločen porast.dvajsetega stoletja. V bistvu so se nekateri poizkusi pričeliizvajati že nekoliko prej, ko je angleški inženir John Milneprofesor minerstva deloval v Tokiu. Po nekaj začetnih in manjuspelih poizkusih, ko so se pojavljale težave z mirovanjemobjekta ob vplivu vetra je z zmanjševanjem premera krogel,ki jih je nameščal v nekakšne krožnike iz litega železa, uspeldoseči ustrezno odpornost tudi v slučaju tovrstnih obremenitev.Tako je leta 1886 objavil, da je zadovoljiv rezultat dosegel skroglami premera ¼˝.Tudi danes je osnovna ideja o sposobnosti gibanja nadzemnegadela stavbe glede na podlago še vedno aktualna. Ločimorazlične načine gibanja glede na podlago, ki je lahko vertikalnoin horizontalno podajna, lahko po pride do drsenja.Slika 04: Primer rasti vgradnje potresnih izolacij v Italiji in stanje v svetu [Forni,2006]Figure 04: Example of the growth of seismic isolation incorporations in Italy and theworld [Forni, 2006].V svetu je poznanih že več načinov potresnega izoliranja (pasivni,aktivni) [Kilar in Koren, 2007]. Žal je izvedba odvisna od cene,ki jo investitor sprejme ali pa tudi ne. Uspešen načrtovaleckonstrukcije je tisti, ki uspe vgraditi čim boljši sistem potresneizolacije s čim manj stroški. Neprimerna arhitekturna zasnovalahko enormno poveča stroške vgradnje potresnih izolatorjev,zato je za dober rezultat potrebno arhitekturo stavbe v neki meripodrediti zahtevam konstrukcije.Pasivni sistemi potresnih izolacij so najenostavnejši in hkratinajcenejši. Delimo jih na tiste, pri katerih se konstrukcija popotresu vrne v prvotno lego in tiste, ki obstanejo v neki naključnilegi. Slabost slednjih je ta, da jih je potrebno pred naslednjimpotresom ročno povrniti na prvotno lego, so pa zato običajnonajcenejši. Skupna slabost pasivnege potresne izolacije jeta, da je potresna izolacija projektirana na določeno togostkonstrukcije, ki pa se lahko med samim potresom spremeni,zaradi česar lahko pride celo do povečanja obremenitev nakonstrukcijo.Moderni aktivni sistemi potresnih izolacij so računalniškokrmiljeni in zmorejo v realnem času s pomočjo podatkovpridobljenih iz raznih senzorjev slediti tudi spremembamkonstrukcije in so tako učinkovitejši od pasivnih sistemov. Taksistem je bistveno dražji, hkrati pa je potrebno takemu sistemuves čas dovajati električno energijo za nadzor in krmiljenjesistema.Stanovanjske hiše so poseben primer objektov z maloinvesticijsko vrednostjo, zato danes še ni pričakovati, da bi jihpred potresom varovali s sistemom aktivne potresne izolacije.Predlogi za pasivne potresne izolacije hiš segajo v sam začetekSlika 05: Vrste podajnosti podlage in pripadajoč način gibanja objekta ob potresuFigure 05: Types of soil-flexibility and appertaining modes of movement of astructure during an earthquake.V primeru elastičnih deformacij v podlagi se objekt po potresupovrne v prvotno lego. Kadar pride do drsenja ali do plastičnihdeformacij v podlagi pa objekt ob koncu potresa običajnoobstane z nekim zamikom glede na začetni položaj. Potresnaizolacija, pri kateri pride do trajnega zamika zato, da bi predhujšimi posledicami potresa obvarovali zgornjo konstrukcijo,lahko imenujemo potresna varovalka. Trajna deformacijaje običajna slabost pasivnih sistemov, ki pa so prav zaradipreprostosti sistema relativno ceneni. Cena samih blažilcevoziroma pasivnih potresnih izolatorjev je v bistvu še nekolikomanjša, saj v bistvu del stroškov celotnega sistema predstavljatudi cena preureditve temeljenja konstrukcije t.j. ločitve nazemeljski in nadzemni del (izvedba podstavka nadzemnegadela in temeljenje potresnih izolatorjev).Pasivna hiša in sinergijski koncept konstrukcije z dodanopotresno varovalkoPri pasivnih hišah, ki so večinoma temeljene na temeljnihploščah položenih prek toplotno izolativnega ovoja zgradbe, jeobičajno t.i. delitev na zemeljski hladni in nadzemni topli delzgradbe že v zasnovi načrtovana.To ločitev zgornje konstrukcije od spodnjega zemeljskega delalahko z minimalnimi korekturami izkoristimo v prid cenejšeizvedbe potresne izolacije. Ob vgradnji potresne izolacije torejta del stroška odpade. To je bistvena ugotovitev in osnovasinergijskega koncepta.53

Edo WallnerSINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJE PASIVNE HIŠE2009 / 1 ARAR 2009/1Dejstvo je, da je sistem ˝pasivne hiše˝ začel nastajati neodvisnood že poznanega sistema potresne izolacije, saj se je vsaj vEvropi pričel razvijati na tleh, ki potresno niso aktivna (Nemčija)[Wallner, 2008/2],.V okviru eksperimentalnih raziskav s področja strižne odpornostitoplotno-izolativnega ovoja nameščenega pod temeljno ploščo,smo prišli do zaključka, da je dejansko potrebno zelo malosprememb na zasnovni ˝pasivne hiše˝, da dosežemo določenostopnjo potresne izoliranosti objekta.Preizkuse smo opravljali sklopih ovoja sestavljenega iz XPS(ekstrudirani polistiren) toplotno-izolativnih plošč, pri katerihje mogoče vgrajevati ločilne drsne plasti.namestili ločilno PE folijo Sarnavap 1000, je prišlo do zdrsa medXPS ploščo in PE folijo že pri 25% vertikalne obremenitve.Slika 08:Figure 08:Eksperimentalne meritve strižne odpornosti toplotno-izolativnega ovojazgradbe pod temeljno ploščo.Experimental measurements of the shear resistance of the thermalinsulation envelope of the building underneath the foundation slab.Slika 06: Predlog pasivne potresne izolacije za zagotovitev potresne varnostikonstrukcije z uporabo ˝Low Cost˝ materialov [Ahmad, Qureshi, 2007]Figure 06: Suggestion for passive seismic isolation to ensure seismic safety of astructure through the use of low cost materials [Ahmad, Qureshi, 2007].Slika 09: Rezultati meritev strižne odpornosti različnih sklopov toplotno-izolativihovojevFigure 09: Measurement results for shear resistances of different thermal envelopecomplexes.V nadaljevanju to pomeni, da tak sklop že lahko deluje kotpotresna varovalka, ki varuje zgornjo konstrukcijo predhorizontalnimi obremenitvami večjimi od 25% teže objekta.Seveda je potrebno izdelati tudi ustrezne robne detajle, kiomogočajo in hkrati omejujejo horizontalen zamik zgornjekonstrukcije glede na podlago. Kljub vsemu, pa lahkougotovimo, da je mogoče z minimalnimi kirurškimi posegi vkoncept toploto-izolirane ˝pasivne hiše˝ dograditi tudi potresnovarovalko brez večjih dodatnih stroškov.Slika 07: Detajl izvedbe toplotno-izolativnega ovoja zgradbe na stiku stena - tla[Fibran, 2008]Figure 07: Detail of the execution of the thermal insulation envelope of the buildingat the wall-floor joint [Fibran, 2008].Rezultati meritev strižne odpornosti na različnih vzorcih; odosnovnih sklopov, ovoja, kombinacij z nasutim peskom, douporabe hidroizolacij in ločilnih folij so pokazali, da se strižnaodpornost kaže z vrednostjo od 25 do 64% vertikalne teže.Pri preizkušancu, kjer smo med temeljno ploščo in toplotnoizolativnimi ploščami FIBRANxps 400 v debelini 24cmZaradi možnega potresa ter posledično zdrsa med podlagoin objektom je smiselno projektirati gibljive spoje instalacij,če seveda želimo preprečiti škodo na instalacijah. Gledena karakterističen hod in kratko trajanje potresov pri nasje pričakovati, da predlagani koncept zadovoljivo deluje vsmislu varovalke za enkratno uporabo [Wallner, 2008/3], saj nipričakovati, da bi se objekt po potresu zaustavil ravno v prvotnipoziciji t.j. pred drsenjem. Za večkratno uporabo pa je potrebnopredvideti, da se objekt po potresu ponovno namestiti v prvotnopozicijo, kar se lahko izvede ročno ali pa se v ta namen vgradit.i. dodatno opremo za avtomatsko korekcijo pozicije stavbe.54

Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJE PASIVNE HIŠESlika 10: Korigirani detajl izvedbe toplotno-izolativnega ovoja zgradbe na stikustena - tla z dodano potresno varovalkoFigure 10: Corrected detail of the execution of the thermal insulation envelope of thebuilding at the wall-floor joint following an added eathquake protector.ZaključekTipičen individualni stanovanjski objekt v Sloveniji je stenastakonstrukcija, zidana v opeki in je tako zgradba z nizkoduktilnostjo, ki je zaradi velike togosti in mase v slučaju potresatudi zelo močno obremenjena [Tomaževič, 2004]. Tuje raziskavekažejo na to, da vgradnja potresnih izolatorjev danes ni takovelik strošek. Ker je gradnja pasivnih hiš že danes realnost in,ker se koncepta potresne izolacije in toplotne izolacije vgrajenepod objektom podvajata je smiselno koncepta združiti, dadosežemo sinergijski učinek.Trenutno je pri manjših objektih t.j. hišah smiselno izbratikoncepta zasnove potresne izolacije po principu varovalke, ki vprimeru preobremenitve deluje kot »air bag« v avtomobilu, sajje bistvenega pomena, da v situaciji, ko nas preseneti zelo močanpotres t.j. močnejši od predvidenega, lahko varno zapustimozgradbo oz. »izstopimo« iz nje brez poškodb.Ker je uporabna doba zidanih objektov bistveno daljša vprimerjavi z avtomobili, je pri danes grajenih stavbah smiselnozasnovati tako konstrukcijo, da bo omogočala takojšno ali panaknadno vgradnjo oziroma servisno vgradnjo elementovpotresne izolacije. Sočasno pa s tem dopustimo možnost raznihposodabljanj, sicer se lahko zgodi, da bodo stavbe prehitrozastarale in izgubile svojo vrednost.Viri in literaturaARSO, (2009): Karakteristike potresov v Sloveniji, http://www.arso.gov.si/potresi/vpra%C5%A1anja/#N151,Ahmad, N. in Qureshi, U., (2007): http://www.kenken.go.jp/english/information/information/event/ws2007/2-14.pdf , Fibran, (2008): Prospekti, detajli, http://www.fibran.si - Fibraninternetni portal, Forni, M., (2006): Podatki seizmičnih izolacij v Italiji in svetu, www.enea.it, Kilar, V. in Koren, D., (2007): Vpliv potresne izolacije na arhitekturostavb, Poročilo o raziskovalnem delu za leto 2006, UL-FA,LjubljanaMORS, (2006): Ocena potresne ogroženosti RS, http://www.sos112.si/slo/tdocs/ogrozenost_potres.pdf, Naeim, F. in Kelly, J., (1999): Design of Seismic Isolated Structures:From Theory to Practice, John Wiley & Sons, New YorkND SIST EN, (2005): Nacionalni dodatek k standardu SIST EN 1998-1, Urad RS za standardizacijo in meroslovje, LjubljanaTasič, I. in Vidrih, R., (2006): Magnituda potresa, v: Ujma, 2006, št.20, LjubljanaTomaževič, M., (1999): Earthquake-resistant design of masonrybuildings, Imperial College Press, LondonTomaževič, M., (2004): Vpliv robustnisti opečnih votlakov naobnašanje zidov pri potresni obtežbi, v: Gradbeni vestnik,September 2004, ZDGITS, LjubljanaTomaževič, M., (2005): Obnašanje zidanih stavb med potresom vBovcu 12.7.2004, v: Gradbeni vestnik, Januar 2005, ZDGITS,LjubljanaSIST EN, (2005): SIST EN 1998-1 standard, Urad RS zastandardizacijo in meroslovje, LjubljanaWallner, E., (2008/1): Pregled možnosti potresnih izolacijindividualnih objektov, Poročilo o raziskovalnem delu za leto2007, UL-FA, LjubljanaWallner, E., (2008/2): Temeljenje hiš na toplotni izolaciji, v: Pasivnehiše – novogradnje in sanacije, Publikacija ob strokovnemizpopolnjevanjem, UL-FA, LjubljanaWallner, E., (2008/3): Temeljenje pasivnih hiš s potresno varovalko,v: Zbornik 30. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,SDGK, LjubljanaZbašnik S., M., (2007): Pasivna Hiša, UL-FA, Ljubljanamag. Edo Wallneredo.wallner@fa.uni-lj.siUL Fakulteta za arhitekturo55

Peter MaroltSIMBOLIKA DALJNEGA VZHODA VOBLIKOVANJU PROSTORATHE SYMBOLISM OF THE FAR EAST IN THE SHAPING OF SPACEizvlečekV oblikovanju zenovskega vrta gre za ustvarjanje dinamičneharmonije in za premišljeno uravnano sožitje dvojic simbolnihelementov, ki ponavljajo vzorec sveta. Glede oblikovalskih prijemov,odnosa do ravnovesja med polnim in praznim prostorom, ni velikihrazlik med oblikovanjem vrta in kompozicijo z razredčenim tušemnaslikane slike. Gore, reke, drevesa, praznina prostora, v obehprimerih obstajajo kot simbolne entitete. Članek potrjuje, da je pravmogoče, da tudi v arhitekturi, vsaj v oblikovanju notranjega prostora- interiera, ("praznine", ki omogoča bivanje) obstajajo elementi, ki najbi uporabnika opominjali na možnost poenotenja z vsem obstoječim.To velja za vpeljavo izrazitega kontrasta v obliki tankega, naravnooblikovanega stebra, ki pomeni doseganje močnega likovnega učinka,pa tudi simbolno preseganje razlikovanja v dojemanju sveta. Poudarjenaorganska oblika palice pod oglato gredo, v odnosu z ustvarjeno formo,kaže na popolnost v nedovršenosti narave.Kaligrafska poteza s čopičem pri izpisovanju pismenk ima enakoenergijo kot poteza pri slikanju, zato je tudi logično, da lahko zapis obsliki, oboje povezuje v enovito, smiselno celoto. Ker so poteze mojstražive, likovno delo deluje resnično. Iz tega razloga ima ta umetnostza Daljni vzhod takšno moč in simbolni pomen. Tekst nenazadnjeposredno nakazuje, da so protislovja (tudi) v arhitekturi kot skupkudvojic nasprotnih, a med seboj soodvisnih entitet, njen sestavni del.AR2009 / 1UDK 72.01:7.032(31)COBISS 1.01 izvirni znanstveni članekprejeto 02.2.2009abstractShaping a Zen garden is about creating a dynamic harmony andthoughtful arrangement of the coexistence of pairs of symbolic elementswhich replicate the pattern of the world. As for the formal approachesand attitude to the balance between full and empty space, there are nogreat differences between shaping a garden and composing a picturepainted with diluted India ink. Mountains, rivers, trees and empty space- in both cases they exist as symbolic entities. The article asserts that it isquite possible that there are also in architecture, at least in the shapingof interior space ('the void' making residence possible), elements whichshould remind the user of the possibility of unification with all that is. Thisapplies to the introduction of a pronounced contrast in the form of a slim,naturally shaped column - which means the achievement of a powerful fineart effect - but also a symbolic overcoming of differences in the perceptionof the world. The accentuated organic stick-shape beneath an angularbed, in relation to a created form, points to perfection in the imperfectionof nature. A calligraphic brush stroke, in writing a character, possessesthe same energy as a stroke in painting, and therefore it is logical thatthe text accompanying the painting combines the two elements into auniform, meaningful whole. Because the master's strokes are full of life,the work of art looks real. It is for this reason that this art has such powerand symbolic significance in the Far East. The text, after all, indirectlyindicates that contradictions are (also) in architecture, as an aggregate ofpairs of opposite but interdependent entities, an integral part.ključne besedeumetnost oblikovanja prostora, daoizem, soodvisne dvojice, praznina,likovna umetnost, naravni tok, tradicionalno slikarstvokey wordsthe art of shaping space, Taoism, interdependent pairs, void, fine art,natural flow, traditional paintingOblikovanje v tradiciji Daljnega vzhoda v veliki meri sledinačelom, ki veljajo v naravi, kjer se prežemajo nasprotni,soodvisni poli iste stvarnosti. Modreci starodavne Kitajske,kakršni so bili Lao Zi, Lie Zi, Zhuang Zi in drugi, v svojihtekstih med drugim kažejo na stvarnost, sestavljeno iz številnihdvojic nasprotno predznačenih entitet. (Entiteta označujevse kar obstaja: stvar, bitje, pojav ,… . Pojem stvarnosti papredstavlja celoto vsega kar obstaja, kar nas obdaja in kar jev nas, zaradi česar je stvarnost odvisna od kulturne sredinein/ali od naših predstav o svetu.) Brez zmede ni reda, če nikrivega, ne moremo spoznati ravnega (˝pravilnega˝), so hkratiživljenjska vodila, ki zaznamujejo življenjsko filozofijo, z njoumetnost in s tem tudi umetnost oblikovanja prostora.Naključnost, ki pa to ni, namerna ali navidezna "napaka", sta vtradiciji Daljnega vzhoda v sozvočju z naravnim redom in iz tegarazloga še posebej cenjeni. To velja za slikarstvo, oblikovanjepredmetov, prostora, kajti red naj bi izhajal iz nereda, eno brezdrugega, pa ne more obstajati. V okviru takšnega pogleda nasvet, je v tej zvezi mogoče postaviti tudi drugo tezo, namreč,da so posameznosti same po sebi sicer nepopolne, pa vendar(paradoksalno) dovršene. Takšen pogled na svet izhaja izpreučevanja in razumevanja narave, njenih ciklusov in njenihzakonitosti, iz česar so se na tem delu zemeljske oble, razviletudi vse znanosti, fizika in kemija na primer.Kar se simbolne predstavitve sveta tiče, nevidne, mističnesile narave postanejo otipljive v trdni, nepremični skali kotmaterialnem dokazu skritih sil prvobitne narave. Narava kotmerilo "kvalitete", lepega, je bolj kot drugje na svetu, ravnona Japonskem, oblikovala način človekovega izražanja, vse odarhitekture, poezije, cvetličnih aranžmajev,.., ki predstavljajopodobo sveta v malem merilu. [Seike, 1980: 6,7]Prispodobe stvarnostiEden od številnih angleških prevodov, v enajstem izrekuDao de jinga, v prostem prevodu pravi, da neobstoj vodi dokoristi. [Lao-Tzu (Lao Zi), 2007] (Celotno besedilo je pisanov prispodobah, mogoče pa ga je razumeti tako na nivojunepredmetnega, kot tudi v konkretni situaciji, oziroma lahkovelja tudi za določen konkreten primer.) Izrek govori o koristi,ki izhaja iz votlosti posode, pa tudi o arhitekturnem prostoru ino tem, kaj sploh omogoča njegov nastanek in njegovo uporabo."…Okna in vrata predirajo stene, bistvo je hiše iz samih praznin.Tako tedaj: korist je v snovnem, v brezsnovnosti bistvo.",enajsti izrek Dao de jinga prevaja Mirko Hribar. Začetek izrekapa prevaja z besedami: "Trideset prečk se steka v pestu, vpraznem med njimi je bistvo voza." [Iz stare kitajske filozofije,1988: 181] Izrek torej v prispodobah, prilikah s poučno poanto,govori o bistvu, iz katerega naj bi vse izšlo. O tako imenovanipraznini, ki je tudi sama zase predvsem prispodoba.56

Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJNEGA VZHODA V OBLIKOVANJU PROSTORASimbol vsebineTudi načela in napotki Knjige premen (Yijing) so na eni stranitako splošna, da so primerna za vsakršno človekovo dejavnostin na drugi strani dovolj konkretna, da natančno opisujejopravilno postopanje v dani situaciji, celo pristop k (likovnem)oblikovanju. Yijing med drugim pravi: "Oblika je zgolj rezultatin simbol vsebine. … na najvišji stopnji razvoja, se zavrže vseokrasje. Oblika ne prikriva vsebine, ampak razkrije vso njenovrednost." [1992: 93, 94] Oblika naj bi torej na simbolni ravniizražala bistvo, vsebino, kar hkrati pomeni, da prava lepotani v zunanji olepšavi bistva. (Takšno razmišljanje je mogočevzporejati z znano izjavo Adolfa Loosa v zvezi z arhitekturnimoblikovanjem, ki sicer v povsem drugem časovnem in kulturnemkontekstu, ornament označi kot zločin. Tisto kar je lepo, najbi bilo sestavni del strukture, ne pa predmet naknadnegaokraševanja.)PrazninaPraznina, "brezsnovnost", predstavlja drugi pol taistestvarnosti, ki naj bi glede na zapleten simbolni jezik, ko seteksti poslužujejo simbolnega jezika, prispodob, in to pravzato, da bi izrazili z besedami težko izrazljivo, v dvojici zmaterialnim, predstavljala bistvo. Globalno gledano naj bi šloza prasilo, ki vse skupaj žene in iz katere se vse poraja. Lahkojo poimenujemo tudi dao. Zhuang Zi pravi, da je dao praznina.Kot primer služi prispodoba o pestu, ki simbolizira središčnotočko kolesa, ki edina miruje, se ne vrti, zato pa se okoli njevrti vse, v prenesenem smislu je mogoče reči tudi, da se zaradinjenega pomena, moči, vse vrti okoli nje. Na ravni simbolato pomeni, da se edina ne spreminja, ne podlega cikličnimspremembam, kot to velja za vse ostalo.Pojem praznine kot prispodobePojem praznine je oznaka, ki se tudi v sodobnih filozofskihin nekdanjih daoističnih tekstih uporablja kot prispodoba,ki zamenjuje pojem zen budističnega niča. Tako imenovanapraznina ne označuje praznega ali konkretnega prostora, pačpa, čeprav protislovno, predstavlja polnost oziroma prostorrazprostrtja vseh stvari. Pomeni jasnino, iz katere vznikavse. Praznino, nič, se da zadovoljivo opredeliti le na takšennepredmeten način, posredno. Pomeni pa enost, kjer ni ničdrugega in nič drugačnega. [Hribar, 2003: 313, 315] Prazninaje v prvi vrsti prispodoba vseobsežnega, bivajočega innebivajočega, enovite celote med seboj (na videz) različnih sientitet. [Marolt, 2007: 67, 72]Praznina (uma) pomeni stanje, ko je mišljenje preseženo. Gre zastanje spoznanja (prebujenja), poenotenja z vsem obstoječim,ko lahko stvari zaznamo kot nedeljivo celoto, [primerjaj Cerar,1997: 9, 157] ko ni več razlik in drugačnega. Stanje takoimenovane praznine pomeni bivati v polnosti. Biti prazen,paradoksalno, pomeni biti poln.Simbolna predstavitev ustroja svetaPojem simbola tudi v našem primeru pomeni prepoznavnooziroma dogovorjeno znamenje ali znak v okviru pogleda nasvet, ki je značilen za tradicijo Daljnega vzhoda in pomenipredstavitev ali nadomestitev nečesa kar obstaja, tudi podoboali prispodobo obstoječega, kar je z besedami težko izrazljivo.V kulturi tradicionalne Kitajske ali Japonske, gre za pojavnostkonkretnih materialnih oblik in elementov, ki s povzemanjemvsebine kažejo na ustroj narave, na pojave v njej in na načinkako se ta izraža in deluje. Simboli govorijo o osnovnih načelihin lastnostih stvarnosti. V zvezi z daoizmom govorimo bodisio naravnem toku, dau ali o vseobsežni praznini iz katerih sevse poraja. Označbe bivajočega sicer niso sopomenke, so pamed seboj močno prepletene. Že v sami osnovi, glede na načelafilozofskega daoizma, naj bi bili ti pojavi z besedami težkoizrazljivi, iz pismenk, ki v sebi lahko nosijo več pomenov, tuditežko prevedljivi, zaradi česar obstajajo le kot približki, odkoder lahko izhaja dodatna zmeda.Pesniki in slikarji Daljnega vzhoda naj bi v naravi iskali tistepodobe, ki kar najbolje odslikavajo notranje stanje, ko sečlovek poenoti z vsem obstoječim. Iz tega je mogoče sklepati,da je takšne simbolne elemente povsem mogoče najti tudi voblikovanju arhitekturnega prostora. Še posebej naj bi to veljaloza Japonsko, saj je japonska kultura po svoji naravi intuitivna,sintetična in simbolična (ne pa znanstvena, analitična inopisujoča, tako kot recimo naša), kot pravi Veljačič, ki citiraIshikavo. [Marolt, 2007: 65]Svet teme in prazninaSenčna japonska soba je posledica vpeljave globokih napuščev,ki pa niso nastali le zaradi zaščite fasade, pač pa bolj verjetnoiz razloga, da bi se ustvarili pogoji za potopitev v tišino. Topostane še toliko bolj resnično zaradi dejstva, da gre na Daljnemvzhodu za težnjo po prehajanju iz sveta svetlobe v svet teme,duhovnega, naravnih sil (celo duhov, božanstev - kamijev naJaponskem). Ta ideja se izkazuje v simbolnem pomenu temein s tem v oblikovanju tako zunanjega, kakor tudi notranjegaprostora, na primer pri oblikovanju čajnega vrta, dostopih dosvetišča, kjer gre za prehod skozi vedno bolj temačen gozd, vbogastvu senc tradicionalne japonske sobe, v čajni hiši.Notranji prostor tradicionalne japonske sobe, pa tudi čajno hišokot izrazito meditativen prostor, zaznamujejo temine mehkoprelivajočih se senc, katerih obstoj sovpada z dojemanjemtako imenovane praznine, ki paradoksalno pomeni polnost.Praznina naj bi omogočala vznikanje vsega obstoječega, boljali manj enovit senčen prostor, pa kaže na svet kot na enovitoceloto med seboj sicer različnih si entitet. Senčni notranjiprostor v tradicionalni arhitekturi Daljnega vzhoda (vsekakorpa Japonske) je pravzaprav sredstvo, s pomočjo katerega najbi dosegli notranje ravnovesje, poenotenje z vsem obstoječim.[Marolt, 2007, Marolt, 2008]Zmotnost razlikovanja in navidezni neredGlede na izhodišče, da brez nereda ni reda, so deli slik starihkitajskih mojstrov namerno zabrisani, nedorečeni, ker sesmatra, da bosta iz te neurejenosti, pri pozornem gledalcu, kibo sam, v svoji zavesti, na sebi lasten način, "dopolnil" sliko,izšli usklajenost in notranja harmonija. Iz istega razloga nam57

Peter MaroltSIMBOLIKA DALJNEGA VZHODA V OBLIKOVANJU PROSTORA2009 / 1 ARAR 2009/1tudi tradicionalna kitajska glasba lahko deluje neharmonično.Torej, kar je "krivo", postane v pravem razmerju "ravno", torejpravšnje. Kar je na videz primerno, lahko postane neuporabno.Skladno s takšno filozofijo velja, da je edino, kar se lahko zgodiz redom, to, da se prevesi v nered.Zavestno soočanje nasprotijNamerno ustvarjanje navideznega neskladja kot to velja za tankopalico naravne oblike pod mogočno leseno preklado v nekdanjijaponski hiši, kaže prav na spoštovanje takšne urejenosti sveta,kjer obstajata oba, med seboj soodvisna pola. Takšno zavestnosoočanje različnosti, pa hkrati predstavlja svojevrsten likovno- estetski učinek. Ravnovesje obeh polov nikoli ni pasivno, pačpa izhaja iz dinamične napetosti in nenehnega medsebojnegaboja za prevlado.Ob pogledu na harmonično ureditev zenovskega vrta lemalokdo pomisli, da gre za enakost entitet v njihovi različnosti,na primer za soočanje trdnosti skale in mehkobe delovanjavode, kjer gre poleg simbolnega kontrasta, celo za "nasprotje"v likovno - kompozicijskem smislu. Gre namreč tudi za odnosmed polnim in praznim prostorom, dinamičnimi in statičnimielementi, pri čemer je kompozicija po pravilu asimetrična.Takšno oblikovanje vrta sledi pogledu na svet, kjer so dvojicev nekakšnem partnerskem odnosu.Tudi pri kamnitem vrtu velja na simbolni ravni isto načelosoodvisnosti med skalo – yangom in vodo - yinom, kjerpograbljen pesek, s svojimi valovi, le nadomešča entiteto vode,a ima isti simbolni pomen. Povsem mogoče je, da vsakdanjegrabljenje drobnejšega proda, ki je pravzaprav le oblikameditacije, kjer se vzorec, sled, ki jo puščajo grablje, lahkodnevno spreminja, kaže na minljivost, začasnost obstoječega,pomen premen v ureditvi sveta. Budizem zen, ki je vključenv oblikovanje vrtov, namreč črpa tudi iz daoizma in njegovihnačel.Naj v ilustracijo pomena določenega pogleda na svet, navedemprimer, ko je idejo o stalnih premenah, cikličnih spremembah,ki jih ni moč zaustaviti, sicer v povsem drugem časovnem inkulturnem okviru, na primer mogoče najti celo v sodobni likovniustvarjalnosti. Na predzadnjem Beneškem likovnem bienalu jenamreč eden izmed likovnih artefaktov v Arzenalih, na simbolniravni nedvoumno prikazoval taisti fenomen neprestanih invečnih sprememb, minljivost, izmenično rojevanje in minevanje.Ciklus sprememb so simbolno zaznamovale "grablje", ki so naeni strani puščale sled na površini mivke, in drugi konec, ki jeto sled sproti ravnal, zakrival. Vse se je dogajalo v krožnemgibanju okoli osi, torej v kontekstu cikličnega izmenjavanjaobeh polov, vidikov iste stvarnosti.Delovanje naravnega toka kot dodana vrednostRazumevanje izmenjevanja ciklične rasti in propadanja,zavedanje, da je le sprememba večna, povzroči spoštovanje ins tem posebno vrednost, pomen patine, ki se z leti nabere nalončeni posodi in občudovanje takšne keramike. Kjer običajničlovek vidi le napako v izdelavi, človek s takšnim pogledom nasvet, zaznava svet v malem merilu, pomanjšano sliko narave inzaradi dojemanja stvarnosti na takšen način, najde popolnost vnedovršenosti.Kar je na eni strani posledica nezadržnega procesa propadanja,erozije, je na drugi strani dar narave in posledica delovanjanaravnega toka - daa. Prav zato ima v stoletjih in od zoba časarazjedena skala, kot "umetniško delo narave", na Daljnemvzhodu, izjemno vrednost. Iz istega razloga ima posebnomesto tudi obraščenost skal z mahom in lišaji, saj simboliziraminevanje in istočasno prerojevanje.Japonski vrtNamen japonskega vrta ni potvarjanje pejsažev ali želja porealistični podobi iluzije stvarnosti. Vrt naj ne bi dajal vtisa,da je delo človeških rok, pač pa da je človek le pripomogel knjegovemu oblikovanju. Bistveno je vključevanje "kontroliranihslučajnosti". Ustvarjalec - mojster in vrtnar, le sledi dau, sajse smatra, da je tudi sam del narave, vrta, in ne nekdo, ki biod zunaj posegal vanj. Osnovno jedro takšnih vrtov naj bi bilbonseki [Watts, 1984: 170], iskanje in izbor od vetrov, sonca indežja obdelanih skal. Te se vklopijo v "ozadje" prostora, recimopeska, podobno kot to velja za oblike položene v ozadje slik.Zenovski menihi so za vrtove radi izkoriščali tudi naravnookolje, recimo obrežje potoka, planinski usek, s čimer soustvarjali neformalno atmosfero. Tu velja naglasiti, da gre zaspontanost v delovanju, nadgradnjo obstoječega in upoštevanje"naključnosti".V primerjavi s cvetličnimi vrtovi, prenatrpanimiz barvami, zen vrtovi delujejo kot slike naslikane z razredčenimtušem. Meditativni pristop k življenju se namreč odraža vskromnosti. Tradicionalni japonski umetnosti so zato odtenkisivine ljubši od barve, saj ustvarjajo (po)polnost praznine.Bogastvo barv le zaradi zunanje manifestacije zato nimavečjega pomena, kar se kaže v drugačnem pristopu k obravnavibarve in k likovnemu oblikovanju. Nesimetričnost je pri temrezultat želje po "kontroliranem, a ne povsem nadzorovanem"delovanju. Seike [1980: 6] v tej zvezi pravi, da vrtne skale indrevesa, sestavljajo asimetrično kompozicijo, da bi pokazali nadivjo neugnanost narave.Okvir panoramskega pogledaPri urejanju japonskih vrtov, ustvarjalci večkrat sledijooblikovalskemu izhodišču, kjer se prazen prostor oblikovanegavrta povezuje tudi s prostorom oddaljenih gora, ki z obeh straniuokvirjajo pogled. Takšen oblikovalski prijem najdemo tudiv tradicionalnem slikarstvu, kjer ima praznina kompozicijeenako težo kot naslikana površina. Za praznino vrta velja, daje načrtovana tako, da prostor ob določenih pogojih postanemesto somraka, da se vanj "ujame" plast zgoščenih oblakov, alida nudi pogled na prehajajočo nevihto. [Itoh, 1984: 36]V oblikovanju tradicionalnega zenovsko obarvanega vrtaje torej potrebno upoštevati tudi ravnovesje med polnim inpraznim prostorom.58

Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJNEGA VZHODA V OBLIKOVANJU PROSTORASlika 1:Artefakt z novo likovno vsebino, ki s skromnim izborom elementovdo neke mere posnema likovni vtis - teksturo, od dežja, zmrzali invetra razjedenih skal (gora), kadar so te v naravnem merilu. Les kaževidne posledice delovanja narave, propadanje (in s tem na simbolniravni minljivost vsega kar obstoji) oziroma erozijo, kot posledicodelovanja sil narave. Ker tovrstne skale v vrtovih Daljnega vzhodaobstajajo kot vidna oblika delovanja naravnega toka - daa, so postaletudi njegov simbol, zaradi česar imajo v oblikovanju vrtov, pa tudi vrisbah s tušem, tako pomembno mesto. Peter Marolt, Prehod, 43,5 x41x19,5 cm, les, bambus, lanen papir, papir, 2008.Figure 1:An artefact with new artistic content which – with a modest selection ofelements – to a certain extent emulates an artistic impression - the textureof the rocks (mountains) eroded by rain, ice and wind when presented ona natural scale. The wood shows the visible results of nature's action,dilapidation (and thereby the transitoriness of all that is), i.e.erosion, asa consequence of the action of natural forces. As such rocks exist in thegardens of the Far East as a visible form of the action of the natural flow– the Tao – they also became its symbol, and thus occupy an importantplace in garden design and India ink drawings.Peter Marolt, Passage,43.5 x 41x19.5cm, wood, bamboo, flaxen paper, paper, 200859

Peter MaroltSIMBOLIKA DALJNEGA VZHODA V OBLIKOVANJU PROSTORA2009 / 1 ARAR 2009/1Prazen vmesni prostor med statičnimi elementi, s tem pojmombi lahko označili predvsem skale (kot simbol trdnosti, sicerpa gora), zapolnjuje dinamična komponenta - zračni prostor,kjer se podijo oblaki. "Praznina" - v tem primeru prazenprostor med elementi kompozicije, tudi v simbolnem smislupredstavlja mesto udejanjanja mogočega. Takšen pristop pavelja primerjati tudi z zamegljenostjo, nedorečenostjo odseka,z razredčenim tušem naslikanega likovnega dela starodavnihmojstrov Daljnega vzhoda, kjer naj bi gledalec sam, v svojizavesti, dokončal sliko.Japonska verandaVeranda v japonski tradicionalni arhitekturi je odprta najmanjna eno stran. Z napuščem in senčili nudi senco in preprečujedirekten vpad sončnih žarkov v prostor. Kot odprt, zračen,prevetren prostor, omogoča lažje zračenje in s tem odvajanjevlage v vlažnem monsunskem letnem obdobju, ponuja razgledv oblikovano in/ali naravno sceno, predvsem pa predstavljavmesni prostor med zunanjim in notranjim prostorom, nekakšenpresek in prostor sinergije obeh entitet, ki je hkrati del obeh.Predstavlja vmesni prostor, ki omogoča skladen spoj obeh,navidezno različnih si polov, zunanjega in notranjega prostora.Mogoče je, da kot združevalni element različnih bivanjskihprostorov, v simbolnem smislu poudarja enost vseh stvari innjihovo poenotenje.Projektiran pogled in enovitost prostoraZaradi občudovanja narave, se je v okviru stavbarstva, polegzenovsko oblikovanega vrta (pa tudi čajnega vrta, ki je gledesvojega oblikovanja in zastiranja pogledov pri čajni hiši, ki biutegnili predstavljati moteč element ob čajnem obredu, zaraditega specifičen) pojavila nujnost načrtovanja pogleda v naravnosceno in/ali v oblikovan zunanji prostor. Tako imenovanprojektiran pogled omogoča brisanje meje med dvema, posvoji vlogi na videz različnima prostoroma in združevanjenotranjščine in zunanjega prostora. Celota tako lahko delujekot enovit, nedeljiv prostor. Tudi tu velja pravilo, da soočanjerazličnih polov iste stvarnosti, predstavlja priložnost zaustvarjanje nove harmonije.Naravni zakoni, umetnost in zapisiSimbolno ponazoritev sveta, ki hkrati predstavlja uravnovešenopomanjšano merilo taiste stvarnosti, sledenje naravnemu toku,posnemanje vzorca narave, najdemo v oblikovanju vrtov,Slika 2:Zaradi slikarskega pristopa, ki temelji na potezi - sledi delovanja roke, jemogoče najti sorodnost likovnega "zapisa" med kaligrafijo - izpisovanjempismenk, risbo in slikarstvom, zato lahko kaligrafsko izpisane pismenkev sklopu iste kompozicije, žive v sožitju z naslikano likovno podobo.Mnogo bolj kot v tem primeru, to seveda velja za tradicionalno slikarstvo,za slikanje s tušem na Daljnem vzhodu, ki se povezuje z zapisom haiku.Peter Marolt, Vse, akvarel, 20 x 28 cm, 2008.Figure 2:Because of the painting approach based on strokes – traces of the arm'smovement – it is possible to find similarities between the art 'records' ofcalligraphy, drawing and painting. This is why calligraphic characterscan cohabit with art images within the same composition. More than inthe present example, it applies, of course, to traditional painting, paintingwith India ink in the Far East, in association with haiku poetry. PeterMarolt, All, watercolour, 20 x 28cm, 2008.60

Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJNEGA VZHODA V OBLIKOVANJU PROSTORApa tudi v tradicionalnem slikarstvu, kjer mojster izkoriščadelovanje vode v razredčenem tušu in na slikarsko površinoposega le toliko, kolikor je potrebno. Mojster se v nekakšnemmeditativnem razpoloženju, v veliki meri prepušča spontanosti,oziroma naravnemu toku, ki naj steče skozenj. Kar se tematiketiče, odslikava določeno razpoloženje in/ali odstira podoboustroja stvarstva.Zaradi prežetosti sporočila, ki ga nudi kaligrafski zapis,ideogrami in poteze, ki orisujejo podobo iste stvarnosti,določenega razpoloženja, delujeta pesništvo in slikarstvoz roko v roki, dopolnjujeta eden drugega, in hkrati, vsak ssvojo izrazno močjo govorita o neizrekljivem (Dau). Možnoje, da se dve zvrsti umetnosti dopolnjujeta, da bi kolikor jemogoče izrazili tisto, česar tako rekoč ni mogoče izraziti.Podobno namreč velja za posamezne pismenke - ideogramev kitajski Knjigi premen - Yijingu, od katerih vsakapomeni poimenovanje in povzetek bistva določene situacijeoziroma stanja, ki ga predstavlja eden od štiriinšestdesetihheksagramov - posamezne kombinacije šestih prekinjenihin/ali neprekinjenih linij v dveh združenih trigramih.Vsakemu simbolu - heksagramu, pa so modreci dodalidopolnilen tekst - presoje, da bi v polnosti izrazili svojemisli. [Yijing, 1992: 278]Poteza s čopičem bi glede na umetniški izraz, ki je tipičen zaslikanje s tušem na Daljnem vzhodu, morala vsebovati energijo,moč, podobno kot to velja za naravni tok. Takšna mojstrskapoteza tako lahko teče podobno kot reka, ki se za trenutekupočasni, a kmalu za tem spremeni hitrost, preide v brzice aliv tesen, kjer pokaže vso svojo pravo moč. Sled čopiča tako kottekoča voda, nikoli povsem ne zastane in je bolj ali manj stalnov gibanju in kaže različne obraze nenehnega toka kateregaposledica je. Zaradi spreminjanja toka - ritma je takšna potezain s tem likovno delo živo, zaradi česar deluje pristno. Takšenlikovni izraz namreč kaže moč naravnega toka, ki steče skoziustvarjalca.RezultatiSimbol je skladen z idejo o ustroju sveta, iz katere vsekakorizhaja.Umestitev elementov v zenovski vrt pomeni ustvarjanjedinamične harmonije nasprotnih si polov, ki ponavljajo vzorecsveta. O oblikovanju prostora s pomočjo simbolov lahkogovorimo, ker gre za premišljeno uravnano sožitje polarnihsi elementov dvojic. Tako kot za nam bližje oblikovanjearhitekturnega prostora in ohranjanje vedut, tudi za oblikovanjevrtov Daljnega vzhoda, v danih okoliščinah, velja odpiranje invarovanje pogledov v oddaljeno naravno sceno.Prazen prostor med elementi vrta, še posebej, kadar se tananaša na oddaljen okvir naravne scene v zadnjem planu inzavestno vključevanje praznine prostora, kot mesta udejanjanjamogočega, zaradi katerega je ob določenih atmosferskihokoliščinah, mogoče opazovati dogajanja na nebu medskalnimi gmotami ali gorami, v kompozicijskem in simbolnemsmislu predstavlja protiutež snovnemu. V simbolnem smislugre očitno za dvojico, ki jo sestavljata snovni in duhovni pol.Ta prazen prostor je mogoče vzporejati tudi s praznino papirja,točko gorišča kompozicije, s tako imenovanim srcem slike, alizabrisanimi deli slike s tušem, ki jo gledalec, v svoji notranjosti,dopolni sam.Glede oblikovalskih prijemov, odnosa do ravnovesja med polnimin praznim prostorom, ni velikih razlik med oblikovanjem vrtain kompozicijo z razredčenim tušem naslikane slike. Gore,reke, drevesa, praznina prostora, v obeh primerih obstajajokot simbolne entitete. To vsekakor velja za kompozicijo gora(hribov) in reke (oziroma vode), za tradicionalno kitajskokrajinsko slikarstvo shan-shui. (Japonska v veliko večji meriuporablja simbole, ki so skladni z letnimi časi.) Podobnosti sologične, če vemo, da je isti mojster pogosto deloval na različnihpoljih umetnosti. [primerjaj Marolt, 2008, 64, 65]V zvezi s slikarstvom, tradicionalno glasbo, umetnostjooblikovanja dreves, pa tudi v zvezi z urejanjem vrtov,…, jemogoče reči, da gre za razumevanje sveta, ko gresta "zmeda",neurejenost in red skupaj z roko v roki. Ta razmerja najdemo vodnosu med zabrisanimi in poudarjenimi, urejenimi deli slike,v urejenosti, ki izhaja iz prvotne neurejenosti razlivanja vodepo papirju, ki se z novim posegom mojstra spoji v skladnoceloto, v (navidezni) neubranosti in skladju v glasbi, namernovzpostavljenem neskladju v segmentih, ki soustvarjajo interier,v postavitvi in izboru elementov v zenovskem vrtu, kjer šelepatina, mah, doprinesejo k ravnovesju - harmoniji.V skladu z dejstvom, da v tradicionalni umetnosti Daljnegavzhoda, v slikarstvu, del slike namerno ostaja prazen, ali gledena umetnost oblikovanja vrtov, kjer gre v segmentu oblikovanjaza podoben pristop, za ustvarjanje ravnovesja med polnim inpraznim prostorom, za simbolni prikaz soodvisnosti nasprotnihsi polov stvarnosti (mehkobe vode in togosti skale na primer)je mogoče sklepati, da tudi v arhitekturi, vsaj v oblikovanjunotranjega prostora - interiera, ("praznine", ki omogoča bivanje)obstajajo elementi, ki naj bi uporabnika opominjali na možnostpoenotenja z vsem obstoječim in/ali na razumevanje sveta, kjergre za enotnost v različnosti vsega kar obstoji. To je še tolikobolj verjetno, ker je mogoče dokazati pomen mistične senceza oblikovanje notranjega prostora pri japonski tradicionalniarhitekturi, ki ustvarja pogoje za mogočo potopitev v tišino, vstanje praznine. [Marolt, 2007, Marolt, 2008]V pogledu na svet Daljnega vzhoda, iz katerega izhaja tudioblikovanje prostora, gre za poudarjeno vzporejanje sicernasprotno predznačenih polov iste stvarnosti (Neba in Zemlje,yanga in yina,…). Temu nazoru po vsej verjetnosti sledi tudizavestna vpeljava navideznega nesmisla, nelogičnosti, kjer naprimer navidezna šibkost nadvladuje močno. To velja za vpeljavoizrazitega kontrasta v obliki tankega, naravno oblikovanegastebra, ki sicer ni nosilen, pod mogočno preklado, ki ne pomenile doseganja močnega likovnega učinka, pač pa tudi simbolnopreseganje dojemanja sveta, ki ponavadi temelji na nepotrebni61

Peter MaroltSIMBOLIKA DALJNEGA VZHODA V OBLIKOVANJU PROSTORA2009 / 1 ARAR 2009/1moralni sodbi, da je nekaj neprimerno. Po drugi strani sevpeljava (navideznega) likovnega in tektonskega neskladja,pravzaprav vsakršnega neskladja, po vsej verjetnosti zgoditudi zato, ker pomeni možen sprožilec za dosego notranjegaravnovesja. To pa naj bi bilo, vsaj glede na takšen pogled nasvet, mogoče edino s sprejemanjem enakosti v različnostiobstoječega.Poudarjena organska oblika palice pod oglato gredo, v prostorunekdanjega japonskega domovanja, v odnosu z ustvarjenoformo, kaže na popolnost v nedovršenosti narave. Predstavljavidik delovanja narave, naravnih sil, nasprotni pol razumskemu,ortogonalnemu, s človekovim umom ustvarjenemu. Takšnosoočenje dveh nasprotnih si polov v istem prostoru, dela naravein dela človeških rok, v simbolnem smislu kaže na dinamičnoravnovesje sveta, na človekov racionalni um in na spontanostdelovanja narave. Na simbolni ravni prikaza globalne urejenostisveta, gre za soočenje in prikaz nujnosti obstoja med seboj navidez nasprotnih si entitet, (ki se zdijo takšne le zaradi moralnesodbe) pa čeprav na prvi pogled razlike v obliki delujejoneskladno.Kaligrafska poteza s čopičem pri izpisovanju pismenk imaenako energijo kot poteza pri slikanju, zato je tudi logično, dalahko zapis (na primer haiku pesmi) ob sliki, oboje povezujev enovito, smiselno celoto. Tudi tu je opazna težnja, ko niločevanja med posameznimi entitetami, bodisi med zvrstmiumetnosti, med slikarstvom in pesništvom, oziroma literaturo,v tem primeru pa tudi v pristopu k likovnemu izrazu.Arhitektura je ravno zaradi svoje kompleksnosti, kot enovitacelota med seboj različnih si entitet, eden najboljših primerovustroja stvarstva v malem merilu.Haiku, trenutek prebliska, ki naj bi bil iskren in spontan, kiizvira iz japonske kulture zena, govori pretežno o naravi inmestu človeka v njej. V osnovni obliki, zapisan s pismenkami,je zapisan v eni sami vertikalni vrstici. Svoj razcvet je tavrsta poezije, dosegla v povezavi s slikarstvom, ko je haikuzapisan ob sliki. (Kot kratka trivrstična pesniška oblika, ima vtradicionalni obliki, prilagojeni Zahodu, le sedemnajst zlogov,lahko tudi le enajst.) Njuna povezava ni naključna, saj je haikupo svoji naravi prej vizualno kot verbalno naravnan in jepravzaprav "skica" globljih misli in emocij, ki niso izpovedane,a paradoksalno, kar se le da celovit oris danega trenutka brezdodatnih olepšav. Na ta način je skladen s kompleksnostjoznotraj relativno skromnih, a učinkovitih likovnih izraznihsredstev, likovnega zapisa, z izrazom in načinom predstavitvestvarnosti na likoven način, ki ga nudi slikanje z razredčenimtušem in je zato tudi po tej plati v ravnovesju s sliko, s kateropredstavlja nedeljivo celoto. To je mogoče povezati tudi zživljenjsko filozofijo, kjer ni sodbe in ločevanja med entitetami,in katere bistvo, je poenotenje z vsem in vsega obstoječega.Naravni tok, ki lahko teče skozi ustvarjalca, (ko je ta vnekakšnem meditativnem stanju in pusti um ob strani), se kažev sledi roke in izrazni moči poteze tako pri slikanju s tušem,kakor tudi pri izpisovanju pismenk, zaradi česar lahko ti dveentiteti na isti slikarski ploskvi bivata v sožitju in se dopolnjujetav izražanju težko izrekljivega. Ker je takšna poteza živa, jelikovno delo tudi prepričljivo. Iz tega razloga ima ta umetnostza Daljni vzhod takšno moč in simbolni pomen.DiskusijaZ upoštevanjem reliefa krajine, naravne scene, tradicionalnijaponski (ali kitajski) vrt, ki sam po sebi pomeni ustvarjanjemikrokozmosa, z upoštevanjem naravnih danosti, v simbolnemsmislu kot ubrana, enovita celota, skupaj z obstoječim,sega do kozmičnih razsežnosti. V vsakem primeru se tudi zoblikovanjem prostora, nekdanji snovalci želijo približatimodelu urejenosti sveta, vrt pa oblikujejo tako, da bi zadovoljilnjihovim potrebam, predvsem lepotnim idealom, ki izhajajo izrazumevanja sveta. [Itoh, 1984]Tudi z očmi filozofskega daoizma in budizma zen je mogočeposredno dokazati, da so protislovja v arhitekturi, sestavni delarhitekture kot znanosti, umetnosti in filozofije in moteča letedaj, ko arhitekture ne želimo razumeti kot skupka dvojicnasprotnih, a med seboj soodvisnih entitet, (abstraktno/konkretno, razum/intuicija, oblika/uporabnost,…) ki ustvarjajoprepotrebno dinamiko na kateri sloni razvoj. [Marolt, 2004]62

Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJNEGA VZHODA V OBLIKOVANJU PROSTORAViri in literaturaCerar, V., (1997): Vrata brez vrat: koani in zenovske zgodbe.Mladinska knjiga, Ljubljana.Hribar, T., (2003): Dar biti (Darovanje in žrtvovanje). Slovenskamatica, Ljubljana.Itoh, T., (1984): The Gardens of Japan. Kodansha International, Tokio,New York, London.Iz stare kitajske filozofije. (1988): (prevod in opombe Hribar, M.)Slovenska matica, Ljubljana.Lao-Tzu, (2007): Tao te ching (Dao de jing). (prevod Addiss, S.,Lombardo, S.) Shambhala, Boston, London.Marolt, P., (2004): Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. (doktorskadisertacija) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,Ljubljana.Marolt, P., (2007): Senčna japonska in celovito dojemanje entitet. AR2007/1: 5-12.Marolt, P., (2008): Ustvarjalna praznina in poetika. AR 2008/1: 64-73.Seike Kiyoshi, Kudō, M, Engel, DH., (1980): A Japanese Touchfor your Garden. Kodansha International, Tokio, New York,London.Watts, AW., (1984): Put zena. Niro književne novine, Beograd.Yijing - Knjiga premen, (prevod Milčinski, M.) (1992): Domus,Ljubljana.Yagi, K., (1989): A Japanese touch for your home. KodanshaInternational, Tokio, New York.Slika 3:Figure 3:Japonska veranda kot mesto sinergije arhitekturnega prostora in(oblikovane) narave, pomemben element v oblikovanju prostora, ki kotvmesni prostor in kot povezovalni element združuje zunanji prostor - vrtin notranji prostor bivališča. [vir slike: Yagi, 1989: 27]Japanese veranda as a place of collaboration of architectural spaceand (designed) nature, an important element in spatial design that asintermediate space and as a joining element connects exterior - gardenand inner space of dwelling. [Source: Yagi, 1989: 27]doc.dr. Peter Maroltpeter.marolt@fa.uni-lj.siUL Fakulteta za arhitekturo63

Lara SlivnikUMETNOSTNI PAVILJONILIKOVNA RAZSTAVIŠČA V JAVNIH PARKIHART PAVILIONSFINE ART GALLERIES IN PUBLIC PARKSAR2009 / 1UDK 725.21:069.9COBISS 1.02 pregledni znanstveni članekprejeto 09.2.2009izvlečekOb stoti obletnici postavitve Jakopičevega paviljona (1908-09) vljubljanskem Tivoliju je zopet postalo zanimivo vprašanje o njegoviponovni postavitvi. V članku je najprej opisana arhitekturna zgodovinaJakopičevega paviljona: kako je do postavitve prišlo, katere arhitekturneznačilnosti prevladujejo v načrtih in zakaj je paviljon pomemben. Natosta predstavljeni dve različni primerjavi z umetnostnimi paviljoni –likovnimi razstavišči v javnih parkih. Prvi primer so okoli 100 let starinacionalni paviljoni na bienalu v Benetkah, ki so jih zgradili različniarhitekti za daljše časovno obdobje in so namenjeni vsakoletnimrazstavam likovne umetnosti oziroma arhitekture. Drugi primer sopaviljoni galerije Serpentine v Londonu, kjer od leta 2000 vsakopoletje postavijo začasni paviljon po načrtih mednarodno priznanegaarhitekta, ki še nima zgrajenega objekta v Veliki Britaniji, paviljon paje namenjen razstavam oziroma večjim spremljevalnim prireditvam.Izbrani primeri arhitekture paviljonov iz obeh mest izpostavljajoosrednje raziskovalno vprašanje: kakšen paviljon potrebujemo vTivoliju, v neposredni bližini Narodne galerije, Moderne galerije inMednarodnega grafičnega likovnega centra?abstractOn the 100th anniversary of the erection of the Jakopič Pavilion (1908-09) in Ljubljana's Tivoli Park the issue of its rebuilding has again beenspurring interest. The article begins by describing the architecturalhistory of the Jakopič Pavilion: how it came to be built, whatarchitectural characteristics prevail in the design, and why the pavilionis significant. Then two different comparisons with art pavilions/artgalleries in public parks are presented. The first example are the around100-year-old national pavilions at the biennale in Venice that havebeen built - by various architects - to last a long time and are intendedfor annual art and architecture exhibitions. The second example isthe Serpentine Gallery in London, where every summer since the year2000 has featured a pavilion designed by an internationally renownedarchitect who has not yet had a structure built in Great Britain. Thepavilion is intended for exhibitions and major accompanying events.The selected examples of pavilion architecture from both cities highlightthe central research question: what pavilion do we need inTivoli nearto the National Gallery, Modern Gallery and International Centre ofGraphic Arts?ključne besedeJakopičev paviljon, bienale v Benetkah, galerija Serpentinekey wordsThe Jakopič Pavilion, Biennale in Venice, the Serpentine GalleryV večjih evropskih mestih so v parkih umetnostni paviljoni,ki bogatijo kulturni utrip mest. Na Dunaju so zgradili zgradboSecesije, v Münchnu je v Alten Botanischen Garten maliKunstpavillon, v Benetkah vsako leto priredijo v Giardinih vnacionalnih paviljonih veliko bienalno razstavo umetnosti aliarhitekture, v Parizu imajo Musée de l'Orangerie z imenitnorazstavo impresionistov, v Londonu postavijo vsako poletje obgaleriji Serpentine v Hyda parku še dodaten paviljon. Ljubljanaima že stoletno tradicijo prirejanja razstav v umetnostnihpaviljonih: Jakopičev paviljon so postavili v Tivoliju, tudiNarodna galerija in Moderna galerija sta zgrajeni tik obtivolskem parku, mednarodni grafični likovni center – MGLC- je v tivolskem gradu na koncu Jakopičevega drevoreda, obdrevoredu pa so v zadnjih letih fotografske razstave, ki privabijopoglede mimoidočih sprehajalcev.V Ljubljani so na začetku Lattermanovega drevoreda v Tivolijuzgradili prvi umetnostni paviljon pred natanko stotimi leti.Umetnostni paviljon, ki so ga poimenovali Jakopičev paviljon,je brezplačno načrtoval arhitekt Maks Fabiani v letu 1908[Pozzetto, 1997: 202], [Šumi, 1960], zgradilo pa ga je stavbnopodjetje Gustav Tönnies leta 1909 [Mihelič, 2003. 67], [Zupančič,2008: 36]. Slovensko umetnostno razstavišče so postavili obvhodu v park Tivoli, severozahodno od današnje Modernegalerije. Paviljon je bil lep primer secesijske arhitekture, zgrajenkot začasna zgradba z leseno konstrukcijo, in postal je centersodobne slovenske likovne umetnosti ter to ostal do otvoritveModerne galerije leta 1948, oziroma do zadnje razstave leta 1961in porušitve paviljona leta 1962 zaradi premika trase železniškeproge. Danes stoji na mestu paviljona v njegov spomin Jakopičevspomenik.Ljubljanski župan Ivan Hribar je spomladi leta 1906 prvi predlagalureditev umetnostne galerije in muzeja na ljubljanskem gradu,vendar zamisel ni bila uresničena. Slovenski impresionističnislikar Rihard Jakopič je jeseni istega leta predstavil zamisel ostalnem umetnostnem razstavišču, narodni galeriji in slikarskišoli v Ljubljani, ki bi s tem postala “središče umetniškegaživljenja na slovenskih tleh” [Kos, 1993: 87]. Ker mesto nipokazalo zadostnega zanimanja za postavitev umetnostnegarazstavišča, je po nekaj neuspelih zahtevah Jakopič ponudil, dasam zgradi razstavišče na lastne stroške in z lastnimi močmi,vendar na občinski zemlji. Rihard Jakopič je 19. julija leta 1908vložil prošnjo za najem zemljišča: travnik na zahodni straniželezniške proge, na desni strani Latermanovega drevoreda. Vprošnji je napisal, “da hoče zidati provizorno poslopje – paviljon– za prirejanje rednih umetniških razstav, za stalne razstave, delprostorov pa da hoče uporabljati za slikarsko in risarsko šolo”[Kos, 1993: 89] in ji dodal “približno obliko in obseg paviljona”[Kos, 1993: 91] - še danes ohranjeno najstarejšo skico paviljona:64

Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAVILJONIs svinčnikom na prozornem papirju narisan načrt, ki je podpisanz žigom arhitekta Maksa Fabianija. Mestni občinski svet je 21.julija 1908 predlogu za “provizorični umetniški paviljon” ugodilin dal Jakopiču zemljišče v desetletni najem.Slikar Rihard Jakopič je arhitekta Maksa Fabianija dobrospoznal ob pripravah na Imperial Royal Austrian Exhibition,“Imperialno kraljevo avstrijsko razstavo”, ki so jo pripravili vLondonu leta 1906. Na razstavi so prikazali celotno avstrijskoumetniško produkcijo, med drugim tudi 26 del skupine “Sava”,v kateri so bili združeni slovenski slikarji: Ivan Grohar, RihardJakopič, Matija Jama, Ferdo Vesel, in kipar Fran Berneker.Gradbeno dovoljenje za “provizorični umetniški paviljon”je Jakopič vložil že 30. julija, a se načrti, ki jih je dovoljenjugotovo dodal, niso ohranili. Na komisijskem ogledu stavbišča,ki je bil 25. septembra leta 1908, so določili, »da mora graditeljdvigniti tla stavbe za 1 m nad ravnjo zemljišča, ki je bilo precejmočvirno, da mora urediti stranišča na izplakovanje greznico,zgraditi mostiček prek jarka ob drevoredu, urediti okolico inpodobno” [Kos, 1993: 89].Do danes so se ohranili trije različni načrti in štiri skice pročelja“provizoričnega umetniškega paviljona”, kakor so paviljon nazačetku poimenovali. Poleg že omenjene skice ob prošnji zanajem zemljišča, je tudi vse ostale načrte paviljona brezplačnoizdelal arhitekt Maks Fabiani. Vse ohranjene načrte je natančnoopisal Janez Kos v članku “Umetniški paviljon Riharda Jakopiča”[Kos, 1993: 87-97]. Načrti so se spreminjali tako v dimenzijahtlorisa kot v izgledu fasade in poziciji strešnih oken.Provizorični umetniški paviljon je bil zgrajen po tretji različiciSlika 1:Ljubljana, 1909: Maks Fabiani: Tlorisi ostrešja, pritličja in temeljev,glavna in stranska fasada s prerezoma ter situacija. Vir: Kurent,Marinko, 1985: 164.Figure 01: Ljubljana, 1909: Maks Fabiani: Floor plans of roofing, ground floor andfoundation,main and lateral façade with cross sections, and location.Source: Kurent, Marinko, 1985: 164.65

Lara SlivnikUMETNOSTNI PAVILJONI2009 / 1 ARAR 2009/1načrta (slika 1), gradilo ga je stavbno podjetje Gustav Tönnies (odzačetka oktobra leta 1908 do maja leta 1909), nadzor nad gradnjopa je vodil kar njegov arhitekt - Maks Fabiani. Tloris paviljona jebil zasnovan osno simetrično, kot pritlična stavba s šestimi, medseboj skoraj neodvisnimi prostori različnih višin. Konstrukcijapaviljona je bila lesena, polnjena z lahko opeko. Različnevišine prostorov so zahtevale razgibano streho, ki je bila krita zbetonskimi ploščami, in kar tri kupole, ki so bile krite s kovino(slika 2). Prvi načrti kažejo na podkleteno zgradbo, vendar sozaradi močvirnega zemljišča misel opustili in postavili pritličenobjekt. Celotna površina razstavnih prostorov v paviljonu je bila224 kvadratnih metrov [Mihelič, 2003: 67], skupaj s sobo zaslugo in sanitarijami pa 260 kvadratnih metrov.Osnovna tlorisna shema je bila torej sestavljena iz petih, medseboj simetrično pravilno razporejenih enot, ki jim je bila dodanaše šesta - lesena stebriščna lopa. Lopa je s kupolo poudarilaosno simetričen vhod, za njo pa je bil osrednji, največji prostorv paviljonu - veliki atelje (dך×v=11,55 m×7,5 m×5,5 m), vkaterem so redno prirejali slikarske razstave. Ob velikem ateljejusta bila levo nanizana prostor za stalno razstavo modernegaslikarstva (8,9 m×5,6 m×3,5 m) in mali atelje, ki ga je uporabljalJakopič kot svoj atelje (7,25 m×5,2 m×2,9 m), desno od velikegaateljeja pa šola risanja in slikanja (8,9 m×5,6 m×3,5 m), soba zaslugo (5,2 m×4,3 m×2,9 m) ter sanitarije [Kurent, Marinko, 1978:103]. Na vhodni fasadi ni bilo oken; vsa svetloba je v paviljonprihajala ali preko strešnih oken in oken v pomolu (v prostor zastalno razstavo in v prostor za šolo) ali pa preko nadsvetlobnihoken (v veliki atelje). Fasada paviljona in njegova notranjost stabili brez vsakršne dekoracije.Čeprav je Maks Fabiani načrtoval Jakopičev paviljon kot začasenobjekt, ima paviljon podobne stilne značilnosti kakor ostalaFabianijeva dela iz tistega časa v Ljubljani. Posebnost paviljonaje gotovo bila streha nad posameznimi dvoranami, umetnostnizgodovinar Nace Šumi jo imenuje “nemška streha” [Šumi,1960: 35]. S to streho naj bi Fabiani ne kopiral historičnih stilnihelementov, temveč jih poustvarjal, v primeru strehe paviljona jepoustvarjal nemško renesanso in barok. Arhitekta Tine Kurent inJože Marinko pa sta proučevala prostorske proporcije Fabianijevearhitekture [Kurent, Marinko, 1978: 103-104], ugotovila istiprincip proporcioniranja tako v Jakopičevem paviljonu kot tudiv drugih večjih prostorih v Fabianijevih ljubljanskih stavbah inpoudarila, da je bil Jakopičev paviljon bil šolski primer za študij,kako učinkuje ta ali ona prostorska proporcija [Kurent, Marinko,1985: 163] .Hkrati je zanimiva primerjava Jakopičevega paviljona s podobnimiumetnostnimi paviljoni iz obdobja njegovega nastanka. Prvoumetnostno galerijo, ki so jo zgradili prav za namen prikazovanjaslik širši javnosti, je načrtoval arhitekt Sir John Soane [Waterfield,1999: 174-185], [Pevsner, 1976: 123] v Dulwichu, ki je danes delLondona, leta 1811-17. Dulwich Picture Gallery, galerija slik vDulwichu, je postala zaradi kvalitetne tlorisne zasnove in pravilneosvetljenosti prototip za vse umetnostne galerije. Osno povsemsimetrično zasnovana tlorisna oblika s petimi glavnimi razstavnimisobanami kaže na pomembnost stavbe, monumentalna arhitekturapa izraža tudi simbolično njeno moč. Značilno za vse razstavneprostore je, da svetloba prihaja v prostor preko strešnih oken alinadsvetlob, saj neposredna naravna svetloba škoduje razstavljenimeksponatom in moti obiskovalce.Slika 2: Ljubljana, 1909: Maks Fabiani: Pogled na Jakopičev paviljon, Foto: F.Vesel Vir: Plestenjak, 2003: 12.Figure 02: Ljubljana, 1909: Maks Fabiani: View of the Jakopič Pavilion, photo: F.Vesel. Source: Plestenjak, 2003: 12.66

Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAVILJONINaslednji primer je zgradba Secesije, ki jo je načrtoval mladiarhitekt Joseph Maria Olbrich [Latham, 1980: 18-33], in so jozgradili kot razstavišče secesijskih umetnikov na Dunaju leta1897-98, torej 10 let pred Jakopičevim paviljonom. WienerSecession, zgradba Secesije, je kljub majhni in nesimetričniparceli zasnovana osno povsem simetrično in sestavljena izšestih enot: z zlato kupolo in štirimi stolpiči poudarjenemuvhodu sledi velika osrednja dvorana, tej pa je na levi in desnistrani dodana po ena manjša dvorana. Iz vhodnega prostora jedostop v dve manjši, pomožni sobi. Stavba na vhodni fasadinima oken, glavna osvetlitev prihaja v prostore preko strešnihoken. Dekoracija fasade je izrazito secesijska: namesto do takratuveljavljenega eklektičnega mešanja različnih umetnostnihslogov je okrašena z zlatim okrasjem domišljijskih rastlinskihoblik.Konec devetnajstega stoletja so v Benetkah ustanovili Biennaledi Venezia, beneški bienale, in leta 1895 priredili v Giardinihdi Castello prvo mednarodno razstavo umetnosti [Mulazzani,2004], [Stankard, 2003: 1387-1399], [http://www.labiennale.org/en/art/history/], [Hudnik, 1995: 4.2.]. Po načrtih arhitektaEnrica Trevisanata so pozimi leta 1894-95 zgradili tlorisnoosno nesimetrično Palazzo dell'Esposizione z neoklasicističnofasado in s timpanonom ter osmimi jonskimi stebri na fasadi.Palačo, ki je prvotno imela 11 razstavnih dvoran in 6 sob zaupravo so nato še nekajkrat povečali, prenovili fasado, leta 1932je uradno postala italijanski paviljon. Arhitekt Carlo Scarpa jeleta 1962-63 preuredil notranje poti, dodal trge in dvorišča,po zadnji prenovi leta 1996 pa ima paviljon 3 000 kvadratnihmetrov razstavnih površin. Danes italijanski paviljon zaključujeglavno vstopno os v Giardinih di Castello, poleg italijanskegapaviljona pa so do sedaj zgradili še 29 nacionalnih paviljonov.Belgija je bila prva država, ki se je odločila, da postavi svojpaviljon. Po načrtih Léona Sneyersa so leta 1907 zgradili osnosimetričen paviljon z vogalnimi stolpiči, ki poudarjajo osrednji,najvišji prostor in z nagnjeno streho. Fasada paviljona je bilaokrašena s stiliziranimi pilastri in ortogonalnimi ornamenti vstilu belgijske secesije - art nouveauja, ki je bil v tistem časuv Belgiji zelo razširjen. Paviljonu so po načrtih arhitekta DeBosschera leta 1930 dodali dve stranski dvorani, zmanjšaliodprtine in streho zamenjali z ravno, po načrtih arhitektaVirgilia Vallota pa so leta 1948 zaprli vse stenske odprtine,razen konkavno napetega in poudarjenega vhoda, ter ponovnopreoblikovali fasado.Kar tri nove paviljone so zgradili za osmo bienalno razstavoumetnosti leta 1909: bavarski paviljon in britanski paviljon stabila zasnovana v neoklasičnem slogu, madžarski paviljon pa vvernakularnem slogu. Bavarski paviljon je na le nekaj metrovvisokem griču načrtoval Daniele Donghi in je bil tlorisnosestavljen le iz velike osrednje dvorane in dveh manjših innižjih dvoran. Tudi ta paviljon je bil povsem osno simetričen,vhod pa poudarjen z timpanonom in štirimi vitkimi jonskimistebri. Ob preureditvi v nemški paviljon leta 1912 so fasadobogato dodatno okrasili s figurami. Paviljon so po prihoduHitlerja na oblast podrli in ga leta 1938 nadomestili z novim.Arhitekt Ernst Haiger je na skoraj enakem tlorisu načrtovalmonumentalni paviljon z enotnim volumnom in bogato kamnitooblogo. Britanski paviljon leži v neposredni bližini nemškega,prav tako na griču in zaključuje os druge najpomembnejšeulice na razstavišču: viale Harald Szeemann. Paviljon je kljubprenovi v petdesetih letih dvajsetega stoletja ohranil prvotnopodobo. Arhitekt Edwin Alfred Rickards je paviljon načrtovalkot angleško različico paladijanske vile: celotno stavbo jes stopnicami dvignil nad teren, vhod poudaril z mogočnimportikom, za njim pa je prostorna osrednja dvorana in dvestranski dvorani. Arhitekt Géza Maróti je načrtoval bogatookrašeni madžarski paviljon v bližini italijanskega paviljona.Dekoracija paviljona je z razkošnimi mozaiki poudarjala ruralnistil in madžarsko sakralno umetnost, vendar je bil že med drugosvetovno vojno paviljon močno poškodovan. Streho in fasadopaviljona so leta 1958 prenovili, vendar ob tem uničili bogatidekorativni okras, ki je danes viden le ob vhodu v paviljon.V času pred prvo svetovno vojno so zgradili še francoski,švedski in ruski paviljon. Francoski paviljon je leta 1912načrtoval Benečan Fausto Finzi na griču v neposredni bližinibritanskega paviljona in nasproti nemškega. Tudi ta paviljonima osno simetrično zasnovo z veliko osrednjo dvorano indvema manjšima stranskima prostoroma. V tlorisu polkroženvhod je za nekaj stopnic dvignjen nad okolico in poudarjen sštirimi samostojnimi jonskimi stebri. Paviljonu so leta 1926za osrednjim prostorom dodali še eno razstavno dvorano,leta 1990 razpisani vabljeni natečaj pa je do danes ostal brezrealizacije. Švedski paviljon so po načrtih Gustava FerdinandaBoberga zgradili v neposredni bližini italijanskega paviljonaleta 1912, že dve leti kasneje pa so v njem prvič razstavljalinizozemski umetniki in danes je znan kot nizozemski paviljon.Paviljon je imel enostaven osno simetrični tloris z osrednjodvorano in dvema stranskima sobama ter glavno fasado, ki jebila poudarjena s stiliziranimi pilastri, klasicističnimi detajli inzaokroženimi vogali. Paviljon so leta 1953 podrli in po načrtihGarrita Thomasa Rietvelda zgradili ortogonalen paviljonrazličnih višin in brez okrasja na fasadi. Zadnji paviljon, ki soga zgradili še pred prvo svetovno vojno, je bil ruski paviljonpo načrtih Alekseja V. Ščuseva leta 1914. To je prvi osnonesimetrični paviljon na prostoru beneškega bienala, sestavljeniz treh prostorov: vhodnega preddverja, osrednje in manjšedvorane. Fasada je poudarjena z nacionalnimi motivi in z detajliarhitekture bizantinskih cerkva. Sovjetska oblast je leta 1924simbole nadomestila s srpom in kladivom, danes ima paviljonzopet prvotni izgled.Po končani prvi svetovni vojni so v Benetkah še vedno gradilipredvsem paviljone z osno simetrično zasnovo tlorisa in shistoricistično oblikovano fasado. Izjema sta le kubističnooblikovani češkoslovaški paviljon, ki ga je načrtoval OtakarNovotny leta 1926, in modernistični avstrijski paviljon, ki ga jenačrtoval eden izmed pionirjev dunajske secesije, arhitekt JosefHoffmann leta 1934.V petdesetih letih dvajsetega stoletja postane prostor bienalabolj odprt za sodobno arhitekturo. Knjižni paviljon, ki jespretno in natančno sestavljen iz lesenih tramov, strešne opekein stekla, zgradijo po načrtih Carla Scarpe leta 1950. Izraelskipaviljon arhitekta Zeeva Rechterja je, s trapezoidno obliko67

Lara SlivnikUMETNOSTNI PAVILJONI2009 / 1 ARAR 2009/1tlorisa v treh nivojih, leta 1952 prvi, ki uvede na beneški bienaleinternacionalno moderno arhitekturo. Švicarski paviljon, kiga načrtuje Bruno Giacometti istega leta, je konstrukcijskoinovativen: veliko dvorano prekriva šedasta streha, streha nadprostorom s skulpturami pa je točkovno položena. Venezuelskipaviljon načrtuje Carlo Scarpa leta 1954, začasni leseni finskipaviljon Alvar Aalto leta 1956 in kanadski paviljon skupinaBBPR leta 1958. Serijo arhitekturno kvalitetnih, odmevnih inuspešnih paviljonov mojstrsko zaključi norveški arhitekt SverreFehn s konstrukcijsko enostavnim paviljon nordijskih držav, kiz drevesi v paviljonu in s steklenimi stenami vabi obiskovalcena ogled razstav.Zadnji trije objekti na bienalu so: avstralski paviljon Petra Coxaiz leta 1988, knjižni paviljon Jamesa Stirlinga in MichaelaWilforda iz leta 1991 in korejski paviljon Seoka Chula Kima inFranca Mancusa, ki so ga zgradili leta 1995, natanko sto let poprvem paviljonu na razstavišču.Razvoj arhitekture posameznih paviljonov na razstavišču vBenetkah, zasnova njihove konstrukcije, uporaba gradiv inoblikovanje detajlov je skoraj neverjeten. Do sredine dvajsetegastoletja zgrajeni paviljoni imajo vse tlorise osno povsemsimetrične, s poudarjenim vhodom (stebri, timpanon, portiko),za njim je bila večja osrednja dvorana, levo in desno od vhodapa še po ena manjša dvorana. Tudi pročelja paviljonov so bilazato osno povsem simetrična, okrašena največkrat s historičnimokrasjem ob vhodu (jonski ali dorski stebri), vogali paviljona paso bili poudarjeni s pilastri. Fasade so bile povsem brez okenskihodprtin, svetloba je v paviljone vedno prihajala ″od zgoraj″:preko svetlobnikov ali strešnih oken. Le redke izjeme prekršijonašteta obstoječa pravila: del italijanskega paviljona (1895) jezaradi svoje lege in kasneje tudi širitve tlorisno nesimetričen,belgijski paviljon (1907) je imel secesijsko dekoracijo, madžarskipaviljon (1909) madžarsko ruralno dekoracijo in ruski paviljon(1914) bizantinsko dekoracijo ter je poleg tega še osno povsemnesimetričen. Povsem drugačne paviljone začnejo graditi šele poletu 1950: tlorisi postanejo osno povsem nesimetrični, fasade sobrez dekoracije in prekinjene s steklenimi stenami, konstrukcijainovativna, drzna ali vidna.S to primerjavo lahko ugotovimo, da je Jakopičev paviljon vzačetku dvajsetega stoletja pomenil novo, napredno arhitekturo.Njegova secesijska fasada, brez vsakršne dekoracije, brezpilastrov in brez poudarjenih vogalov je bila resnično novost.Vendar je sto let kasneje arhitektura umetnostnih razstaviščpovsem drugačna.Najzanimivejše arhitekturno prizorišče v zadnjem času zgrajenihumetnostnih paviljonov so paviljoni ob galeriji Serpentinev Londonu [http://www.serpentinegallery.org/architecture/].Ob galeriji v londonskem Hyde parku vsako poletje postavijozačasni paviljon po načrtih mednarodno priznanega arhitekta,ki v Veliki Britaniji še nima zgrajenega objekta. Paviljon, kije poleg razstave namenjen predvsem večjim spremljevalnimprireditvam, je prva načrtovala arhitektka Zaha Hadid leta 2000,njej so sledili arhitekti Daniel Libeskind leta 2001, Toyo Ito leta2002 in Oscar Niemeyer leta 2003. Za poletje 2004 so povabilinizozemsko skupino MVRDV, a paviljona po njihovih načrtihniso uspeli postaviti. Naslednji leto so sestavili paviljon po načrtihPortugalcev Álvara Size in Eduarda Souto de Moura, paviljon jeleta 2006 načrtoval Nizozemec Rem Koolhaas. Paviljon za leto2007 naj bi oblikoval nemški arhitekt in konstruktor Frei Otto,vendar je bilo sodelovanje odpovedano in zato so postavili predpaviljonZahe Hadid, nato pa še paviljon, ki sta ga načrtovaladansko – islandski arhitekt Olafur Eliasson in konstruktor CecilBalmond. Zadnji paviljon je v letu 2008 oblikoval arhitektFrank Gehry. Zahteve galerije vsako leto so, da mora paviljon″funkcionalno izražati arhitektovo siceršnje delo, da mora bitizačasen in demontažen ter da od naročila načrtov do uporabepaviljona ne mine več kot polovica leta″ [Peyton–Jones,Obrist, 2007: 7]. Postavljeni paviljoni so bili nenavadnih oblik,največkrat nimajo ne vrat in ne oken. Za obiskovalce so odprtitudi pozno ponoči, poleg razstavne dejavnosti pa prirejajo tudipredavanja in oglede filmov, ob teh spremljevalnih prireditvahpa ponujajo tudi manjše gostinske storitve.Kljub kvalitetni Fabijanijevi rešitvi Jakopičevega paviljona sezdi postavljati paviljon po starih načrtih danes, v enaindvajestemstoletju, nesmiselno. Ne zaradi razvoja arhitekturnega sloga,temveč predvsem zaradi novih funkcij, ki jih ima umetnostnorazstavišče v parku danes, zaradi nove tehnologije materialov,novega načina gradnje. Če v Tivoliju potrebujemo umetnostnipaviljon, naj bo ta uporaben in grajen po najnovejših zahtevahtako arhitekturne in gradbeniške stroke, kot tudi s programom,ki bo ustrezal enaindvajsetemu stoletju. Le tako po paviljonlahko zaživel v polno in ne bo osamljen in zanemarjen čakalnovih umetnostnih zanesenjakov.68

Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAVILJONIViri in literaturaHudnik, Š., (1995): Slovenski paviljon za beneški biennale – Turbus(diplomsko delo). Šola za arhitekturo, Univerza v Ljubljani,Ljubljana.Kos, J., (1993): Umetniški paviljon Riharda Jakopiča. V: RihardJakopič: To sem jaz, umetnik..., Knjižnica Narodne galerije,Ljubljana, str.: 87-97.Kurent, T., Marinko, J., (1978): Maks Fabiani in prostorske proporcije.V: Sinteza, št. 41-42: str.: 103-104.Kurent, T., Marinko, J., (1985): Prostorske proporcije v Fabianijeviljubljanski arhitekturi. V: Zbornik ljubljanske šole zaarhitekturo 1985: str: 158-171.Latham, I., (1980): Joseph Maria Olbrtch. Academy Editions, London.Mihelič, B., (2003): La galerie d'art Jakopič à Ljubljana / JakopičArt Gallery in Ljubljana. V: Réseau Art Nouveau Network,Direction des Monuments et Sites de la Région Bruxelles-Capitale, Brussels, str.: 66-67.Mulazzani, M., (2004): I padiglioni della Biennale di Venezia.Mondadori Electa, Milano.paviljoni Bienala v Benetkah – zgodovina paviljonov, http://www.labiennale.org/en/art/history/, .paviljoni galerije Serpentine – zgodovina paviljonov, http://www.serpentinegallery.org/architecture/, .Pevsner, N., (1976): A History of Building Types. Thames andHudson, London.Peyton–Jones, J., Obrist, H.U., (2007): Directors' Foreword. V:Eliasson, O., Thorsen K.: Serpentine Gallery Pavilion 2007.Serpentine Gallery in Lars Müller Publishers, London inBaden, str.: 7-17.Plestenjak, B., (2003): Vsi Jakopičevi ateljeji. V: Art.si, jun 03: str.:12-17.Pozzetto, M., (1983): Max Fabiani. Ein Architekt der Monarchie.Edition Tusch, Wien.Pozzetto, M., (1997): Maks Fabiani – Vizije prostora. L.I.B.R.A.,Kranj.Stankard, M., (2004): Venice Bennale Pavilions. V: Sennott, R.S.:Encyclopedia of 20th Century Architecture / 3; FitzroyDearborn, New York in London, str.: 1387-1399.Šumi, N., (1954): Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani. Mestnimuzej, Ljubljana.Waterfield, G., (1999) The Dulwich Picture Gallery. V: Richardson,M., in Stevens M.A.: John Soane, Architect: Master of Spaceand Light, Royal Academy of Arts, Londondoc. dr. Lara Slivniklara.slivnik@fa.uni-lj.siUL Fakulteta za arhitekturo69

AR 2009 / 1

2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKongresi / Congresses

Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž JuvančičMaruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija Svetina2009 / 1 ARIZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJEEDUCATION FOR SUSTAINABLE DEVELOPMENT IN THE BUILT ENVIRONMENT IN SLOVENIAizvlečekTemeljno izhodišče raziskovalne naloge (šifra ARRS: V5-0503)iz razpisa Ciljnega raziskovalnega programa KonkurenčnostSlovenije 2006-2013 je: podpora vladi in drugim relevantnimakterjem pri oblikovanju in izvajanju politik za doseganjemedgeneracijskega in sonaravnega razvoja, ki uveljavljanačela trajnosti na vsa področja razvoja. Sinergija težišč'vzpostavljanja in razvijanja kulturne identitete' in 'povezovanjeukrepov za doseganje trajnostnega razvoja' oblikuje družboznanja, ki ‘trajnostno’ občutljivo ravna s svojimi fizičnoprostorskimipogoji za obstoj in kulturni razvoj ter s tem gradisvojo mednarodno konkurenčnost.abstractThe fundamental starting point of the research paper (code ARRS:V5-0503), submitted in response to a call for proposals for thetarget research programme ‘Slovenian Competitiveness 2006-2013', is support for the government and other relevant actors inshaping and implementing policies to achieve intergenerationaland sustainable development which enforces the principles ofsustainability in all development areas. A synergy of efforts forthe 'establishment and development of cultural identity' and'integration of measures for sustainable development' informsa knowledge society, which treats in a 'sustainably' sensitivemanner its physical and spatial conditions of subsistence andcultural development, and by doing so builds its internationalcompetitiveness.Problem z vidika strateškega interesa države:'Interes države' iz planskih dokumentov še ni dosegelizvedbene ravni. Problem izhaja iz enosmernosti procesov 'zvrha'; trajnostna usmeritev pa je mogoča le z uravnovešanjemprocesov 'z vrha' in 'od spodaj navzgor'.Problem z znanstveno-razvojnega vidika:• Konceptni pristop v dosedanjih študijah, kjer povečiniizključuje izkustvenega; otroci in mladostniki pa spoznavajosvet najprej izkustveno in ga sproti konceptualizirajo. Zatonaj se tudi s trajnostnimi načeli spoznajo izkustveno: od svojesobe, preko domačega praga, do soseda, ulice, naselja itd.• Horizontalna in vertikalna nepovezanost vsebin v učnihprogramih, ki izhaja iz poudarjanja posameznih vidikov naračun celovitosti.Projekt se ukvarja predvsem s problematiko splošnegaizobraževanja:a) dosedanje analize osnovno- in srednješolskih programovobravnavajo predvsem abstraktni, konceptni vidik trajnostnegarazvoja (npr. R.A.V.E. space). Izkustveni, ki je najmlajšigeneraciji najbližje, pa ponuja najvišjo stopnjo učinkovitostiposredovanja idej. Eden temeljnih problemov je torej v pristopu.Ključno vprašanje z vidika pristopa je torej: kako dosečipreobrat v pristopu, in komplementarnost obeh, s prednostjoizkustvenega v zgodnejših fazah izobraževanja?b) ob primerjavi rešitev iz različnih kulturnih okolij, ki jih ponujajodosedanje in vzporedne študije, je vedno problematično nekritično'presajanje' rešitev, ki ne upošteva posebnosti družbeno-kulturnegaokolja. Problem določitve relevantnih vsebin nakazuje potrebo porazlagi trajnostnega razvoja kot javnega interesa na primerih, kjerje le-ta najbolj ogrožen in so takojšnje intervencije najnujnejše(eden ključnih: javni prostor).c) Evropska skupnost je že ugotovila, da je poleg fizičnegazdravja in korektnih odnosov med ljudmi, javni interesprav gotovo kakovostno bivalno okolje. V Sloveniji še nisovzpostavljeni pogoji za zaščito le-tega. Številni primeridogajanja v Slovenskem prostoru kažejo, kako neustreznoravnanje enega človeka lahko izniči pozitivna prizadevanjaširše skupnosti. Že bežen vpogled v šolski program kažečloveka predvsem kot uničevalca svojega okolja, čeprav sov prostoru tudi sledi sonaravnega gospodarjenja, urejanja inoblikovanja… Vprašanje relevantnih vsebin je z deklarativnimizapisi o trajnostnih načelih rešeno le navidezno. Le z določitvijonačina posredovanja se vsebine konkretizirajo in učinkovitoposredujejo, prilagojeno sposobnostim ciljne publike narazličnih ravneh formalnih oblik izobraževanja.Namen naloge je torej celovito sooblikovanje pogojev zaučinkovitejše izobraževanje o učinkovitih, konkretnihprispevkih k trajnostni razvojni usmeritvi, s poudarkom nagrajenem okolju oz. arhitekturi.Cilji raziskave so naslednji:• opredeliti vlogo izobraževanja o grajenem okolju v konceptutrajnostnega razvoja;• pripraviti izhodišča za prilagajanje načinov posredovanja arhitekturnihvsebin;• določiti stopnjo kompleksnosti izobraževalnih vsebin o grajenemokolju in didaktičnih metod ter orodij glede na razvojne sposobnosticiljne publike;• oceniti stopnjo osveščenosti otrok oz. mladostnikov o 'trajnostniharhitekturnih' temah, ter usposobljenost vzgojiteljev in učiteljevza posredovanje znanja s področja grajenega okolja v povezavi strajnostnim razvojem; in72

Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaAR 2009/1IZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE• oceniti vključenost vsebin grajenega okolja v izobraževalne programevrtcev, osnovnih in srednjih šol v Sloveniji.Metodika projekta:V celotnem projektu se prepletata induktivni in deduktivnipristop. Naloga motri problematiko interdisciplinarno skozipoglede relevantnih ved, ki se vključujejo (bi se moralevključevati) v izobraževalni proces o trajnostnem razvojugrajenega okolja – v povezavi arhitekture, urbanističneganačrtovanja, razvojne psihologije, pedagogike itd. Prevladujeopisna metoda, dopolnjuje jo empirični pristop (vključnos statistično obdelavo podatkov, s prilagoditvijo trenutnouporabljene – pri preverjanju učencev).Rezultati / vsebina projekta:Naslovi poglavij neposredno izhajajo iz projektnih ciljev:• Vloga izobraževanja o grajenem okolju v konceptu trajnostnegarazvoja• Izhodišča za prilagajanje načinov posredovanja arhitekturnihvsebin• Pomen kvalitete bivanja v splošni javnosti, še posebej otrokin mladostnikov• Kompleksnost izobraževalnih vsebin o grajenem okolju indidaktičnih metod ter orodij glede na razvojne sposobnosticiljne publike• Osveščenost in komunikacijska sposobnost ciljne publike• Vsebine o grajenem okolju v izobraževalnih programih vrtcev,osnovnih in srednjih šol v Sloveniji• Usmeritve za razvoj vseživljenjskega izobraževalnega sistemao grajenem okolju oz. arhitekturnem prostoruV pričujočem skupnem in nadaljnjih delnih prispevkih so,izhajajoč iz faze realizacije projekta, predstavljeni delni rezultatiprvih štirih poglavij.Uporabnost rezultatov:Rezultati so neposredno uporabni v prenovi izobraževalnihprogramov osnovnih in srednjih šol; posredno v temeljnih indrugih razvojnih raziskavah ter ob strokovnem delu, predvsempa v procesu oblikovanja sistema vseživljenjskega učenja oarhitekturi.Ključne besedeTrajnostni razvoj, vseživljenjsko učenje, grajeno okolje,arhitektura, urbanistično načrtovanjeSlika 1: Vprašanji šolarju / dijaku: 'Kje bi najraje živel? Zakaj?'Figure 1: Questions for a pupil/student: Where would you prefer to live? Why?Maruška Šubic-KovačKONCEPT TRAJNOSTNEGA RAZVOJA KOT IZHO-DIŠČE IZOBRAŽEVANJAPojem trajnostnega razvoja je neposredno povezan zuravnoteževanjem človekovih potreb po ohranjanju naravnegain grajenega okolja v sedanjosti in prihodnosti. Za zagotovitevtrajnostnega razvoja so bila z Agendo 21 konec prejšnjega stoletjasprejeta načela trajnostnega razvoja. Ta so se dopolnjevala skozištevilne dokumente na svetovni in evropski ravni (Teritorialnaagenda Evropske unije, Leipziška listina, Tematska strategija zaurbano okolje, Aalborška listina, Evropski forum za arhitekturnepolitike in podobno) ter tudi na državni ravni (Ustava RS,Zakon o prostorskem načrtovanju, Slovenska arhitekturnapolitika, dokumenti posameznih vladnih in nevladnih skupin inpodobno). Večina teh dokumentov poudarja proaktivno politikoizobraževanja in usposabljanja otrok in mladine na področjutrajnostnega razvoja.73

Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaIZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE2009 / 1 ARAR 2009/1Slika 2: Vprašanji šolarju / dijaku: 'S puščico označeni prostor na sliki jeostal nepozidan. Kaj po tvojem mnenju sodi vanj? Obkroži in napišizakaj!'Figure 2: Questions for a pupil/student: The space marked with an arrow hasnot been built on. What belongs there, in your opinion? Circle it,stating why.Bistvo izobraževanja o trajnostnem razvoju v grajenem okoljuje vzgojiti posameznika, ki bo sposoben kritične presoječlovekovega vpliva na grajeno okolje in se bo zavedal okoljskihprednosti, priložnosti in težav ter bo imel znanje in sposobnostiza ustrezno delovanje pri skrbi za grajeno okolje. Posameznika,ki bo omogočal trajnostni razvoj, reševal obstoječe probleme inpreprečeval nastanek novih. Vprašanje pa je, kako oblikovatiustrezno izhodišče za tovrstno izobraževanje v konkretnemokolju.Matevž Juvančič, Špela VerovšekIZOBRAŽEVANJE O ARHITEKTURI IN "KULTURNATRAJNOST" PROSTORSKEGA RAZVOJAČe večina splošne javnosti ob besedah 'okoljski' oziroma'trajnostni' pomisli zgolj na naravne aspekte teh pojmov termedsebojne odnose med človekom in naravo, ta miselni konceptizpušča prav tako bistveno – kulturno komponento. Še posebejv času, ko se meje med kulturno in naravno krajino nezadržnobrišejo, tudi kulturne in naravne komponente trajnostnegarazvoja ni več moč obravnavati ločeno. Podobnega mnenjaso tudi nekateri avtorji, ki trdijo, da pri trajnostnem razvojune gre zgolj za fizične/fizikalne pojme, temveč 'trajnostno'vključuje tudi družbene, estetske in ekonomske vidike vpovezavi z dobrim počutjem posameznika in skupnosti. Neglede na različne definicije in številne aspekte celotnegaspektra trajnostne problematike, se večina piscev strinja, daoblikovanje bivalnega okolja (v najširšem pomenu besede), kivključuje tako arhitekturo, urbanizem kot tudi druge vede, kise ukvarjajo z načrtovanjem, gradnjo in poseganjem v prostor,pomembno vpliva na kvaliteto okolja oz. kakovost bivanja vsplošnem (pozitivno in negativno). Hagan [2001: 17] meni, daje arhitektura vedno posedovala ambivalentno pozicijo mednaravnim in kulturnim, ki se z zasledovanjem trajnostnegarazvoja le še poglablja.Za doseganje kulturne trajnosti prostorskega razvoja so takona eni strani pomembna formalna pravila (zakoni, pravilniki,prostorski akti itd.), ki omogočajo sodelovanje javnosti vnačrtovalskih procesih, predpisujejo, omejujejo in sankcionirajodejanja v prostoru, na drugi strani pa aktivno izobraževanjevseh akterjev (tudi potencialnih) o arhitekturi in etiki delovanjav prostoru.Razširjanje procesa učenja in spoznavanja sveta na vsaživljenjska obdobja posameznika sovpada z razširjenimpogledom stroke na relacijo prostor–uporabnik ter prostorskoproblematiko, ob katero 'zadeva' v različnih življenjskihsituacijah in na različnih stopnjah (starostnih, zrelostnih,izobraževalnih, interesnih). Postopno in stopnjam prilagojenoizobraževanje o prostorskih vsebinah ima očitno prednostpred izobraževanjem 'tik-pred-zdajci' ter 'gašenjem požarov'v smislu spreminjanja že izoblikovanega sistema vrednot,stališč in prepričanj posameznih ciljnih skupin javnosti.Prednost zgodnjega in postopnega učenja se izkazuje tudi pripravočasnem posredovanju tovrstnih vsebin oziroma še predobdobjem posameznikovega aktivnejšega poseganja v prostor.Vso trajnostno problematiko na področju oblikovanja prostora je74

Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaAR 2009/1IZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJEmoč zlahka strniti okoli (za vsakega posameznika eksistencialnopomembnega) pojma bivanja – bivanje pa najbolj pogostopovezujemo z bivališči → arhitekturo, njihovim umeščanjemv prostor in na njihova medsebojna razmerja → urbanizem,prostorsko načrtovanje. Širši pomen bivanja zajema večinočlovekovih aktivnosti, ki se začnejo v bivališču in njegovi bližnjiokolici, nadaljujejo pa z vprašanji transporta, komuniciranja,dela in delovnega okolja, vse do preživljanja prostega časa –večina od naštetih je vsaj posredno povezanih z vprašanjemoblikovanja stavb in prostora. Takšna perspektiva preusmerjapogled 'zviška' – od globalnih razsežnosti, nepredstavljivegamerila in kvantitete ter množičnosti - na optiko vsakegaposameznika, njegovih izkušenj in vsakdanjih dejanj, ki jih letalažje razume in obvlada.Med osnovnimi vsebinskimi elementi, ki jih je v procesusplošnega izobraževanja smiselno predstaviti, so vsebine,povezane z gradnjo in poseganjem v grajeno okolje, pri čemerželi arhitekturna stroka opozarjati in spreminjati neracionalnevzorce vedenja aktivne javnosti pri ravnanju s prostorom.Elementi lahko zadevajo ob perečo problematiko (razpršenagradnja, nedokončanost objektov, dotrajani fasadni ovoji, gradnjana pobočju, bivališče in zelena okolica itd.), ki jo arhitekturnastroka zaznava v okolju, v povezavi z drugimi prostorskimistrokami, javnomnenjskimi raziskavami, problematiko, ki sešele kaže in bo pereča v prihodnosti ob nadaljevanju obstoječihpraks in vzorcev vedenja (npr. gradnja industrijsko-razvojnonakupovalnihcentrov), elementi pa so lahko tudi posameznikazalci trajnostnega razvoja.Podajanje kulturne trajnosti prostorskega razvoja je smiselnorazviti okoli naslednjih izhodišč:A. Vsa trajnost je lokalna« [McDonough, 1998: 49]. Zato seje potrebno pri lotevanju problematike trajnostnega razvojanajprej vprašati: Kje sem? Kaj me obdaja, v kakšnem naravnemin kulturnem okolju živim in v kakšnih družbenih, filozofskih,socio-ekonomskih okvirih se gibljem?B. Že omenjeno osrediščenje pojma trajnosti okoli bivanja, kipreusmerja optiko poseganja v prostor na posamezne akterje, vkaterih se vsak posameznik zlahka prepozna, lažje predstavljain vanje vživlja.C. Pri podajanju okoljske problematike in poseganja v prostorje potrebno kar se da enakovredno osvetliti vse tri stebretrajnostnega razvoja (naravnega, družbenega in ekonomskega)ter koherence med dejavniki, ki prostor tvorijo. Pri tem jeključno izobraževati tudi o tistih procesih in pojavih, ki soteže merljivi, in katerih posledice se v prostoru manifestirajos časovnim zamikom oziroma so manj prisotni v zavesti ljudiali zaradi svojih lokalnih posebnosti težje posplošljivi. Obbok spoštovanju naravnih danosti je tako potrebno postavitispoštovanje kulturnih danosti: spoštovanje uporabnika innjegovih potreb (pomembnost dobrih zasnov), obstoječihkvalitetnih in tradicionalnih prostorskih sledi v prostoru,družbeno-ekonomskih razmer, vključenost vseh skupin inposameznikov v odločanje in sooblikovanje okolja ipd. terekonomske vzgibe za trajnostno delovanje (dolgoročni inkratkoročni doprinos).D. Neposeganje in nematerializacija sta lahko v določenihprimerih (naj)boljša 'posega' v luči trajnostnega razvoja, celoboljša od gradnje, spreminjanja in preoblikovanja. Premislek inrazumna vzdržnost pri posegih zato veljata kot vrednoti prekovseh meril poseganja v prostor.Tadeja ZupančičIZHODIŠČA ZA PRILAGAJANJE NAČINOVPOSREDOVANJA ARHITEKTURNIH VSEBINKdo kaj posreduje, komu, kako in zakaj tako?Predpostavimo najprej, da je 'kdo' arhitekt, in je 'kaj' arhitekturnavsebina, torej to, kar oblikuje kakovostno arhitekturo kot enegabistvenih pogojev kulturnega preživetja družbe, ki to arhitekturosoustvarja. Vzemimo za primer poskus posredovanja pojmakakovosti arhitekture. Arhitekti se, samo po sebi umevno,zatečemo k vizualnemu sporočanju. Pojem lahko ponazorimos simbolom, s katerim izzivamo domišljijo 'bralca' in njegovekonkretne asociacije, ali pa s primerom, pri čemer ga bolj'prikujemo' v konkretno predstavo o nečem, s čimer se mordasploh ne strinja. Lahko izberemo primer arhitekture, o kateregakakovosti se npr. strinja določena 'srenja', in to morda celo vdaljšem časovnem obdobju. Lahko pa poudarimo primer ljudi,ki se v določenem prostoru dobro počutijo, in jih pokažemov tem prostoru. In vendar je pojem kakovosti arhitekture bolj'konkreten', vsaj 'ožji', kot pojem trajnostnega razvoja. Oba pasta manj kompleksna kot npr. pojem 'razvoja' nasploh. Po drugistrani pa bi verjetno pojem razvoja, kakršnega-koli-že, lažjevizualizirali kot pojem trajnostnega razvoja. Pojem arhitekturenasploh verjetno mnogo lažje kot pojem kakovostne arhitekture.Ali res? Arhitektura 'nasploh' je lahko dejavnost ali pa sleddejavnosti – pri pojmu 'kakovostne arhitekture' pa se vsaj naprvi 'pogled' zdi, da gre za arhitekturni prostor. Pomembniizhodišči za prilagajanje načinov sporočanja sta torej:• abstraktnost,• kompleksnost in• predstavljivost sporočila.Vsebine sporočil, ki jih želimo posredovati, se razlikujejo najprejglede na to, kako sami razumemo obravnavano problematikoin kako jo razume naša ciljna publika. V danem primeru je na'eni strani' interdisciplinarna projektna skupina, na 'drugembregu' pa so to otroci in mladostniki ter njihovi učitelji. Gre zarazlike glede 'trajnostne osveščenosti' ciljne publike, ter medposredovalcem in izbrano ciljno publiko. Te razlike so pogojenerazvojno, izobrazbeno…, odražajo se v vrednostnih sistemih,vplivajo na cilje pri sooblikovanju prostora… Vprašanje pa je,kako so različni akterji v komunikacijskem procesu sposobnivizualno komunicirati svoje miselne predstave o prostoru,da bi najprej ugotovili, potem pa tudi 'presegli' razlike gledevrednostnih sistemov in ciljev v medsebojnem dialogu. Pritem igra pomembno vlogo tudi - spet razvojno, izobrazbeno…pogojen - način mišljenja (sposobnost abstraktnega mišljenja).Način sporočanja se mora torej odzvati na:• ('trajnostno') osveščenost,• abstraktnost mišljenja in75

Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaIZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE2009 / 1 ARAR 2009/1• vizualno usposobljenost ciljne publike.Kakšne pa so sploh možnosti glede načina sporočanja? Pristopje odvisen od 'pogleda na svet' [P. Bosselman, 1997: 2-19], kije lahko, podobno kot samo sporočilo, abstrakten ali konkreten.Konkreten izhaja iz izkustva neposredno, abstrakten posredno.Primeri prvega so npr. perspektivna risba, fotografija z realističnooddaljenostjo in kotom objektiva, digitalno okolje, ki je odvisnood spremembe opazovališča, v njem je npr. človek konkretnomerilo. Primeri drugega načina pa so aerofoto posnetki, kartemesta, načrti…, ki jim lahko abstraktno določimo tudi merilo.Načeloma izbor enega izmed navedenih pristopov, njunepolarne kombinacije, ali pa vmesnih možnosti ni odvisen odizbora medija predstavitve. Ob konkretnem delu pa pridemo dougotovitve, da so za posamezna sporočila pač nekateri medijiboljši od drugih: bolj učinkoviti, bolj realni… [M. Juvančič, T.Zupančič, 2008]. Pomembni sta, skratka:• abstraktnost in• medij predstavitve.Navedena izhodišča so v projektu razvita v klasifikacijo stopenj zavsako izhodišče posebej (stopnje abstraktnosti sporočila, stopnjeosveščenosti…), ta klasifikacija pa je s pomočjo razmisleka opomenu kulture bivanja povezana v enovit sistem: kot taka je vpomoč pri odločanju ob konkretnih preizkusih, ter pri obravnavikonkretnih rezultatov – v pričujočem in bodočih projektih.Tomaž NovljanKULTURA BIVANJA IN VIZUALIZACIJEO kulturi bivanjaPo definiciji je kultura bivanja ena od prvin trajnosti intrajnostnega razvoja posameznika ali skupine ljudi. Če pri kulturibivanja združimo pojma ‘kultura’ + ‘bivanje’ = (skupek dosežkov,vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja inustvarjanja) + (prebivati, stanovati, živeti eksistirati,Slika 3: Vprašanja šolarju (dijaku): 'Katera hiša ti je najbolj všeč? Zakaj ','Katera ti je najmanj všeč? Zakaj?''Figure 3: Questions for a pupil/student: Which house do you like best? Why?Which do you like the least? Why?76

Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaAR 2009/1IZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJEbiti, obstajati) je v rezultatu zaobseženo pravzprav vse, karčlovek počne v svojem življenu. To pomeni, da se stopnja kultureposameznika ali skupine ljudi najbolj intimno in neposrednoodraža v načinu bivanja, stranski proizvodi pa so vidne posledicele-tega. Urejenost zasebnega bivalnega ambienta je pri nižjistopnji kulture bivanja človeka pogosto v nasprotju z njegovimodnosom do poljavnega ali javnega bivalnega ambienta. Začenšiz odnosom do skupnih zelenih površin, do mirujočega prometa,do odpadkov. Temeljno zgodovinsko izhodišče kulture bivanjaleži nedvomno v geografski lokaciji, ki je bila tesno povezanas podnebnimi vplivi. Kultura bivanja v severnih geografskihširinah se je nedvomno razlikovala od začetne kulture bivanjav Mediteranu. Z razvojem komunikacij in tehnologije vseh vrstso se različne bivalne kulture po svojih značilnostih že močnopribližale. Danes razlike v bivalni kulturi narekuje bolj stopnjagospodarskega in političnega razvoja nekega območja, kar jenazorno razvidno tudi v vse bolj globalnem izrazu arhitekture.O vizualizacijiČlovek sprejema od vseh okoljskih dražljajev 80% informacij prekosvoje vizualne zaznave. Pri tem zazna opazovalec, pri ustrezniosvetljenosti, strukturo, teksturo in barvo, ki so v medsebojni odvisnosti.Le- ta je pogojena z razmerjem opazovalec – opazovani objekt oziromaz oddaljenostjo opazovalca od objekta. Prostor zaznamo po razporeditviobjektov. Razvrstitev pa zaznamo skozi razdaljo. Razdalje vsebujejosmer in protismer. Torej je z nekega mesta vseeno, v kateri smeriopazujemo razvrstitev objektov [Bonča, 1990]. Vizualna predstavitevali upodobitev posameznih prostorskih elementov ali sklopov zatopredstavlja pri ugotavljanju nivoja bivalne kulture glavni način prenosainformacije o prostoru, hkrati pa omogoča vpogled v posameznikovodojemanje in razumevanje grajenega in naravnega prostora, ki gaobdaja in sicer na različnih starostnih nivojih. Pravila likovnega izraza vkompoziciji elementov, oblik in barv, ki sicer veljajo v predstavitvenihtehnikah, so v raziskovalnem primeru nadgrajeni v obliki likovnihpoudarkov posameznih elementov in sklopov. Z odebeljeno črto -konturo, s kontrastno barvo, s pretirano velikostjo in številom elementov,abstrakcijo, namernimi napakami, poudarjeno perspektivno geometrijoprostora ipd. Glede na posamezno vprašanje ali sklop vprašanj, nakaterega se raziskava v anketnem delu osredotoča.Matija SvetinaOTROCI KOT CILJNA PUBLIKAAli otroci sporočila iz svojega okolja razumejo drugače kotodrasli? Vprašanje ni pravo. Starši in učitelji vedo, da različniotroci istih stvari in dogodkov okrog sebe ne razumejo na enaknačin: otrokovo razumevanje dogodkov je odvisno med drugimod motivacije, pozornosti, predznanja, sposobnosti in razvojnestopnje, npr. razvitosti abstraktnega mišljenja.Podatki mnogih psiholoških študij kažejo, da se abstraktnomišljenje običajno ne pojavi pred 11. letom in se pravilomarazvija vse do okrog 20. leta starosti. To seveda ne pomeni, daotroci pred to starostjo abstraktnih sporočil in pojmov, kot sonpr. pravica ali lepota ne razumejo – razumejo pa jih drugačekot odrasli. Mišljenje otrok je praviloma močno vezano nanjihove fizične izkušnje. Prepričanje predšolskega otroka, dase npr. "veter lahko ustavi, če se hoče" ni posledica "bujnedomišljije" ampak je povezano z miselnim aparatom, s katerimsi razlaga svet okrog sebe. Tudi šolski otroci pojme, ki naj bibili abstraktni (npr. kaj je internet ali kreditna kartica), razumejoskladno s svojimi fizičnimi, konkretnimi izkušnjami.Eden od teh pojmov je gotovo tudi pojem trajnostnega razvoja.Da bi posameznik razumel, kaj pomeni pojem trajnostnegarazvoja, ni dovolj, da konkretne objekte, elemente ali dogodkeumesti v miselni sistem svojih potreb in okusa, ampak jihmora umestiti v širši estetski, zgodovinski, kulturni, socialni inokoljski kontekst. Za to pa ni dovolj, da posameznik razumesamo abstraktne pojme; uporabljati mora tudi druge oblikeformalnega mišljenja, ki se razvijajo še pozno v odraslost in sepri različnih ljudeh razvijejo do različne mere.Vprašanje torej ni ali otroci sporočila iz okolja razumejodrugače kot odrasli. Vprašanje je, kako otroci s svojim miselnimaparatom ta sporočila, kot ciljna publika, sooblikujejo.Andreja Istenič StarčičEDUKACIJSKI VIDIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJAPri vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj v grajenemokolju gre za izrazito prepletanje spoznavne, čustvene, estetskein vedenjske sestavine. Učenje pojmov, zakonitosti in teorijse prepleta z učenjem stališč in vrednot. Posebna pozornost jeusmerjena na otrokovo in mladostnikovo doživljanje estetskospodbudnih trajnostno naravnanih objektov in materialovter razvijanje odnosa do grajenega okolja, ki se vzpostavljav konceptu trajnostnega razvoja. V družbeno kulturnemokolju s tehnološkim razvojem in razvojem informacijskokomunikacijskih tehnologij, otrok in mladostnik prehaja medšolskim, domačim in drugimi virtualnimi in fizičnimi okolji.Otrokovo in mladostnikovo doživljanje in odnosi v teh okoljih,pristopi k učenju, povezanost formalnega in neformalnegaučenja ter interesi sooblikujejo pripravljenost na učenje.Pomembno je posameznikovo zavedanje lastne uspešnosti v tehokoljih. Otrokova in mladostnikova pričakovanja, zaznavanjesebe in svoje uspešnosti ter cilji, ki si jih zastavlja nastanejo vinterakciji z okoljem in tudi sama vplivajo na okolje. Vzgojatemeljnih vrednot, med katere sodijo vrednote, ki zadevajoodnos in ravnanje v grajenem okolju, občutljivost za estetskostin kulturo bivanja, se prične v zgodnjem obdobju. Posameznik,ki se zgodaj sooči s problemi ravnanja z okoljem, spozna inponotranji vrednote skrbi za okolje, bo z veliko večjo verjetnostjoustrezno ravnal v odraslosti, ko bo v svojem profesionalnemživljenju in v svojem družinskem okolju sooblikoval grajenookolje.Na področju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj veljaizpostaviti zlasti nekatere didaktične vidike. Ali kurikularnipristopi pri vzpostavljanju vednosti o grajenem okoljupodpirajo čutno, miselno in refleksivno zaznavanje in uporabostrategij vizualizacije, strategij abstrakcije, imaginacije,akcije in interakcije? So vsebine integrirane na vsa predmetnapodročja z ustrezno stopnjo medpredmetne povezanosti, kizagotavlja nastavke za ustvarjalen razvoj trajnostne orientacijena vseh disciplinarnih področjih? Se spodbuja in zagotavljamedpredmetno snovanje vzgojno-izobraževalnih ciljev in77

Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaIZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE2009 / 1 ARAR 2009/1vsebin? Je pri vključevanju vsebin v kurikulum ustreznoupoštevano načelo avtentičnosti učnih vsebin in učnih metodza spodbujaje problemskosti, izkustvenosti in doživljajskostipouka? Da vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvojdoseže cilje na spoznavnih ter vrednostnih ravneh in vplivana življenjski stil posameznika je potrebna interdisciplinarnanarava obravnave trajnosti že pri prvem seznanjanju s tematikopri zgodnjem učenju in prepletanje socialno-kulturnih vidikov,naravoslovja, tehnike in tehnologije in okoljskega zdravja.Med ključne učiteljeve kompetence sodi usposobljenost zarazvijanje odnosa, vrednot, znanja in izkušenj, potrebnih zavarovanje in izboljševanje kakovosti življenja v grajenemokolju ter njegovega trajnostnega razvoja. Med učiteljevimigeneričnimi in predmetno-specifičnimi kompetencami naj bi bilopoglobljeno znanje o grajenem okolju kot ključnem sestavnemdelu človekovega okolja ter o človekovi aktivnosti v grajenemokolju in kulturi bivanja za zagotavljanje kakovostnega življenjain trajnostnega razvoja.Raziskava med slovenskimi učitelji obravnava učiteljevapričakovanja, pripravljenost in prakso. Usmerjena je na analizopojmovanj znanja, poučevanja in učenja na obravnavanempodročju. Posebna skrb je namenjena analizi interakcijeučitelja s kurikulumom, v šolskem in lokalnem okolju ternjegovi interpretaciji vsebin in metodične zasnove, ki se odražapri vzpostavljanju učnega okolja. Pregled metod in strategijpoučevanja in učenja, ki so se uveljavile pri pouku za trajnostnirazvoj s posebnim ozirom na grajeno okolje in kulturo bivanjaje obravnavan z vidika učiteljeve priprave in izvedbe. Študijavključuje predstavitev načinov in metod profesionalnega učenjaučitelja, ki krepijo učiteljevo kompetentnost in profesionalnoavtonomijo za poučevanje o grajenem okolju in kulturi bivanjav luči trajnostnega razvoja, ki izhaja iz raziskovanja stvarnihproblemov prakse.78

Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaAR 2009/1IZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJEViri in literaturaBonča, J., (1990): Okolje in zaznava okolja med gibanjem (magistrskanaloga). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,Ljubljana.Bosselman, P., (1997): Representation of Places – Reality and Realismin City Design. University of California Press, Berkeley, LosAngeles.Hagan, S., (2001): Taking shape: a new contract between architectureand nature. Architectural Press, Oxford [itd.].McDonough, W., (1998): Declaration of Interdependence. V: Scott,A. (ur.), Dimensions of sustainability: architecture, form,technology, environment, culture. E & FN Spon, an imprint ofRoutledge, London, New York, str. 45-55.Juvančič, M., Zupančič, T., (2008): Towards effective interfacesfor general architectural learning : eco-spatial aducationalinterface for pupils. V: Arhit. sovrem. inf. tehnol., Št. 4(5), str.1-8, ilustr. http://www.marhi.ru/AMIT/.R.A.V.E. SPACE-Raising Awareness of Values of Space through theProcess of Education, http://www.rave-space.org/ravespace/homepage.aspx Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolskevzgoje do univerzitetnega izobraževanja, (julij 2007), MŠŠ,Ljubljana, http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/trajnostni_razvoj/trajnostni_smernice_VITR.doc prof. dr. Tadeja Zupančičtadeja.zupancic@fa.uni-lj.sidoc. dr. Tomaž Novljantomaz.novljan@fa.uni-lj.siasist. dr. Matevž Juvančičmatevz.juvancic@fa.uni-lj.sim.r. Špela Verovšekspela.verovsek@fa.uni-lj.sIUL Fakulteta za arhitekturoizr. prof. dr. Maruška Šubic Kovačmsubic@fgg.uni-lj.sidoc. dr. Andreja Istenič Starčičandreja.starcic@siol.netUL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijoizr. prof. dr. Matija Svetinam.svetina@ff.uni-lj.siUL Filozofska fakulteta79

Borut JuvanecAR2009 / 1Interdisciplinarni center vernakularne arhitekture EU v LjubljaniEU Vernacular Architecture Centre in LjubljanaARRS štev.: J5-9234-0791-07ključne besedeslovar izrazov v vernakularni arhitekturi, sveti vodnjaki, ročnoorodje, prenos znanjakey wordsdictionary of vernacular architecture, holly fountains, tools,knowledge transferizvlečekTriletni raziskovalni projekt teče po programu: za prvo leto jebilo planirano zbiranje materiala za projekt, zbiranje naslovovin podatkov o podobnih organizacijah v svetu, obdelavateh podatkov ter primerjalna analiza s sklepi o umestnosti,možnostih ter o pričakovanih rezultatih projekta, drugo leto jeteklo delo na primerih, tako imenovanih 'case studies':Slovar vernakularne arhitekture in Kamen Mediterana. Prviprimer predstavlja razvoj ali postopno delo na 'Slovarčku kotga razume arhitekt' s področja vernakularne arhitekture, in jebistven za vlogo Slovenije v tematiki. Kamen Mediterana jedolgoletni projekt raziskovanja kamnitih struktur v korbelingu:2oo8 je bil dopolnjen s primeri objektov 'Fjarborg and fiskbirgi',dokumentacija na Islandu (Univerza v Ljubljani, FA), z uvodomdekana Arhitekture v Reykjaviku, prof Johanessa Thordarsona.Projekt kamnitih zatočišč teče v okviru Meddržavne pogodbemed Slovenijo in Hrvaško in pod visokim pokroviteljstvomnjegove ekscelence dr Maria Nobila, ambasadorja RepublikeHrvaške v Sloveniji. 2oo9 je projekt dosegel svojevrstvnozmago: vpis Starogradskog polja na otoku Hvar v Unescovseznam kulturne dediščine. Od štirih znanstvenih osnov, nakaterih je temeljila odločitev Unesca, nosijo tri v naslovuUniverzo v Ljubljani in avtorja Boruta Juvanca (Slovenija,Bolnišnica Franja z Upravo za kulturno dediščino RS ni prišlaniti v ožji izbor).summaryA three-year research project unfolds according to programme: theplan for the first year was to collect the project material, addressesand data about similar organizations worldwide; treat thesedata; produce a comparative analysis delivering conclusions asto relevance and possibilities, and anticipated project results; thesecond year was dedicated to case studies:“Dictionary of Vernacular Architecture” and “The Stone of theMediterranean”. The first case presents developments of the workon ‘A little dictionary as understood by an architect’ from thearea of vernacular architecture which is essential for Slovenia’srole related to this topic. “The Stone of the Mediterranean” is along-term project to investigate corbelled stone structures: in2008, it was supplemented by the examples of the 'Fjarborg andfiskbirgi' structures, documentation for which is available inIceland (University of Ljubljana, Faculty of Architecture) with anintroduction by the Dean of the Faculty of Architecture in Reykjavik,Prof. Johaness Thordarson.The project on stone shelters is part of an Interstate Agreementbetween Slovenia and Croatia, under the auspices of His ExcellencyDr. Mario Nobilo, Ambassador of the Republic of Croatia in Slovenia.In 2009, the project achieved a unique victory: the inclusion ofStarogradsko polje on the Island of Hvar on the UNESCO WorldHeritage List. Among four scholarly papers on which UNESCO’sdecision was based, three bear the name of the University ofLjubljana and their author Borut Juvanec in their headings(Slovenia’s Hospital Franja proposed by the Administration ofCultural Heritage of RS did not even make the shortlist).Raziskave v letu 2oo8Borut Juvanec: Slovar kot ga razume arhitekt v vernakularniarhitekturi; Janez Kresal: Vloga in pomen arhitekturnetehnologije; Domen Zupančič: Sveti vodnjaki na Sardiniji:Su Tempiesu; Peter Marolt: Tradicija in prenos idej vmoderno/sodobno oblikovanje prostora; Jože Kušar, DomenKušar: Ročno orodje za izvedbo nosilnih konstrukcij; LarisaBrojanBorut JuvanecSlovar kot ga razume arhitekt v vernakularniarhitekturi obsega preko 4o strani, preko9500 besed in preko 8oo gesel. Slovar na stopnji 2oo9 boobjavljen v knjigi Borut Juvanec: Arhitektura Slovenije 2,Severovzhod, I2 in Univerza v Ljubljani FA, Ljubljana 2o1o,lanska verzija je bila sestavni del knjige AS1 Alpski del.Peter MaroltTradicija in prenos idej v moderno/sodobno oblikovanje prostoraPredvidevamo, da bodo v bodočnosti tudi ostale republikenekdanje Jugoslavije vstopile v Evropsko unijo, zato je vkontekstu centra vernakularne arhitekture Evropske unije, kotprimer stavbarstva na obrobju nekdanjega Orienta in geopolitičnohkrati v kontaktu z evropskim prostorom, posebej zanimivatudi bosanska (meščanska) hiša. Zanimiva je tudi zato, ker jemogoče povleči vzporednice med njo in arhitekturo Daljnegavzhoda, pa čeprav verjetno nikoli nista imeli neposrednega stikaali vpliva ena na drugo. Ta segment evropske arhitekture jepomemben, ker je to stavbarstvo zaradi svojega geografskegapoložaja in zgodovinskih razmer specifično, še pomembnejšepa je njegovo preučevanje, ker so se sledovi te arhitekture, vzadnjih desetletjih, v veliki meri izgubili.80

Borut JuvanecAR 2009/1Interdisciplinarni center vernakularne arhitekture EU v LjubljaniTovrstno vzporejanje in preučevanje kultur, v našem primerubosanske (meščanske) hiše in japonske hiše, kot predstavnikatradicije Daljnega vzhoda, ki vsaj v času svojega razvojaverjetno nista neposredno povezani z razvojem "evropskearhitekture", pa je pomembno iz razloga, ker je tu mogočenajti izhodišča modernega arhitekturnega oblikovanja, ki seje bodisi direktno ali posredno, preko stika, poznavanja tehkultur, preneslo v moderno arhitekturno oblikovanje. To veljaza uporabo pilotov in oblikovanje t. i. prostega pritličja, stavbena pilotih, za projektiran pogled, fleksibilno rabo prostora. Vseto pravzaprav obstaja že v omenjenih kulturah in njuni tradiciji,moderna arhitektura pa je to le hote ali nehote povzela vsodobnem materialu. Poleg templjev na pilotih in odmika od talpri stanovanjskih objektih na Japonskem, je mogoče o prostempritličju govoriti tudi v primeru Morića hana v Sarajevu. Mojstrimoderne arhitekture so očitno poznali takšne in/ali podobneprincipe gradnje in jih v predelani obliki, s pridom vključevali voblikovanje arhitekture.Čeprav se japonska in bosanska meščanska arhitektura izražatavsaka na svoj način, kjer japonsko med drugim sooblikujekup simbolnih izhodišč, ju v splošnem, sicer vsako na svojnačin, združuje odnos do zelenja in narave. Kljub temu, dagre na Japonskem za specifično oblikovan vrt, je v splošnemvendarle mogoče reči, da ju druži projektiran pogled v vrt. Karse tiče tradicionalne bosanske (meščanske) hiše, je ta očiščenaornamenta (kar sicer ne velja nujno za opremo), ker je bosanskičlovek preprost in ker gre za področje, ki je odmaknjeno oddogajanj v osrednjem Orientu. V kontekstu uporabe materialovin kompozicije fasade, gre (po Dušanu Grabrijanu) za kubističnooblikovano bosansko meščansko hišo, predvsem pa gre zaenakost v različnosti uporabe materialov, teksture. Japonci naj bina drugi strani, od nekdaj imeli estetski čut in občutek za pravomero, zato so prostori bolj ali manj minimalistično oblikovani.Na simbolni ravni gre pri Japoncih za zavestno soočanjerazličnosti, ki se posledično izkazuje v materialni obliki.Vzporejanje različnosti, nasprotij, ki je skladno s filozofijoDaljnega vzhoda, pa poleg enotnosti v nehomogenosti entitet,izzove tudi svojevrstne likovne učinke v segmentih interiera, šebolj pa v oblikovanju zunanjega prostora.Doprinos Daljnega vzhoda k sodobnemu arhitekturnemuoblikovanju, je mogoče najti tudi v besedah Xie Heja iz 6. stol.n. št., ki so tako rekoč brezčasne in jih je mogoče prenesti nakaterakoli, tudi na evropska tla. Med ta priporočila med drugimsodijo: stvaren pogled na obstoječe, spoštovanje omejitev,nadgradnja obstoječega, spoštovanje znanja - zapuščine našihprednikov in učenje na že ustvarjenem. Besede vsekakor govorijov prid preučevanja in primerjave tradicionalne arhitekturerazličnih kulturnih okolij, iz katere je dostikrat mogoče razbrativečino omenjenih izhodišč, ki naj bi še danes veljala za dobrooblikovano arhitekturo.Janez KresalVloga in pomen arhitekturne tehnologijeVsebina raziskave je usmerjena v snovno sestavinoarhitekturnega jezika, to je v arhitekturni člen. Analiziraneso štiri konstitutivne sestavine arhitekturnega člena (gradivo,oblika, funkcija, tehnologija) in njihove medsebojne vplivnepovezave oziroma sovisnosti. Začetna teza, da so vse štirisestavine med seboj enakovredno povezane, se preoblikujev shemo, ki vključuje dva razvojna scenarija in kaže, da jeagens napredka izmenično v snovnem in/ali abstraktnem polju.Arhitekturna tehnologija s temi analizami pokaže svojo vlogoin pomen.Po slovarski definiciji je arhitektura stroka, disciplina indejavnost, ki pa v resnici nima priznane in vseobsegajočeenostavne definicije. Še najbližji splošnemu konsenzu je izrek,da je arhitektura umetnost oblikovanja prostora.Posebnost arhitekture v odnosu do drugih umetnostnih disciplinje v tem, da se v njej prepletata tehnika in umetnost in da sonjeni izdelki utilitarni, uporabljamo jih in se jim ne moremoumakniti. Arhitektura (umetnost gradnje) ima seveda sporočilnofunkcijo, ki jo izpolnjuje z arhitekturnim jezikom, tega tehnikagradnje nima.Dvojnost, ki izhaja iz prepleta tehnike in umetnosti se odslikavav vseh segmentih arhitekture » Arhitektura je v primerjavi zgraditeljstvom v istem odnosu kot literatura z govorico«. Obedejavnosti v načelu uporabljata isti jezik in isto slovnico zautilitarno in umetniško funkcijo. Tudi v zgodovini arhitektureni razlike med obema sestavinama. Arhitekt je bil hkratinačrtovalec (oblikovalec) in graditelj »Klasični grški termin»téhnē« ne dela nikakršne razlike med obrtno produkcijo in»lepo« ali simbolično umetnostjo«. Ločitev med arhitektom ingradbenikom se je zgodila takorekoč nedavno.Arhitektura je drugačna od graditeljstva, ima svoj jezik, skaterim sporoča, in svojo vsebino to je prostor. "Arhitekturanima le utilitarne namembnosti, ampak je način eksistencialnegain metaforičnega premišljevanja s pomočjo prostora, snovi,težnosti, merila in svetlobe". "Večna naloga arhitektureje ustvarjanje utelešenih in živih eksistencialnih metafor,ki materializirajo in strukturirajo naše bivanje na svetu"."Arhitekturni prostor je živ in ne fizični prostor, in živi prostorvselej presega geometrijo in merljivost". "Arhitektura je posodaživljenja in »v bistvu podaljšek narave v območju umetnega".V zgodovini arhitekture so se menjavali različni poudarki tudiglede na njeno tehnično komponento. Danes prevladuje njenalikovna komponenta. "Arhitektura evolvira kot samostojnaizmišljija, kot eksistencialna bizarnost, tako se začne arhitekturaznova obravnavati primarno kot čisti likovni fenomen".Jože Kušar, Domen KušarRočno orodje za izvedbo nosilnih konstrukcijCilj raziskave je raziskati vlogo in pomen obdelovalnihorodij za različne gradbene materiale pri izvedbi nosilnihkonstrukcij objektov. Osnovni vzroki za nastanek in razvojkonstrukcije so bili vedno štirje: graditelj, stavba, material inustrezno obdelovalno orodje. Ker je človek vedno stremel zaolajšanje delovnih procesov in opravil, ki so mu omogočalapreživetje je vedno bolj razvijal učinkovitejše in popolnejšeorodje. Pridvidevamo, da je bil razvoj orodij hkrati z razvojemtehnologije izdelave teh orodij nelinearen in skokovit. Vsakazgodovinska doba je izboljšala obstoječa orodja, včasih pa81

Borut JuvanecInterdisciplinarni center vernakularne arhitekture EU v Ljubljani2009 / 1 ARAR 2009/1V nalogi se analitično obdeluje celotni ciklus razvoja in pomenaročnega obdelovalnega orodja pri zasnovi in izvedbi nosilnekonstrukcije od prazgodovine do iznajdbe ročnih obdelovalnihstrojev v današnjem času. Izdelava ročnih orodij je bila poeni strani vezana na tehnološke zmožnosti izdelave ročnegaorodja (kamen, kost, baker, bron, železo, jeklo), po drugi stranipa na trdnostne lastnosti obdelujočih materialov (kamen, les,kovina…). Ročno orodje je bilo najvažnejši pripomoček vsakegagraditelja. Glede na splošno delitev uporabe ročnih orodij so sena podlagi znanj v obdelavi različnih materialov izoblikovalitudi različni rokodelski poklici. Posamezna poglavja v nalogiobravnavajo uporabo ročnega orodja glede na obrti, material intehnologijo gradnje nosilnih konstrukcij:1. KAMNOSEŠKO IN ZIDARSKO ORODJE2. GOZDARSKO ORODJE IN TESARSKO ORODJE3. MIZARSKO ORODJE IN STRUGARSKO ORODJE4. ORODJE ZA OBDELAVO KOVINDomen ZupančičSveti vodnjaki na Sardiniji: Su TempiesuRaziskava okviru projekta ICA je vsebinsko zajemala svetevodnjake na Sardiniji. Izdelan je bil del dokumentacijskegagradiva, ki bo uporabljen za znanstveno monografijo Materialiin oblike (predvidoma izide v 2. polovici 2010). Tematikaraziskave je bila voda v arhitekturi in sveti vodnjaki na Sardiniji.Obravnavani so bili naslednji sveti vodnjaki na Sardiniji:Santa Cristina, Sant’ Anastasia, Santa Vittoria in Su Tempiesu.Terensko delo v letu 2009 je zajemalo izmero objektov oz.dopolnitev obstoječih podatkov iz leta 2003: posodobitevslikovnega gradiva, preveritev GPS lokacij, dopolnitve izmerobjektov, iskanje literature in kartografskih publikacij. Vsiobravnavani vodnjaki so izdelani v enaki tehniki: suhega zidu sprevisevanjem - corbeling. Arhitekturni elementi vodnjakov sorazlični, skupna točka so strme stopnice do vodne gladine, igrasvetlobe in senc ter enotnost gradiva in detajlov.V dokumentacij sta dva nova objekta t.i. svetega vodnjaka – SuTempiesu blizu kraja Nuoro in Santa Vittoria pri naselju Serri.Za namene poročila bom predstavil vodnjak Su Tempiesu.Objekt ima pravokotni tloris z debelimi stenami, v osi kratkestranice je izvir sladke vode. Izvirski tolmun ima obliko valja,dostop do valja je prek stopnic, ki pa so pod vodno gladino.Pravokotni kubus vodnjaka ima hrbet vpet v strm teren,sprednji del nedvoumno predstavlja glavno fasado. Na kubusustoji strma prizma oz. streha, sleme strehe je vzporedno z daljšostranico. Kamniti bloki strehe imajo gladke površine, stiki medposameznimi bloki so dokaj natančni, fuge so do 0,5 cm široke.Glavna fasada ima večjo trikotno odprtino, dokaj natančnoobdelani kamniti bloki plast za plastjo previsevajo in se v temenustrehe stikajo (hipoteza glede na obstoječe strešne ravnine). Stem tvorijo nepravi obok. Navkljub izvedbi nepravega oboka,sta v zgornjem delu odprtine še dva monolitna kamnita loka.Glede na sočasnost obstoja obeh izvedb obokov menim, dalok ni predstavljal naprednejše konstrukcijske oblike, mordale kot arhitekturni element oz. ambientalno kvaliteto. Strehase ne stika v slemenu, ob rekonstrukciji objekta so uporabilile najdene kamnite bloke. Zatrepni bloki strešnega roba imajoprofilirano površino. Profil je konstanten in se vzdolž roba nespreminja, zaradi senc jer strešni rob edini likovni element nafasadi objekta.Voda izteka iz vodnjaka po kamnitem žlebu, ki ima os za 30°odmaknjeno od glavne osi objekta. Žleb se izteka v zbiralnokomoro v bližnjem zidu. Nato se voda postopoma razliva poterenu.Posebnost vodnjaka Su Tempiesu je v tem, da je edini dosedaj evidentirani sveti vodnjak na otoku, ki ima nad izviromstreho. Tipološko predstavlja arhetip kamnite hiše iz katere tečeizvirska voda. Glede na konfiguracijo terena in usmerjenostvstopne fasade (S – SV), ne gre za igro odboja svetlobe kotje to značilno za vodnjaka Santa Cristina, Sant’ Anastasia. Obobjektu je izveden zid, ki onemogoča neposredni dostop do vode,zid dopušča dostop s strani. Linija zidu omejuje prostor predobjektom. Vzroki o omejevanju so verjetno različni, racionalnirazlog je omejevanje hkratnega dostopanja večjega števila ljudik izviru – razpolaganje z virom pitne vode. Iracionalni razlogiso zgolj domneve, ki jih je težje dokazati, morda gre pri objektu"hiše z vodo" za vrt pred hišo, kjer so se zadrževali le poklicani.Navsezadnje je ima vodnjak pridevnik sveti.Kot arhitekt in raziskovalec sem se osredotočil na pojavnostobravnavanih objektov v današnjem času in postavitev objektovv prostoru. Izdelal sem načrte v M 1:50 (tlorisi, pogledi, prerezi)in skice na terenu. Risbe sem primerjal s grafičnim materialomdostopnim v arheoloških publikacijah npr.: Fadda, M.A.Sardegna Archeologica: Guide e Itinerari La Fonte Sacra diSu Tempiesu. Carlo Delfino editore, Sardegna, Italy. Ugotovilsem, da je obstoječi razpoložljivi grafični material neustreznekvalitete, saj se dimenzijsko in proporcionalno razlikuje oddejanskega stanja na lokaciji.Raziskovalna naloga bo predstavljena na bienalnemznanstvenem kongresu matematikov Symmetry of Forms andStructures, Wrocław – Cracow, spetember 2009. Prispevek imanaslov Symmetry of Corbelled Stone Structures: Sacred Wellin Sardinia.Larisa BrojanUporaba računalnika in brskanje po spletu je za mnoge nekajvsakdanjega. Internetna povezava nam omogoča dostop domnogih informacij, ki jih pridobimo v zelo kratkem času. Čene poznamo direktnega naslova spletne strani, ki nas zanima,si pomagamo s spletnimi iskalniki, ki so nepogrešljivo orodjevsakega internetnega uporabnika. Število spletnih strani sednevno povečuje. Kakovostna spletna stran mora zadostiti večkriterijev; privlačen izgled, pregledna struktura in zanimivavsebina.Tudi na področju znanstvenga raziskovanja v vedno večjemobsegu uporabljamo podatke pridobljenih preko različnihinternetnih strani. Tak način pridobivanja informacij je vprimerjavi s prebiranjem knjig veliko manj zamuden.Gradivo pridobljeno preko spleta ima pozitivne in tudi negativnelastnosti. Ena izmed pomanjkljivosti množice informacijje njihova verodostojnost. Izvirno avtorstvo je mnogokratzanemarjeno in težko najdeno, kar pa je nujen podatek pri82

Borut JuvanecAR 2009/1Interdisciplinarni center vernakularne arhitekture EU v Ljubljaninavajanju virov, predvsem pri znanstveno raziskovalnem delu.Za mnoge je znanstvenost ob uporabi spletnih virov vprašljiva,vendar se je potrebno zavedati, da se vedno več člankov indrugih znanstvenih prispevkov mnogokrat objavi le še naspletnih straneh v obliki elektronskih člankov in nič več vtiskani obliki.V nalogo so vključene spletne strani, ki so posredno inneposredno vezane na raziskovalno področje t.j. vernakularnaarhitektura. Izbrane spletne strani bodo služile kot referenčniprimer pri razvoju in zasnovi novega slovenskega portala overnakularni arhitekturi, hkrati izbrane spletne strani nudijoveliko uporabnih informacij za nadaljnje raziskovalno delo vsklopu podiplomskega študija.Pomemben je tudi prispevek mladih v okviru mladihraziskovalcev ARRS (končan: program mladega raziskovalca,dr Domen Zupančič in dr Ljudmila Koprivec, tekoč doktorskištudij na FA Larisa Brojan), zaključen je podoktorski študij (drDomen Zupančič), ki aktivno sodelujejo tako v teoretičnemkot v praktičnem delu raziskav in pri popularizaciji znanosti(objave, nastopi, priprava razstav in materialov zanje, aktivnaudeležba na kongresih).Slika 01: Tloris, vzdolžni prerez in sprednja fasada svetega vodnjakaSu Tempiesu, Nuoro, [Domen Zupančič].Figure 01: Layout, longitudinal section and front facade of the Holy Fountain SuTempiesu, Nuoro, [Domen Zupančič].83

Domen ZupančičVrednote vernakularne arhitekture Gorenjske inPrekmurja pri strategiji zasnove dejavnosti v prostoruValues of vernacular architecture of Gorenjska and Prekmurjein the strategic conception of spatial activitiesARRS štev. Z5-9275-0791-06, podoktorski projekt 2007 - 2009AR2009 / 1povzetekPodoktorski projekt je omogočil vpogled v že znano. Ni bilnamen odkrivati nove vsebine v okviru arhitekture, namenprojekta je bil ovrednotiti obstoječe stanje v Alpski in Panonskiregiji z vidika novih dejavnikov v prostoru in družbi. Predvsemje bilo torišče terenskega dela in kasnejšega dela s podatki,iskanje ustreznih rešitev ali predlogov rešitev za bodoče urejanjeposameznih območij (obmejna območja med Slovenijo inAvstrijo, umeščanje kmetijsko turističnih dejavnosti v naseljih)in področij (upravljanje z materiali, razumevanje starih tehnikz namenom izboljšati obstoječe tehnike vgradnje materialov,primerjava ugotovitev z ugotovitvami strokovnjakov inraziskovalcev po svetu). Poleg osnovnega dela na projektu seje z njim odprlo še mnogo sorodnih povezav in razmišljanj,ki sem jih vključil v pedagoško in strokovno delo na fakulteti(arhitekturna delavnica v Slovenskih goricah).Obdobje dvoletnega podoktorskega projekta je smiselnoomejeno in zagotavlja realizacijo v okviru objav na znanstvenihkonferencah, objavo strokovnih in znanstvenih člankov terpripravo drugih gradiv uporabnih za pedagoško in strokovnodelo.ključne besedeRazvoj turističnih dejavnosti, glina, les, Alpe, Prekmurje,Slovenske gorice, naselja, morfološke enote, scenariji razvojasummaryMy post-doctoral project made possible an insight into theknown. Its purpose was not to discover new content in the fieldof architecture, but to evaluate the existing situation in theAlpine and Pannonian region from the viewpoint of new factorsin space and society. The focus of the field work and later workwith data was on seeking appropriate solutions or proposalsfor solutions to arrange particular geographical areas (borderareas between Slovenia and Austria, the accommodation ofagro-tourism activities within settlements) and areas of expertise(materials handling management, understanding ancienttechniques by way of improving existing techniques for installingmaterials; comparison of findings with the findings of expertsand researches worldwide). Work on the project also revealedmany related links and ideas which I included in my teachingand professional work at the Faculty (architecture workshop inSlovenske gorice).A two-year post-doctoral project period is reasonably limitedand ensures realisation regarding presentations at scholarlyconferences, publication of professional and research papers,and the preparation of other materials useful in teaching andprofessional work.key wordsDevelopment of tourist activities, clay, wood, the Alps,Prekmurje,Slovenske gorice, settlements, morphological units, developmentscenariosDoseženi cilji in rezultatiRezultati projekta so bil predstavljeni na znanstvenihkonferencah in objavljeni kot članki v zbornikih konferenčnihprispevkov. Rezultate o Alpskem delu projekta sem predstavilna konferenci PECSRL - The Permanent European Conferencefor the Study of the Rural Landscape. Konferenca se odvija vdveletnem ciklusu. V letu 2008 je bila tematika Landscapes,Identities and Development, v prevodu: Krajine, identitete inrazvoj. Sodeloval sem s prispevkom, ki obravnava razpršenevernakularne strukture in možnosti razvijanja teh struktur naposameznih lokacijah v Alpah. Prispevek : Dispersed VernacularStructures as Landscape Development Potential: The Case ofthe Alpine Region in Slovenia obravnava dva vzorca postavitveskupine objektov v krajini.Prvi vzorec je izbran na območju planšarskega naselja VelikaPlanina. Osnovna morfološka enota je lesen objekt (staja) spripadajočo ogrado kot osnovnim zemljiščem za postavitevobjekta. Drug vzorec je Planina Zajamniki, morfološka enotaje podobna, osnovni leseni objekt s minimalnim ograjenimzemljiščem. Razlik med vzorci je več. Izraziti sta dve:oblikovanost stavbnih mas in postavitev objektov v prostoru.Obliko določa zgodovina in način uporabe objektov. Na Velikoplanini so prvotno drobnico nadomestili z govedom. Tipološkoje staja ločena na plašč in osrednjo sobo. Plašč ima funkcijozaščite (mraz, veter, močno sonce, padavine); osrednja sobase nahaja v središču objekta in je namenjena počitku planšarjain je v uporabi kot delovni prostor (sir, popravilo orodja).Prenova Velike planine po II. svetovni vojni pod okriljem arh.Vlasta Kopača je gabarite staje smiselno ohranila in jih delomaspremenila v smislu izboljšanja bivalnih pogojev. Šotorastastreha je glavna lastnost objektov na Veliki planini – arhitekturastreh v krajini. Osnovna ovalna oblika pritličnega objekta jebila obdelana tako, da so bile bočno izvedene zareze v masoobjekta – pridobitev površin za stavbno pohištvo (vrata, okna).Kopač je uvedel še ortogonalno tlorisno obliko staje z bočnimizarezami, v enakem smislu kot pri ovalni obliki.Funkcija objektov na Veliki planini se je s tem spremenila,postali so bivalne enote za kratkočasno namestitev obiskovalcev84

Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote vernakularne arhitekture Gorenjske in Prekmurja pri strategiji zasnove dejavnosti v prostoru– vikendi posameznikov, nekateri objekti so v lasti podjetij indrugih organizacij. Navkljub heterogeni lastniški strukturise objekti morfološko ne razlikujejo med seboj. Območjeohranja enovit vzorec umeščanja v prostor. Poudariti moram,da so novogradnje prepovedane, kar je dodatni razlog, da seprostorska slika območja skoraj ne spreminja. Najbolj so vidneobnove strešnih površin z zamenjavo šinklnov z novimi.Objekti na območju Velike planine so nanizani v gruče med 5do 15 objektov. Število in razpored objektov določajo naravnidejavniki od oblikovanosti reliefa, sestave tal, osončenosti,izpostavljenosti vetrovom in dostopnost povezovalne poti.Oblikovanost stavnih mas na Planini Zajamniki temelji napravokotnem tlorisu. Objekti imajo praviloma dve etaži,pritlična je izdelana iz kamna, vse ostalo je leseno iz lesenihbrun. Streha je dvokapna in izjemoma s čopi na zatrepnihstraneh. Novogradenj skoraj ni, predvsem so le obnove strehin posameznih delov konstrukcije. Območje planine z objektije manjše kot območje Velike planine. Objekti so nanizani vliniji, ki jo določa greben in pot. Objekti so relativno varni predvečjimi sunki vetra.Oba opisana morfološka vzorca s pripadajočim vzorcemsem apliciral na novo prazno območje. Izbrano območje biloKorensko sedlo nad vasjo Podkoren. Lokacija se nahaja vKaravankah, ima značilnosti planine – povezava z naselji vdolini, območje pašnikov in senožeti ter ista arhitekturna regijaz enakimi načini obdelave materialov v vernakularni arhitekturi.Vzorca sta bila aplicirana po metodi neposrednega prenosa – izobmočja v območje. Območje prelaza Korensko sedlo ima velikorazvojno kapaciteto, ki jo je potrebno smiselno ovrednotiti.Preslikava vzorcev z Velike planine oz. Planine Zajamniki nudireferenčno točko za razpravo o urejanju območja, kako urejatiobmočja ob meji, zavzeti stališče celovitem urejanju območja zupoštevanjem potreb in možnosti (varovanje naravne in kulturnekrajine, občina, lastniki zemljišč, usmeritve kmetijske politike,strategija razvoja obmejnih območij, infrastruktura, pobudeinvestitorjev). Preslikave urejanja območja so bile simuliranev časovnih intervalih po 10 let. Ob teh preslikavah sem izdelalše možnost zelenega razvoja območja, ko se nobena razvojapolitika ne izrazi, temveč so objekti in območja prepuščenasvojemu lastnemu razvoju – popad objektiv in zaraščanjepašnikov.Rezultati preslikav vzorcev so zanimivi in odpirajo novavprašanja o smotrnosti širitve naselij z uvajanjem novihsatelitskih naselij brez tradicije. Ukinitev mejnih kontrolima različne vplive: krajše neposredno zadrževanje vozilna območju mejnega prehoda – manj izpušnih plinov; upadprometa prodaje dobrin v trgovinah na mejnih prehodih;upad obiska gostinskih objektov na lokaciji prehoda; hitrejšepropadanje objektov na mejnem prehodu zaradi redkejšihvzdrževalnih del na objektih (instalacije, odvodnjavanje strešin,korozija kovinskih elementov, prah na spojih). Nekateri vplivise s primerno kmetijsko in turistično ponudbo lahko izničijo– ponovna vzpostavitev gostinske dejavnosti z omogočanjemdodatne turistične ponudbe (izposoja koles, konjeniški center,mladinski center). Prav na osnovi reciklaže obstoječih objektovz novimi vsebinami se osmisli preveritev preureditve območjav planšarijo oz. v kmetijsko in turistično območje.Slika 01: Vzporedna primerjava preslikave posameznih vzorcev.Figure 01: Parallel comparison of mapping of individual patterns.85

Domen ZupančičVrednote vernakularne arhitekture Gorenjske in Prekmurja pri strategiji zasnove dejavnosti v prostoru2009 / 1 ARAR 2009/1Ugotovitve in rezultate o Panonskem delu projekta sempredstavil na kongresu na Sardiniji, Mediterra 2009.Tematika predstavitve je bila glina in uporaba današnjiarhitekturi. Naslov prispevka je bil Economy and commonsense simple solutions from past for today and beyond.Terensko delo v okviru projekta je zajemalo fotografiranje,izmero posameznih objektov in skiciranje stanja. Ob ogledulokacij in objektov sem ugotovil, da je vse manj tovrstnihobjektov prisotnih v pravem okolju, pravo okolje razumemkot naselje oz. razpršeni objekti v prostoru. Posamezniobjekti so sicer ohranjeni v neformalnih muzejih npr.:Filovci, vendar če v njih ni stalnih prebivalcev to nisostanovanjski ali drugi gospodarski objekti, temveč so toobjekti nosilci kulturnih vrednot zgodovine. Vzporednos tematiko Slovenije sem predstavil še tehnike gradnjez glino po svetu. V članku sem izpostavil potrebo porazumevanju gradiva in smislu uporabe starih gradiv vnovi arhitekturi. Ob pregledu standardov in zakonodaje,veljavne na območju RS je uvajanje starih novih gradiv vkonstrukcijske namene nejasno opredeljeno. Nedvomno jejasno, da je glina kot konstrukcijski material neustrezna, sajnima ustreznih odpornostnih lastnosti (potresi, vremenskipojavi). Uporabnost gline je omejena na nenosilneelemente zidu in tlakov, v prostorih za pripravo hrane glinane zadosti pogojem čiščenja površin (HCCAP standard).Uporabnost gline in poznavanje lastnosti uporabljenihmešanic (slama + ilovica + plevel ali glina + brinoveveje) mora sodobni arhitekt poznati oz. mora imeti dostopdo teh znanj prek ustreznih služb (konservatorski studii,zavodi varstva kulturne dediščine, strokovne publikacije,multimedijski portali, UNESCO,…). Diskusija v članku inob predstavitvi na kongresu je bila plodna in zanimiva, sajso bili odzivi pozitivni v smislu, da je razumevanje gradnjev glini potrebno zaradi prenosa znanj na mlajše generacije(pedagoško delo) in strokovnjake (arhitekti, konservatorji,zgodovinarji). Standardizacija vseh procesov je razumljiva,vendar v praksi pridobi še dodatne lokalne variacijeizvedbe – kulturo, kar je v današnji združeni Evropi insvetovni post industrijski unificiranosti zelo pomembenrazvojni dejavnikSlika 02: Postopnost zaščite nosilnih zidov v tehniki qudad. Vsaka plast senanaša v časovnem intervalu 3 mesecev, s tem se dosega smotrnauporaba zaščitnega gradiva (mavec, glina) in konstrukcija se odzivana klimatske pogoje letnih časov.Figure 02: Clay, cob and earth structures rendered using qudad technique.Layers are applied in three-month intervals by which the rational useof the protective material is achieved (plaster, clay). Due to gradualimplementation, the structure reacts more appropriately to seasonalclimatic conditions.Poročilo o delu v letu 2007-2008 je bilo objavljeno vreviji AR 2008/1. Del rezultatov raziskave je bil objavljentudi v obliki znanstvenega članka Šetarova, naselje obrobu prostorskega razvoja. [AR 2008/2]. V članku je biloobravnavano naselje Šetarova in možni razvojni scenarijiobmočja v odnosu do bližnjega mesta Lenart. Članek jerezultat kombinacije pedagoškega (arhitekturna delavnica)in raziskovalnega dela (PODR projekt). Strokovne vsebinedelavnice bodo uporabljene kot smernice pri pripravinovih prostorskih dokumentov občine Lenart. Tovrstnosodelovanje štejem kot aplikacija raziskovalnega delaprojekta in realizacija smernic temelječih na ugotovitvahPODR projekta.86

Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote vernakularne arhitekture Gorenjske in Prekmurja pri strategiji zasnove dejavnosti v prostoruRezultati• Pregledni znanstveni članekZUPANČIČ, Domen. Šetarova : naselje ob robu prostorskegarazvoja = a village on the fringes of a spatial development.AR, Arhit. razisk. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2008, [Št.] 2,str. 62-71, ilustr. [COBISS.SI-ID 2268292]• Objavljeni znanstveni prispevek na konferenciZUPANČIČ, Domen. Economy and common sense simplesolutions from past for today and beyond. V: ACHENZA,Maddalena (ur.), CORREIA, Mariana (ur.), GUILLAUD,Hubert (ur.). Mediterra 2009, (Architettura sostenibile / documenti).1a ed. Monfalcone: EdicomEdizioni, cop. 2009, str.537-547, ilustr. [COBISS.SI-ID 2273156]• Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenciZUPANČIČ, Domen. Dispersed vernacular objects as landscapedevelopment potential : the case of the Alpine region inSlovenia. V: Landscapes, identities and development : bookof abstracts. Lisbon; Óbidos: [s. n.], 2008, str. 162. [COBISS.SI-ID 2181252]• Strokovna monografijaJUVANEC, Borut, ZUPANČIČ, Domen, BROJAN, Larisa,FIKFAK, Alenka. Oblikovanje prostora : smernice za pripravoin izvedbo arhitekturne in urbanistične delavnice Lenart2008. 1. natis. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 2009. 111str., [2] str. pril., ilustr. ISBN 978-961-6160-93-3. [COBISS.SI-ID 244729088]• Elaborat, predštudija, študijaZUPANČIČ, Domen. Urbanistično zazidalna preveritevprestavitve kmetijske dejavnosti iz strnjenega naselja narob naselja : strategije prostorskega razvoja Občine Bled inGorje z urbanistično zasnovo Bleda : pripombe in predlogiza dopolnitve. Ljubljana: [D. Zupančič], 2006. 1 zv., ilustr.[COBISS.SI-ID 2089092]87

Vojko KilarUVAJANJE NAPREDNIH TEHNOLOGIJ ZA POVEČANJE VARNOSTI V ARHITEKTURISODobnih stanovanjskih stavb 2, 2008IMPLEMENTATION OF ADVANCED TECHNOLOGIES FOR THE INCREASE OF SAFETY IN THEARCHITECTURE OF MODERN RESIDENTIAL BUILDINGS 2, 2008PROJEKT ARRS ŠT. L5-9402 (2007-2010)2009 / 1 ARključne besedevarnost v arhitekturi, potresna varnost, požarna varnost,potresna izolacija, asimetrične konstrukcije, idejna zasnovakonstrukcij v arhitekturiizvlečekPoročilo sestoji iz skupnega dela, ki opisuje potek in dosežkedela na raziskovalnem projektu v 2008 in petih individualnihdelov, ki opisujejo delo udeleženca posameznika v letu2008. Individualna poročila vključujejo 1) Predlog metodeza vrednotenje potresne arhitekture (Tomaž Slak), 2) Vlogaregularnosti konstrukcije med potresom (Vojko Kilar), 3)Poenostavljen račun potresno izoliranih konstrukcij (DavidKoren) 4) Strižna odpornost izolacijskih plasti pasivnih hiš (EdoWallner) in 5) Požar in večstanovanjske zgradbe v Sloveniji(Domen Kušar).key wordssafety in architecture, seismic safety, fire safety, seismic isolation,asymmetric structures, conceptual design of structures inarchitectureintroductionThe report consists of a joint section depicting the course andachievements of the work on the research project in 2008, and fiveseparate sections depicting the work of individual participantsin 2008. Individual reports include 1) A suggestion of a methodfor evaluating earthquake architecture (Tomaž Slak), 2) The roleof regularity in a structure during an earthquake (Vojko Kilar),3) Simplified computation of seismically isolated structures(David Koren), 4) Shear resistance of isolation layers of passivehouses (Edo Wallner) and 5) Fire and multi-dwelling buildingsin Slovenia (Domen Kušar).Doseženi cilji in rezultati raziskovalnega projektaV 2008 smo zaključili izbiro treh tipičnih računskih modelovveč nadstropnih stavb, ki v grobem odražajo glavne arhitekturneznačilnosti danes grajenih stanovanjskih stavb. Kot material smoizbrali armirani beton, konstrukcija je lahko okvirna, stenasta,ali pa okvir s polnili. Pri vseh primerih gre za idealiziranemodele višine P+1, P+3 ali P+5, pri katerih lahko upoštevamorazlično stopnjo regularnosti konstrukcije s parametričnemspreminjanjem torzijske togosti in ekscentričnosti obnespremenjeni horizontalni togosti objekta. Z računalniškimianalizami izbranih računskih modelov smo potrdili hipotezo,da lahko z ustreznim izolacijskim sistemom zmanjšamonegativne vplive torzije pri nesimetričnih konstrukcijah. Pritem smo raziskovali tudi vpliv lege centra izolacije CI glede nalego centra mas CM in centra togosti CT zgornje konstrukcije.Ugotovili smo, da je v primeru sovpadanja centra mas in centraizolacije (CI=CM) torzija na nivoju tal najmanjša (zato takšnorazporeditev izolatorjev priporočajo tudi Evrokodi), kar pane velja tudi za zgornjo konstrukcijo, ki ima v tem primeruprecej večje torzijske rotacije kot pri drugačnih razporeditvahizolatorjev. Preizkusili smo še drugačne položaje centra izolacijeCI in ugotovili, da v splošnem za različna razmerja frekvenczgornje in spodnje konstrukcije precej bolje ustreza položaj bližeCI=CT. Rezultate raziskav smo objavili v reviji Građevinar.Začeli smo tudi s preizkušanjem poenostavljenih metod zaanalizo potresno izoliranih konstrukcij. Te temeljijo na zamenjavizahtevne nelinearne dinamične analize z enostavnejšo analizokonstrukcije pri monotono naraščajoči horizontalni obtežbi.V tem primeru je najpomembnejši parameter ciljni pomik navrhu konstrukcije, ki ga lahko ocenimo na različne načine.Preizkušali smo različne obstoječe metode, ki so vgrajene tudi vpredpise, izoblikovali pa smo tudi predlog novega postopka zadoločitev ciljnega pomika, ki bo posebej prilagojen za izoliranekonstrukcije. Uporabnost poenostavljenih metod posega tudina področje zasnove konstrukcij, saj omogočajo razmeromaenostavno analizo in določitev glavnih parametrov izolacije kottudi oceno njene ekonomske upravičenosti. Zaenkrat raziskavepotekajo za toge in podajne simetrične modele, pri katerihprimerjamo rezultate poenostavljenih nelinearnih statičnihanaliz z rezultati nelinearnih dinamičnih analiz. Prvi rezultati sobili objavljeni na svetovni konferenci za potresno inženirstvo(14WCEE) v Pekingu.Vzporedno smo v okviru projekta raziskovali tudi pomen"potresne arhitekture", ki nastaja kot posledica posebnegapristopa k arhitekturnemu oblikovanju, ki črpa vir inspiracijeiz potresnega inženirstva in kjer elemente oz. ukrepe potresnoinženirsketehnologije artikuliramo kot posebne elementearhitekturnega izraza. Razvili smo izvirni predlog metode zaprepoznavo in vrednotenje potresne arhitekture in ga preizkusiliza vrednotenje potresne arhitekture treh natečajnih projektovza stolpnico ob novih Ljubljanskih severnih vratih, katereizgradnja je načrtovana v letu 2010. Metodo in primer njeneuporabe smo predstavili v članku v reviji Prostor in v članku na14WCEE v Pekingu. Sistem za vrednotenje potresne arhitekturesmo zaenkrat znanstveno preizkusili le na primeru vrednotenjaizbranih natečajnih projektov. Rezultati so zadovoljivi in kažejo,da sistem deluje, potrebna pa je še njegova širša evalvacija.V okviru raziskav novih sistemov potresne izolacije smoraziskovali, če in v katerih primerih lahko izolacija pasivnihhiš služi tudi kot potresna izolacija. Temeljenje sodobnihenergetsko varčnih pasivnih hiš na armirano betonski temeljniplošči nameščeni nad toplotno izolacijo, ob pravilni izbiri88

Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPREDNIH TEHNOLOGIJ ZA POVEČANJE VARNOSTI V ARHITEKTURI SODobnih stanovanjskih stavb 2, 2008slojev namreč omogoča horizontalno podajnost, ki lahko delujekot potresna varovalka. Trenutno s pomočjo sofinancerjevpreiskujemo možnost uporabe več slojev toplotno izolativnihplošč XPS plošče ločenih z PE folijo. Sistem je še v razvoju,potrebne bodo ustrezne matematične simulacije za njegovopotrditev. Sistem kombinacije pasivne in potresne izolacije zaindividualne hiše je zanimiv in obetaven ter omogoča združitevzahteve po boljši toplotni izolaciji z zahtevo za večjo potresnovarnost. Na ta način bo cena potresne izolacije, ki deluje tudi kottoplotna izolacija, precej lažje opravičljiva. Za polno potrditevdelovanja takšnega sistema bi bilo potrebno raziskati šehorizontalno togost različnih slojev različnih toplotnih izolacij,ki mora biti dovolj majhna, da sistem deluje. Rešitev vidimov kombinaciji različnih materialov pod nosilnimi stenami in vprostoru med njimi. V naslednjem letu bomo zato predvsempoizkušali ugotoviti kakšne togosti bi morala imeti izolacija, dabi lahko učinkovito delovala kot potresna izolacija.Iz vidika požarne varnosti smo izdelali statistično analizo glavnihvzrokov za nastanek požarov v večstanovanjskih stavbah prinas. Izdelan je bil tudi pregled ukrepov za zmanjšanje možnostiin širitve požarov in njihova ekonomska upravičenost. Začelismo tudi s posebno geografsko študijo, ki je temeljila na analizirezultatov popisa stanovanj s strani Statističnega urada republikeSlovenije v letu 2002 in daje zanimive podatke o »najverjetnejši«požarni ogroženosti posameznih regij v Sloveniji.Ocena realizacijeOcenjujem, da smo hipotezo, da lahko s pravilno uporabosistema potresne izolacije zmanjšamo neugodne vpliveasimetrije, ustrezno dokazali, vendar pa jo je potrebnoše ustrezno omejiti v pogledu realnih danosti ter drugihtehnoloških (tudi finančnih) mej. Izdelali smo tudi sistemza vrednotenje potresne arhitekture, ki smo ga zaenkratznanstveno preizkusili le na primeru vrednotenja izbranihnatečajnih projektov. Rezultati kažejo, da sistem deluje,potrebno pa je še njegova širša evalvacija. Sistem kombinacijepasivne in potresne izolacije za individualne hiše je zanimivin obetaven in omogoča združitev zahteve po boljši toplotniizolaciji z zahtevo za večjo potresno varnost. Na ta način bocena potresne izolacije, ki deluje tudi kot toplotna izolacija,precej lažje opravičljiv. Za polno potrditev delovanjatakšnega sistema bi bilo potrebno raziskati še horizontalnotogost različnih slojev različnih toplotnih izolacij, ki morabiti dovolj majhna, da sistem deluje.Rezultati• V. Kilar, D. Koren, Potresna izolacija stavb kot alternativa zagradnjo potresnih območjih. Gradbeni vestnik, letnik 56, št.12, str. 307-318, 2007.• D. Koren, V. Kilar, Torzija potresno izoliranih konstrukcijanepravilnog tlocrta. Građevinar, let. 60, št. 2, str. 99-108,2008.• T. Slak, V. Kilar, Assessment of Earthquake Architecture asa Link between Architecture and Earthquake Engineering.Prostor, št. 16 [2008] 2 [36], str. 154-167, 2008.• D. Kušar, The impact of natural disasters on buildings'architectural styles = Vpliv naravnih nesreč na arhitekturnopodobo stavb. Acta geogr. Slov., letnik 48, št. 1, str. 93-120,2008.• D. Kušar, Protipožarna varnost večstanovanjskih zgradb prinas = Fire-fighting security in multi-unit buildings in Slovenia.AR, Arhit. razisk. št. 2008/1, str. 14-19, 2008.Prispevki sodelavcev v okviru projektaTomaž SlakPREDLOG METODE ZA VREDNOTENJE POTRESNEARHITEKTURERaziskava obravnava vrednotenje potresne arhitekture vsmislu križanja zahtev sodobnega potresnega inženirstva insodobne arhitekture, ki lahko konstrukcijsko logiko uporabikot arhitekturni izraz oziroma kot "določevalec arhitekturnegapomena!. T.i. potresna arhitektura nastaja kot posledicaposebnega pristopa k arhitekturnemu oblikovanju, ki črpa virinspiracije iz potresnega inženirstva in kjer elemente oz. ukrepepotresno-inženirske tehnologije artikuliramo kot posebneelemente arhitekturnega izraza. Prikazan in razložen je predlogmetode za prepoznavo in vrednotenje potresne arhitekture,katera je kot aplikacija preizkušena tudi na praktičnem primeru(natečajni projekti za stolpnico ob Ljubljanskih severnihvratih). Ugotavljamo, da lahko predlagani sistem vrednotenjapotresne arhitekture predstavlja vmesni člen, ki odpravljaprobleme vezane na pomanjkanje znanja in nezmožnost razvojaposebne in znotraj okvirov potresno odporne gradnje izvirnearhitekture. Potresna arhitektura predstavlja enega od možnihargumentiranih odzivov pri oblikovanju arhitekture s katerimlahko povečamo arhitekturno identiteto potresnih področij.Prepoznava in vrednotenje potresne arhitekture temelji naključnih segmentih, ki izhajajo iz njene definicije: potresnaodpornost (t.j. potresno-inženirsko-konstrukcijski del) terarhitektura in simbolnost. K določitvi kriterijev moramopristopati konceptualno, kar vključuje karakteristike določljiveiz načrtov in iz poznavanja koncepta stavbe, vključno s procesomnačrtovanja in okoliščinami v katerih je nastala. Za korektenrezultat je nujno temeljito poznavanje večine elementov potresnearhitekture in poznavanje številnih parametrov stavbe, saj le tipodatki zagotavljajo ustrezen znanstven rezultat. Parametreza vrednotenje potresne arhitekture smo tako razdelili v dveosnovni skupini:1) Parametri povezani s konstrukcijo objekta in potresnoodpornostjo (možnost objektivne evalvacije) in89

Vojko KilarUVAJANJE NAPREDNIH TEHNOLOGIJ ZA POVEČANJE VARNOSTI V ARHITEKTURI SODobnih stanovanjskih stavb 2, 20082009 / 1 ARAR 2009/12) Parametri povezani z arhitekturo in arhitekturnim odzivomna potresno ogroženost (objektivno-subjektivna evalvacija).Uporabnost rezultatov (teoretična, praktična)Na podlagi izvedenih vrednotenj ugotavljamo, da predlaganametoda predstavlja širše uporabno orodje za odkrivanjemedsebojnih vplivov arhitekture in potresno varne gradnje.Metoda je uporabna za raziskovalne namene, za primerjalneštudije (med podobnimi objekti ali skupinami objektov nalokacijah s potresno ogroženostjo) in tudi kot pomoč priutemeljitvah vrednotenja arhitekture v splošnem.Ključne besedevarnost v arhitekturi, potresna arhitektura, potresna varnost,vrednotenje, arhitektura in potresitudi do torzijskih zasukov. Neregularnost konstrukcije jelahko posledica najrazličnejših zahtev projekte naloge, ki jihdoločajo arhitekturno-urbanistični dejavniki. V tem primeru jetorej smiselna in predstavlja neizogibno dejstvo, na kateregase mora stroka ustrezno odzvati. Niso pa redki primeri, ko seneregularnost kot nasprotovanje zakonom težnosti smatra boljkot dodana vrednost, kot pa vgrajena pomanjkljivost. Takšnaarhitektura je provokativna in z zavestnimi napakami v zasnoviizziva pravila potresno odporne gradnje oziroma je z njimi vpopolnem konfliktu. Še več, takšne stavbe pogosto posegajo povisokih nagradah na natečajih in si nezasluženo lastijo visokamesta v očeh investitorjev. Neregularno zasnovano konstrukcijoje računsko možno projektirati tako, da prenese računskeobremenitve, vendar se bo v primeru močnega potresnegasunka najverjetneje močno poškodovala prav na mestih, kjerje konstrukcija očitno neregularna. Možnosti za projektiranjein dokaz varnosti nesimetrične nosilne konstrukcije je več,v raziskavi pa se podrobneje posvečamo uporabi potresneizolacije, ki je ena obetavnih možnosti za blaženje neugodnihvplivov nesimetrije.Raziskave obnašanja nesimetričnih konstrukcij kažejo, daje poleg same velikosti ekscentričnosti pomembna tuditorzijska odpornost stavbe. Stavbe z nosilnimi elementi naobodu konstrukcije in/ali maso pretežno zgoščeno v težiščukonstrukcije imenujemo torzijsko toge, stavbe z nosilnimielementi v središču (npr. jedro) in/ali več mase razporejenena obrobju (npr. balkoni) pa imenujemo torzijsko podajne.Ugotovljeno je bilo, da dosežejo največje pomike na podajnistrani torzijsko toge stavbe, največje pomike na togi strani patorzijsko podajne stavbe. Obnašanje torzijsko podajnih stavb jev splošnem precej nepredvidljivo in se mu večina projektantovželi izogniti.Uporabnost rezultatov (teoretična, praktična)Rezultati raziskav kažejo, da se pri potresno izoliranihkonstrukcijah vplivi torzije iz zgornje konstrukcije prenašajov sam izolacijski sistem. Ugotavljamo sicer, da je obnašanjeizoliranih nesimetričnih konstrukcij boljše kot pa obnašanjeneizoliranih, ostaja pa dejstvo, da je pri nesimetričnikonstrukciji potresna varnost objekta manjša kot pri simetričnihkonstrukcijah.Slika 1: Rezultat predlagane metode vrednotenja v radialni grafični obliki:potresno-inženirski del (leva polovica) in arhitekturni del (desnapolovica) s povprečnimi vrednostmi.Figure 1: The result of the suggested method of evaluation in radial graphicdisplay: seismic engineering part (left half) and architectural part(right half) with average values.Vojko KilarVLOGA REGULARNOSTI KONSTRUKCIJE MEDPOTRSOMV terminologiji potresnega inženirstva je regularna zasnovatista, ki se med potresi obnaša in predvidljivo. Kot neregularnese smatrajo vse konstrukcije z izrazito asimetrijo v tlorisuali po višini, pri katerih pride zaradi horizontalne obtežbeKljučne besedepotresna izolacija, neregularnost, masna ekscentričnost, torzija,razporeditev izolatorjevDavid KorenPOENOSTAVLJEN RAČUN POTRESNO IZOLIRANIHKONSTRUKCIJKot alternativa nelinearnim dinamičnim analizam (NDA) so seza seizmično analizo konstrukcij začele razvijati poenostavljenenelinearne metode, ki temeljijo na ekvivalentnih nadomestnihmodelih z eno prostostno stopnjo (SDOF), in predstavljajozadovoljivo ravnotežje med zahtevano natančnostjo teruporabnostjo v vsakdanji inženirski praksi. V naši raziskaviposkušamo uporabiti eno izmed že uveljavljenih poenostavljenih90

Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPREDNIH TEHNOLOGIJ ZA POVEČANJE VARNOSTI V ARHITEKTURI SODobnih stanovanjskih stavb 2, 2008Slika 2: Lege CT in CM pri dvojno ekscentričnem tlorisu in shematski prikazkonstrukcijskih zasnov z različno torzijsko odpornostjo.Figure 2: Positions of centre of rigidity and centre of mass in bi-eccentric ground planand schematic display of structural designs with varying torsion resistances.metod (metoda N2) tudi za analizo potresno izoliranih konstrukcij,kar bi bila po nam znanih podatkih prva takšna aplikacija.V prvi fazi raziskave smo najprej privzeli, da je togost zgornjekonstrukcije veliko večja od togosti izolatorjev in da se zatozgornja konstrukcija obnaša kot toga škatla na podajnihizolatorjih. Tako konstrukcijo imenujemo sistem z eno prostostnostopnjo (SDOF), za katero lahko pomik odčitamo iz ustreznegaspektra. V naslednjem koraku smo celotno konstrukcijo (zdejansko togostjo) postopoma obremenjevali s horizontalnimisilami dokler ni bil pomik izolatorjev enak odčitanemu pomiku.Razlika doseženega pripadajočega pomika na vrhu konstrukcijein pomika izolatorjev predstavlja relativni pomik zgornjekonstrukcije, ki povzroča poškodbe. Če se te pojavijo, izolacijani bila ustrezno projektirana. Rezultati takšne analize so omejenina konstrukcije, ki so zgoraj dovolj toge. Njihov pomik jeodvisen samo od mase konstrukcije in togosti izolatorjev, ničpa od podajnosti zgornje konstrukcije. Takšen račun nam lahkosluži kot nadomestilo za zahtevne NDA.V drugi fazi raziskave pa razvijamo izpopolnjeno metodo, kivključuje tudi podajnost zgornje konstrukcije. Tudi v tem primerusestavimo ekvivalenten SDOF sistem, ki vključuje začetno togostin mejo nastanka poškodb v zgornji konstrukciji. Slednja je pripotresno izoliranih konstrukcijah izredno pomembna, saj naj bipravilno projektirana izolacija zagotavljala elastično obnašanjezgornje konstrukcije. Pri primerjavi bilinearnega SDOF sistemas spektrom odziva lahko grafično določimo največji pomik vrhakonstrukcije kot tudi ugotovimo, če in do kolikšnih poškodb jedejansko prišlo.Uporabnost rezultatov (teoretična, praktična)Dobljeni rezultati kažejo, da lahko s predstavljeno modificiranoN2 metodo, ki vključuje začetno togost in mejo nastankapoškodb v zgornji konstrukciji, na relativno enostaven načindoločimo pomike potresno izoliranih konstrukcij in preverimoučinkovitost izbrane potresne izolacije oziroma ocenimostopnjo morebitne poškodovanosti zgornje konstrukcije vprimeru močnih potresov.Ključne besedepotresna izolacija, konstrukcije, togost, poenostavljenanelinearna analiza, N2 metodaSlika 3: Obnašanje potresno izolirane konstrukcije med rušilnimi potresi terdoločitev njenih pomikov in stopnje poškodovanosti.Figure 3: Behaviour of a seismically isolated structure during demolitionearthquakes, determination of its shifts and degree of damage.Edo WallnerSTRIŽNA ODPORNOST IZOLACIJSKIH PLASTIPASIVNIH HIŠTipične zidane hiše, kot smo jih vajeni graditi v Sloveniji,je tradicija, ki se ji težko odrečemo. Te hiše, ki so grajene zvertikalnimi armiranobetonskimi vezmi, so pri zmernih potresihrelativno varne. Poškodb praktično ni. Konstrukcije hiš soobičajno tako toge, da njihov nihajni čas ne presega desetinkesekunde. To v spektru pospeškov pomeni določeno prednost,ki pa se v primeru preobremenitev izkaže kot velika slabost.Dejstvo je, da se ob preobremenitvi in nastanku poškodb tem91

Vojko KilarUVAJANJE NAPREDNIH TEHNOLOGIJ ZA POVEČANJE VARNOSTI V ARHITEKTURI SODobnih stanovanjskih stavb 2, 20082009 / 1 ARAR 2009/1konstrukcijam zaradi plastičnih deformacij povečuje lastninihajni čas in s tem posledično prehajajo v območje nihajnihčasov, kjer je vrednost spektra največja. Dinamične analizepasivnih hiš, temeljenih na temeljni plošči, pod katero nameščamopodajno toplotno izolacijo iz XPS plošč, so potrdile pričakovanopovečanje lastnih nihajnih časov. Pri slabših terenih ta vpliv nivelik, pri zelo togih podlagah pa to mehčanje podlage močnopoveča obremenitve na konstrukcijo objekta.Zaradi podobnostizasnov konstrukcije pasivne hiše in seizmično izoliranih hiš,smo se odločili raziskati možnost vgradnje potresne izolacijepod temeljno ploščo hiše. V ta namen smo opravili tudi vrstomeritev na raznih preizkušancih. Iz meritev strižne odpornostina preizkušancih iz XPS plošč, ki smo jih pred betoniranjemtemeljne plošče prekrili z zaščitno PE folijo, ugotavljamo, dalahko brez težav omejimo vnos horizontalnih sil iz terena vgornjo konstrukcijo objekta pod 25 % teže objekta. To pomeni,da lahko tak sestav plasti deluje kot potresna varovalka.Uporabnost rezultatov (teoretična, praktična)Rezultati meritev strižne odpornosti nam dajejo možnost nadaljnihteoretičnih raziskovanj, hkrati pa nas opozarjajo na previdnost priprojektiranju objektov, saj je potrebno kontrolirati strižno odpornost.Ugotabvljamo, da lahko praktično brez dodatnih stroškov pri objektihtemeljenih na temeljni plošči vgradimo tudi potresno varovalko.Ključne besedepotresna izolacija, potresna varovalka, pasivna hišaDomen KušarPOŽAR IN VEČSTANOVANJSKE ZGRADBE VSLOVENIJIUporabnost rezultatov (teoretična, praktična)Skoraj tretjina stanovanjskih enot pri nas se nahaja vvečstanovanjskih objektih. Večina tovrstnih zgradb je bilazgrajena v času po II. svetovni vojni, ko je bila potrebapo ustreznih nastavitvenih objektih največja. Požari v tehobjektih vsako leto povzročijo veliko škode. Zgodovinskopogojena izkušnja gradnje z negorljivim materialom verjetnobotruje tudi dejstvu, da je večji napredek na področjupožarne varnosti teh objektov bolj očiten šele zadnjih nekajlet, ko veljajo tudi strožji predpisi za gradnjo. Starejševečstanovanjske zgradbe pa tem principom ne ustrezajo.Raziskava je temeljila na analizi požarov v večstanovanjskihzgradbah, statističnih rezultatih popisa 2002 in terenskemdelu. Prikazuje današnje stanje objektov, ustreznost varnostnezasnove sodobnim zahtevam in priporočila za izboljšanjestanja.V obravnavanem času je bilo v Sloveniji 895 požarov vvečstanovanjskih zgradbah, kar pomeni en požar na 21 zgradb.Slika 4:Eksperimentalne meritve strižne odpornosti izolacijskih plasti objektana stiku s terenom.Figure 4: Experimental measurements of the shear resistance of structureisolation layers in contact with the ground.92

Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPREDNIH TEHNOLOGIJ ZA POVEČANJE VARNOSTI V ARHITEKTURI SODobnih stanovanjskih stavb 2, 2008Največ požarov je nastalo v kuhinji (39.1%). Z vidika požarnevarnosti so pri nas najbolj problematične komunikacije, zlastistopnišča z vhodi v stanovanja, saj jih kar 96 % ne ustrezadanašnjim zahtevam varstva pred požari. Stanje je posebejpereče pri visokih zgradbah, kjer gašenje in reševanjezahtevata posebej izurjene gasilce in ustrezno tehniko. Medogroženimi občinami izstopa Škofja Loka (en požar na 6.7zgradbe), ki ima tudi drugi največji delež visokih zgradb prinas. Razvoj znanosti in stroke je tudi na tem področju prineselvrsto novih rešitev za izboljšanje stanja. Tu gre predvsem zanamestitev ustreznih vhodnih vrat v stanovanja, s čimer seprepreči širjenje požara, zlasti pa dima po stanovanjih. Drugipredlagani ukrep je namestitev javljalnikov požara v najboljogroženih prostorih. Žal je uveljavitev varnostnih principovodvisna od zavesti posameznika, zlasti pa od finančnihsredstev, hkrati pa je celoten postopek izvedbe bistveno boljzapleten zaradi novih lastniških razmerij.Uporabnost rezultatov (teoretična, praktična)Rezultati so namenjeni načrtovanju ukrepov varstva predpožarom. Glavni cilj je zmanjšanje števila požarov in škode,ter se tako približati razvitim državam, zlasti Skandinavskimdržavam in ZDA, ki so na tem področju vodilne.Ključne besedevečstanovanjska zgradba, požarSlika 5: Odprto stopnišče z lesenimi vhodnimi vrati ne ustreza današnjimzahtevam protipožarne varnosti stanovanjskih stolpnic.Figure 5: An open staircase with a wooden entrance door does not complywith today's fire safety requirements for tower blocks.izr. prof. dr. Vojko Kilarvojko.kilar@fa.uni-lj.simag. Tomaž Slaktomaz.slak@fa.uni-lj.sim.r. David Korendavid.koren@fa.uni-lj.sidoc. dr. Domen Kušarmag. Edo Wallneredo.wallner@fa.uni-lj.siUL Fakulteta za arhitekturo93

Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jure GroharTRAJNOSTNO OBLIKOVANJE KVALITETNEGA BIVALNEGA OKOLJADODATNA VIZIJA RAZVOJA MESTA KRANJASustainable design of quality living environmentVISION OF THE DEVELOPMENT OF THE TOWN OF KRANJ2009 / 1 ARpovzetekCilj raziskovalnega projekta je odpreti alternativne poglede namožni prostorski razvoj mesta Kranja, ki bi omogočili neodvisnostrokovno vrednotenje izhodišč in ciljev razvoja opredeljenih vnastajajočih prostorskih dokumentih občine.Namen raziskovalnega projekta je opredeliti razvojne strategije,ki bi zagotavljale dolgoročni razvoj Kranja v smislu ciljevtrajnostnega razvoja:Izboljšanje povezanosti vseh mestnih predelov z železniškoinfrastrukturo in letališčem Jožeta Pučnika.Dopolnjevanje omrežja obstoječih javnih prostorov in zelenihpovršin v sklenjeni sistemDopolnjevanje in zaokrožanje obstoječih kompleksov zdejavnostmi regionalnega pomena in hkrati organizacijoenakomernega omrežja mešanih dejavnosti za lokalno oskrbo.Prenova zgodovinskega mestnega jedra.Preobrazba industrijske v postindustrijsko družbo se je v Kranjujasno odrazila kot sprememba funkcijskega in morfološkegaustroja mesta.Potekala je stihijsko, zato se danes mesto sooča s številnimiproblemi v organizaciji omrežja prometnih poti, dejavnosti,zelenih površin in javnega prostora:• slabo povezanost tradicionalnega mestnega središča s sodobnimiglobalnimi infrastrukturnimi omrežji;• nejasno oblikovane meje in identitete posameznih mestnihpredelov;• pomanjkanje javnih parkirišč in parkirnih hiš v ožjem mestnemsredišču;• nesklenjeno in neenakomerno razvito omrežje javnega prostora;• nepovezanost mestnega javnega prostora s sistemom izvenmestnih zelenih površin z neaktivnimi rabami zasedeno inzato degradirano obrežje Save;• stihijska razporeditev različnih javnih in industrijsko – trgovskihdejavnosti po celotnem mestnem pomeriju.summaryThe aim of the research project is to open up alternative views onthe possible spatial development of the town of Kranj. The purposeof the research project is to define development strategies whichenable the long-term sustainable development of Kranj: Improvedconnections of all town sections with the railway infrastructureand the 'Jože Pučnik Airport'.Completion of the network ofexisting public spaces and green areas into a linked system.Completion and rounding off of existing complexes by activitiesof regional significance and, at the same time, the organisationof an evenly distributed network of mixed activities to meet localneeds. Renovation of the historic town core. The transformationof industrial into a post-industrial society is manifest in Kranjas a modification of the functional and morphological structureof the town. The transformation occurred in an unregulated way,which is why the town now faces numerous problems regardingthe organisation of traffic routes network, activities, green areasand public space: the poor connection of the traditional towncentre with contemporary global infrastructural networks;vaguely defined boundaries and identities of individual townsections; shortage of public parking spaces and public car parksin the inner town centre; unconnected and unevenly developedpublic space network; disconnection of the urban public spacefrom the system outside urban green areas; the banks of theSava River occupied by non-active uses and therefore degraded;the uncontrolled distribution of a variety of public, industrialand commercial activities over the entire urban area.By means of a bioscopy of the town within a 24-hour period,according to Kwinter (Koolhas: 2000) and by a comparativeanalysis against a model of an ideal town according to MVRDV(MVRDV: 1999), we satisfactorily and wholly, and in a relativelyshort time, mastered the problems of this complex urbanorganism. We also devised a conceptual model which suggestssolutions to the key development issues of the town.Z metodo bioskopije mesta v času 24 ur po Kwinterju(Koolhaas: 2000) in primerjalne analize z modelom idealnegamesta po MVRDV (MVRDV: 1999) smo v razmeroma kratkemčasu zadovoljivo in celostno obvladali probleme kompleksnegamestnega organizma ter postavili modelno zasnovo, ki podajareakne predloge rešitev za ključne razvojne probleme mesta.Uporabnost rezultatovRezultati raziskovalnega projekta so neposredno uporabni zaizdelavo občinskih prostorskih dokumentov.Ključne besedeurbanistično načrtovanje, razvojna vizija, Kranj94

Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jure GroharAR 2009/1TRAJNOSTNO OBLIKOVANJE KVALITETNEGA BIVALNEGA OKOLJASlika 01: Model razvojne zasnove KranjaFigure 01: A model of the development concept for Kranjdoc.dr. Ilka Čerpesilka.cerpes@fa.uni-lj.siabs. arh .Primož Boršičabs. arh. Jure GroharUL Fakulteta za arhitekturo95

AR 2009 / 12009 / 1 ARAR 2009/1Matevž Juvančič, Tadeja ZupančičTOWARDS EFFECTIVE INTERFACES FORGENERAL ARCHITECTURAL LEARNING:ECO-SPATIAL EDUCATIONAL INTERFACE FORPUPILS26 th conference on Education and Research in ComputerAided Architectural Design in Europe,eCAADe in univerza Arthesis v Antwerpnu,Antwerpen, Belgija,17.-19. september 2008,http://www.ecaade08.be/Tradicionalna evropska konferenca o CAD raziskovanju inizobraževanju se je v letu 2008 posvetila praksi, metodam intehnikam raziskovanja in izobraževanja na področju virtualnegaoblikovanja prostora.AbstractThe persistence of difficulties related to communication of theparticipants in the design process is mainly due to the diversityof interests and the abilities of visual communication. Theresearch presented has been focused especially on the first issue -professional vs. general public relations. It builds on the idea thatgeneral public should be approached with both: adaptation to itsabilities and with additional teaching to improve these abilities.The initial questions lead to the isolation of (i) elements and (ii)characteristics that could possibly define architectural educationalinterfaces for general public. The experiment puts the prototypicaleco-spatial interface to the test in primary schools and observesthe effect the level of interactivity has on learning outcomes. Theresults show possible ways of enhancing the efficiency of GUI-sand help developers and designers evaluate and fine-tune suchtools for the process of general architectural learning.JUVANČIČ, Matevž, ZUPANČIČ-STROJAN, Tadeja. Towardseffective interfaces for general architectural learning : ecospatialeducational interface for pupils. V: MUYLLE, Marc (ur.).Architecture "in computro" : integrating methods and techniques: proceedings of the 26th Conference on Education and Researchin Computer Aided Architectural Design in Europe.Lara Slivnik, Jože KušarEXPO 2008 Zaragoza30. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije,Društvo gradbenih konstruktorjev Slovenije,Bled, hotel Golf,9.-10. oktober 2008,http://www.sdgk.siV dveh dneh smo poslušali 30 predavanj, od tega tri vabljenapredavanja: dr. Michel Virlogeux je predstavil zadnje izvedenedosežkih betonskih konstrukcij, dr. Jiri Strasky razvoj mostnihkonstrukcij z uporabo visokovrednih betonov in dr. BratislavStipanić realiziran projekt mostu preko reke Visle v Plocku.IzvlečekOstala predavanja so bila tudi letos razdeljena na štiri podskupine,ki so obravnavale okvirne teme: prva mostove, podporne in opornezidove, druga konstrukcije, tretja potresno inženirstvo ter zadnjagradbene materiale in eksperimentalne preiskave. Fakulteto zaarhitekturo je zastopalo kar šest avtorjev ali soavtorjev. LaraSlivnik in Jože Kušar sva sodelovala s prispevkom EXPO 2008Zaragoza.V prispevku so predstavljeni pomembnejši konstrukcijski inarhitekturni dosežki na letošnji svetovni razstavi EXPO 2008.Opisana je lokacija razstave in prikazana sta dva infrastrukturnaobjekta: železniška postaja in avtocestni most. Podrobno sopredstavljeni most, ki je hkrati tudi paviljon, nov kongresni center,76-metrski vodni stolp in največji sladkovodni akvarij v Evropi.Arhitekturno zanimiva sta tudi španski in aragonski paviljon.Vzpostavljena je primerjava med dvema najodmevnejšimaletošnjima arhitekturnima dogodkoma: med olimpijskimi igramiv Pekingu in svetovno razstavo v Zaragozi.Predavanje je kot članek objavljeno: SLIVNIK, Lara, KUŠAR,Jože. EXPO 2008 Zaragoza. V: LOPATIČ, Jože (ur.), MARKELJ,Viktor (ur.), SAJE, Franc (ur.). Zbornik 30. zborovanja gradbenihkonstruktorjev, Bled, 9. in 10. oktober 2008. Ljubljana: Slovenskodruštvo gradbenih konstruktorjev, 2008, str. 179-186, ilustr.[COBISS.SI-ID 2226564]Tomaž Slak, Vojko KilarSIMPLIFIED RANKING SYSTEM FORRECOGNITION AND EVALUATION OFEARTHQUAKE ARCHITECTUREThe 14 th World Conference on Earthquake Engineering(14WCEE),Chinese Association of Earthquake Engineering:International Association for Earthquake Engineering,Beijing, China,12.-17 oktober 2008http://www.14wcee.com/AbstractFrom the definition of the term “earthquake architecture” in thepaper is developed a simplified evaluation method to determinelevel of the earthquake logic from the structural as well as from thearchitectural point of view for buildings located in seismic areas.The paper also purposes some evaluating criteria based on simplestructural and architectural parameter ranking system to betteridentify earthquake architecture which might be considered as theintersection of design principles in architecture and earthquakeengineering. The intensity of relations between the two fields isfurther divided into different levels.The waste diversity of parameters and difficulties to make anobjective and unified quantitative judgment, present the complexity96

AR 2009/12009 / 1 ARand essence of the earthquake architecture. With such an evaluationmethod it is possible to classify earthquake architecture in differentlevels of intensity which is presented with the given examples.SLAK, Tomaž, KILAR, Vojko. Simplified ranking system forrecognition and evaluation of earthquake architecture. V: 14thWorld Conference on Earthquake Engineering. Conferenceproceedings : Beijing, China, 12-17, 2008. Chinese Associationof Earthquake Engineering: International Association forEarthquake Engineering, [COBISS.SI-ID 219661]David Koren, Vojko KilarODZIV POTRESNO IZOLIRANIH TLORISNONEREGULARNIH KONSTRUKCIJ PRI POTRESNIOBTEŽBINa jubilejnem 30. zborovanju gradbenih konstruktorjev Slovenijena Bledu se je zbralo preko 200 domačih in tujih strokovnjakovs področja gradbeništva, ki so skupaj pripravili 30 prispevkov.Z vabljenimi predavanji so se predstavilitrije eminentni tujistrokovnjaki: dr. Michel Virlogeux, dr. Jiri Strasky in dr. BratislavStipanić.IzvlečekObnašanje potresno izoliranih neregularnih konstrukcij je v večjimeri malo raziskano področje, zaključki zadnjih raziskav pa kažejo,da je pravilno projektirana potresna izolacija lahko zelo učinkovitatudi v tem primeru, saj v splošnem bistveno zmanjšuje relativnepomike zgornje konstrukcije, glavne pomike in rotacije pa morazato prenašati izolacijski sistem. V prispevku so prikazani povzetkirezultatov nelinearnih dinamičnih analiz obnašanja simetričnih innesimetričnih konstrukcij na elastomernih ležiščih s svinčenimi jedri.Analiziranih je več variant štirietažne AB okvirne konstrukcije zrazlično torzijsko odpornostjo in z različno razporejenimi izolatorji.Dobljeni rezultati kažejo, da lahko s pravilno izbrano lego središčatogosti izolatorjev (CI) tudi v primeru večjih ekscentričnostibistveno reduciramo neželene torzijske vplive.LOPATIČ, Jože (ur.), SAJE, Franc (ur.), MARKELJ, Viktor(ur.). Zbornik 30. zborovanja gradbenih konstruktorjev, Bled,9. in 10. oktober 2008. Ljubljana: Slovensko društvo gradbenihkonstruktorjev, 2008, str. 203-210, ilustr. [COBISS.SI-ID2188932]Tomaž Slak, Vojko Kilar, David KorenUSAGE OF SIMPLIFIED N2 METHOD FORANALYSIS OF BASE ISOLATED STRUCTURESNa svetovni konferenci so se predstavili raziskovalci skupaj z več kot3000 referati. Konferenca z naslovom “Innovation, Practice, Safety”je bila razdeljena na 15 rednih in kar 31 dodatnih specifičnih sekcij.Naš prispevek je bil predstavljen v obliki plakata v okviru rednesekcije “Structural engineering: New structures and systems”.AbstractIn the paper the N2 method is applied for analysis of base isolatedfour-storey RC frame building. Two different sets of base isolationdevices were investigated: a simple rubber (RB) and a similar leadrubber bearing (LRB) base isolation system. For each system aSoft, Normal and Hard rubber stiffness and three different dampingvalues were used. The target base displacement was determined asan intersection of the capacity curve of SDOF system with rigidbehavior of the superstructure and demand spectrum curve forselected damping of isolators. In the following step the pushoveranalysis of the whole isolated structure was performed up to thetarget base displacement. The results are presented in terms of baseand top displacements and ductility factors for those base isolationsystems which were not able to protect the superstructure. It hasbeen shown in the paper that N2 method might be a valuable toolfor design, analysis and verification of behavior of base isolatedstructures.14th World Conference on Earthquake Engineering. Conferenceproceedings : Beijing, China, 12-17, 2008. Beijing: ChineseAssociation of Earthquake Engineering: International Associationfor Earthquake Engineering, 2008, 8 f., ilustr. [COBISS.SI-ID2196356]Domen ZupančičDispersed Vernacular Structures asLandscape Development Potential: TheCase of the Alpine Region in SloveniaP E C S R L - The Permanent European Conference for theStudy of the Rural Landscape23 rd Session - LANDSCAPES, IDENTITIES ANDDEVELOPMENTLizbona – Óbidos, Portugalska1. – 5. september 2008http://www.pecsrl.org/Permanentana dvoletna konferenca, kjer so predstavljeni rezultatiraziskav in študije na področju urejanja krajine ruralnih območij.Konferenca zajema različne vede zgodovino, ekologijo, ekonomijo– upravljanje, arhitekturo, urbanizem, geografijo in gozdarstvo.Prispevki so praviloma v tujem jeziku in so recenzirani. Vzborniku konference so objavljeni povzetki. Na spletnih straneh paso objavljeni multimedijski prispevki. Konferenco je organizirala:Universidade Lusófona de Humanidades e Tecnologias,TERCUD - Territory, Culture and Development Research Centre.Na konferenci je sodelovalo 38 držav s 150 prispevki. Naslednjakonferenca bo leta 2010 v Latviji.Tuesday, 2 nd September – Parallel Session B.4.1 * Chairperson:Domen ZupančičTuesday, 2 September – Parallel Session B.4.2 * Chairperson:Ivancica Schrunk• CULTURAL HERITAGE LANDSCAPE”HALLSTATT-DACHSTEIN/SALZKAMMERGUT “ AS SEEN BY NEW TOUR-97

AR 2009 / 12009 / 1 ARAR 2009/1ISTICAL STRATEGIES - Jeschke, H. P.• DISPERSED VERNACULAR OBJECTS AS LANDSCAPEDEVELOPMENT POTENTIAL, CASE OF ALPINE REGION INSLOVENIA - Zupancic, D.• THE DESTRUCTION OF THE NATURAL AND CULTURALLANDSCAPE – THE CROATIAN COAST EXAMPLE - SvircicGotovac, A.• TIME, RESOURCES AND COMPENSATIONS FOR MANAGINGAGRICULTURAL LANDSCAPES IN SWEDEN – A FARMER'SPERSPECTIVE Päiviö, E.• ECORURAL TOURISM IN QUISSAMÃ - RJ Tomé Machado, M.SummaryExamples presented in the paper are in their initial developmentstages and need to be specified in more detail. They enable therevival of the half-forgotten values of living outside a compactsettlement, where all natural resources are respected and carefullymanaged. The proposals exploit already existing structures, whichI believe is an advantage in terms of social acceptability, as thestructures can already be seen. More energy and means will haveto be invested in the renovation of the “service” infrastructure(e.g. access routes, pathways), satisfying residential standards,ownership, determination of tax burdens, as well as overcomingcultural and linguistic hurdles between the participants.Revitalisation proposals emphasise encouraging the developmentof social capital. Support from the environment, enabled byindividuals or organised groups, is designated as social capital.In spatial management, the making of plans and execution ofparticular implementation acts, the cooperation of the localpopulation is of crucial significance. The more they are involvedin the processes, the more they are familiar with the issues, andconsequently they attempt to improve the outcomes. We shouldnot overlook the connection between human and social capital:human capital ensures a fundamental number of individuals withparticular goals and knowledge, whilst social capital means thecritical mass needed to make the most of the necessary humancapital.ZUPANČIČ, Domen. Dispersed vernacular objects as landscapedevelopment potential : the case of the Alpine region in Slovenia.V: Landscapes, identities and development : book of abstracts.Lisbon; Óbidos: [s. n.], 2008, str. 162. [COBISS.SI-ID 2181252]Borut JuvanecWater and StoneSociété scientifique internationale pour l'étudepluridisciplinaire de la Pierre Sèche S.P.S.Locorotondo, Puglia, Italija5. do 7. november 2008http://www.pierreseche-international.org/home-fr.htmlKot član izvršnega komiteja zveze SPS in koordinator za Slovenijoin vzhod, sem bil povabljen na SPS kongres v Locorotondo,Puglia, Italija.Kongres je tekel med 5. in 7. novembrom 2oo8 v lepem okoljukamnitih trullijev (v enem njih sem tudi bival, ampak se je bilotreba za to posebej potruditi).5.11.2oo8 sem imel predavanje z naslovom Stone and Water /Pierre et l'eau, 6. novembra pa sem vodil session IV.7.11. smo si ogledali nekaj kamnitih konstrukcij v okoliciLocorotonda, domnevno najstarejši trullo iz 1549: Manziolla;podzemni mlin in stiskalnico za oljke in Alberobello, kjer nas jemestni arhitekt, kolega Michelangello Dragone popeljal skozi AioPicollo, najstarejši bivalni del mesta.Sam sem 8. in 9. dodatno dokumentiral in posnel trullije v okoliciCozze, Alberobella in Locorotonda, pa dodal GPS podatke za dvaže dokumentirana trullija iz leta 1993.AbstractWater well is device for putting out the water, from the ground.Theory of water teaches us about endless circle between fallingwater from the clouds, 'fertilizing' the soil, quenching one's thirst,evaporizing back to the sky, to the clouds.Technical systems for putting water are very different: from thesimplest cup to complex system, drawn by animals or the wind.Wooden wells in Slovenia are very common on the farmsteads,where the green countryside nature allows it from ground water.Wooden construction consists of the body and the roof, hoistingdevice, and - of course - of vertical shaft, mostly in stone. WellsKandija, island of Krk, Croatia represents the simplest system ofcollecting water from the well-hole, accessing by the stone stairs.Permeable roof of the well, instead of 'impermeable' roof (normallyin use): wonderful example of 'self-collecting roof', where the roofhelps water to fill up the cistern. It can be find on the island of Krk,Croatia.Chain, equipped with cups, collecting water and hoisting it,can be used where the well is not too deep, and energy is obtained(man, animal, wind). Water retain-well can be used where terrainis sloping, and a series of wells are needed. Near Ademuz inValenciana (enclave unit), there are a series of wells and water isfilling them one by one. When one is filled in, water streams toanother - fully automatic system. The same system can be seenin Montenegro, where it is used for collecting fertile soil, rinsingby running water from the hills. Irrigation system on Malta isvery sophisticating system of vertical shafts, inspecting horizontalcaves and underground canals for feeding the stone reservoirs (forirrigation of vineyards). Rain collecting water reservoirs are in usemostly in Central and South Europe, where rain water is the onlysupply. Water, collected from the roofs, are stored in undergroundreservoirs. Well as measure instrument is known in ancient Egypt,where the taxes had been fixed by niveau of the river Nile. Sacredwell, just for instance Sant'Anastasia in Sardara, Sardegna, is thetypical example of using mans intelligence, miracle, with the endgoal - collecting the money from less-minded people - for powerand authority. Conclusions: water between nature and man can beunderstood as unended circle in technical sense, but the ways ofusing it is definitely different, even amusing.Na kongresu me je gospod Richard Love, predsednik DSWA,Dry Stone Walling Association of Great Britain povabil nanaslednji kongres v Cumbrio 2o1o.98

2009 / 1 AR

AR 2009 / 1