Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecAR 2009/1BIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTIdoloča razporeditev kot tudi sestava vseh plasti v celični steni,ki so medsebojno natančno usklajene in tvorijo izjemno nosilnoogrodje [Bappert, 1999: 74].• odbojnost gradiva: primer nočnega metulja (Heterocera)Že v <strong>za</strong>četku 60. let so na roženičnih lečah mrežastih očinočnih metuljev odkrili izredno drobne površinske strukture.Te strukture merijo le 0,015 do 0,040 mm in zmanjšujejoodboj svetlobe. Odboj se zmanjša, prepustnost svetlobe papoveča. Zanimivo je, da imajo tovrstne strukture le nočnoaktivne žuželke, kar jim pomaga pri pravočasnem odkrivanjusovražnikov. Prednosti mimikrije bi se namreč izgubile, če bise metulju velike mrežaste oči ob svetlobi <strong>za</strong>bleščale [Bappert,1999].Slika 12: Odbojnost [vir: Bappert, 1999: 64-65].a) Stožčaste izbokline očesa nočnega metulja so pravilno razporejene,druga od druge so oddaljene le 0,0002 mm.b) Umetno izdelana mikrostruktura na osnovi strukture metuljevegaočesa namenjena <strong>za</strong> izdelavo prozornih, širokopasovnih odbojnih plasti.Figure 12: Reflectance [source: Bappert, 1999: 64-65].a) The conical convexities of the night butterfly's eye are regularlyarranged; the distance between them is a mere 0.0002mm.b) Artificial microstructure based on a butterfly eye; intended for theproduction of transparent, broadband reflective layers.Na Frauenhoferjevem inštitutu <strong>za</strong> solarne energetske sistemev Freiburgu so tako imenovani »učinek metuljevega očesa«uporabili <strong>za</strong> izdelavo prozornih odbojnih vrhnjih plasti (slika12). S sprejemljivimi stroški proizvajajo mikrostrukture z večkot 0,00022 mm natančnostjo. Na ta način naraste prepustnoststekla čez 98 %. Neodbojno steklo prepušča samo 91,5 %svetlobe. Zaradi visokih cen mikrostruktur z njimi še ni mogočenadomestiti običajnih slojev, ki zmanjšujejo bleščavost nasteklih očal in objektivov. Ti sloji so uglašeni le na vidni delsvetlobnega spektra (od 380-1800 Nm valovne dolžine). To jeizrednega pomena pri uporabi v solarni tehniki: <strong>za</strong>radi odbojasvetlobe izgubijo steklene površine na obeh straneh stekla privpadnem kotu 0° približno 4% energije, pri vpadnem kotu70° pa približno 17% energije. Mikrostrukturirane površine sširokopasovnim delovanjem, posnete po vzorcih iz narave, bilahko te izgube občutno zmanjšale [Bappert, 1999: 65].• barve: na primeru metulja: papilio ulyssusBarvo metulja papilio ulyssus ustvarja interakcija svetlobe znanostrukturo metuljevih kril. Fizikalni barvni efekt, in ne efektpigmenta, je <strong>za</strong>nimiv <strong>za</strong> oblikovalce in arhitekte (slika 13).Slika 13: a) metulj papilio ulyssus [vir: http://www.polyvore.com, 31.1.2009]b) nanostruktura črnega področja metuljevih kril (leva struktura –lesketajoč efekt, desna struktura – mat efekt) [vir: http://newton.ex.ac.uk,31.1.2009].Figure 13: a) the Ulysses butterfly (Papilio ulysses) [source: http://www.polyvore.com]b) nanostructure of the black section of a butterfly's wings (left structure –brilliant effect; right structure – opaque) [source: http://newton.ex.ac.uk].Biomimetične tehnične tekstilijeTehnične tekstilije so tekstilije iz različnih »high tech« alivisokokvalitetnih vlaken (z izjemo kovinskih žic in njihovihizdelkov), ki pri spremembah okoliških pogojev dalj časaohranijo fizikalne lastnosti. Ta vlakna z zelo dobrimi trdnostnimiin odpornostnimi lastnostmi so steklena, keramična, aramidnain karbonska vlakna, razvijajo pa se tudi t.i. pametna vlakna zizrednimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi, ki bodo uporabitehničnih tekstilij v prihodnosti dali povsem novo dimenzijo(npr. ogljikove nanocevke).Biološki sistemi so vzor tudi <strong>za</strong> nadaljnji razvoj biomimetičnihtehničnih tekstilij. Znanih je nekaj primerov iz narave, ki solahko osnova <strong>za</strong> izboljšanje tehničnih vlaken, sestavnega delatehničnih tekstilij:• globokomorska goba Euplectella aspergillumS poizkusi na globokomorski gobi Euplectella aspergillumskušajo znanstveniki v laboratoriju Bell Labs v ZDA izpopolnitiobliko optičnih kablov iz steklenih vlaken. Cilj poizkusa jeugotoviti, kako so lahko vlakna, ki rastejo pri skrajno nizkihtemperaturah, še vedno dovolj fleksibilna (slika 14). Kablioptičnih steklenih vlaken se proizvajajo z uporabo visokihtemperatur in so zelo krhki in lomljivi [Braddock, O'Mahony,2005: 293].Slika 14: a) Euplectella aspergillum pripada skupini steklenih morskih gobHexactinellida. Njihova posebnost je, da imajo skelet sestavljen izmikroskopskih kremenovih iglic [vir: http://www.gutenberg.org]b) Povečan del rešetkaste strukture morske gobe [vir: Aizenberg et al.,2005: 276].Figure 14: a) Euplectella aspergillum is a glass sponge of the Hexactinellida class.Their particularity is a skeleton made entirely of microscopic siliceousspicules.[source: http://www.gutenberg.org, 31.1.2009]b) A magnified section of the porous structure of a sea sponge [source:Aizenberg et al., 2005: 276].45
Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecBIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTI2009 / 1 ARAR 2009/1• pajkova mrežaVir biomimetičnih raziskav je tudi pajkova mreža. Krožno<strong>za</strong>snovana mreža sestoji iz izredno lahkih, vendar trdnih, skorajnevidnih kontinuiranih niti, ki so med seboj pove<strong>za</strong>ne s tisočerimistiki [Offermann, 2003]. Mreža je odporna na vodo, veter insončno svetlobo. Svilena nit, ki jo producira pajek, prekašatrdnost visoko tehnološko razvitih gradiv, kot npr. kevlar, kise uporablja v neprebojnih jopičih, letalski industriji, oziromapovsod, kjer so potrebna lahka in trdna vlakna (slika 15). Čepravse svilena pajkova nit proizvaja v vodi, sobni temperaturi in podpritiskom, je velikokrat močnejša od jekla. Natezna trdnostradialne pajkove niti je 1154 MPa, medtem ko pri jeklu znaša le400 MPa [Vogel, 2003]. V <strong>za</strong>dnjem času napredki na področjunanotehnologije obljubljajo proizvodnjo vlaken, ki bodo izrednotrdna, lahka in kontinuirana [Bar-Cohen, 2006].Slika 15: Pajkova mreža iz trdnih in lahkih niti [Vir: Braddock, O'Mahony, 1998].Figure 15: Spider web made of strong and lightweight threads [Source: Braddock,O'Mahony, 1998].Biomimetična samozdravilna gradivaMalo je gradiv, ki jih je ustvaril človek, in bi imele boljše lastnostiod bioloških zgledov (živih organizmov). Od vseh lastnosti, kijih imajo biološki zgledi, pa je prav sposobnost samopopravilaoz. samozdravljenja izjemna. Samozdravilni pojav v gradivih,ki jih je izdelal človek, ni popolnoma nov. Dobro znan primersamozdravilnega delovanja v anorganskih gradivih je v antičnimalti, ki so jo uporabljali Rimljani <strong>za</strong> gradnjo objektov ininfrastrukture [Riccardi et al, 1998]. Malta je vezivo, ki povezujeopeko in naravni kamen, nima izjemnih mehanskih lastnosti invendar je vzdržala več kot dvajset stoletji. Ta izredna trajnostgradiva je posledica kemične reakcije med malto in vlago vzraku, ki simultano <strong>za</strong>pre razpoke, kar omogoča kontroliranotaljenje in ponovno zgoščevanje gradiva [Sanchez-Moral, 2004].Ker se reakcija zgodi »in situ«, se gradivo prilagaja geometrijirazpoke. Rimska malta se uvršča h gradivom z idealnimisamozdravilnimi lastnostmi. Razlogi, da se taka malta danes neuporablja, so preagresivna atmosfera moderne družbe in čas, kije potreben <strong>za</strong> njen nanos [Zwaag, 2007: 11].Antična malta je najbrž edino umetno gradivo, ki vsebuje<strong>za</strong>metke samozdravilnih lastnosti bioloških zgledov. Večinadela znanstvenike na tem področju še čaka. Razvoj in kreacijasamozdravilnih gradiv <strong>za</strong> uporabo na področju gradbeništvain arhitekture je vizionaren in ambiciozen poseg. Oblikovanjesamozdravilnih gradiv, ki bi jih potencialno lahko uporabljaliv arhitekturi in gradbeništvu, črpa inspiracijo iz biološkihsistemov, kjer se z nastankom poškodbe nemudoma pričneproces samozdravljenja.Samozdravilna gradiva so gradiva, ki se šele raziskujejo inv prihodnosti napovedujejo revolucionarne spremembe napodročju arhitekture in gradbeništva.Procesi samozdravilnega delovanja gradivPred usodno poškodbo konstrukcije se v gradivu pojavijo»nevidne« mikro razpoke, ki lahko vodijo do večjihrazpok in ogrožajo varnost konstrukcije. Klasični pristop kizpopolnjevanju kakovosti konvencionalnega gradiva je težnjapo boljši trdnosti gradiva in upočasnjevanju nastanka mikro inmakro razpok. Vendar prej ali slej še tako optimirano gradivopodleže razpokam. Pri določanju umetnih samozdravilnihgradiv se kot osnova uporablja biomimetični pristop, ki skušasamozdravilne lastnosti bioloških zgledov (živih organizmov)prenesti na področje gradiv, ki bi se uporabljala v industriji, tudiv gradbeništvu in arhitekturi [http://www.selfhealingmaterials.nl].Gradiva so se do sedaj razvijala in sledila paradigmi »<strong>za</strong>ščita predpoškodbo«. Tipično <strong>za</strong> današnja gradiva je, da nivo poškodbe vgradivu (mikro in makro-razpoke) ostane konstanten, oziromanarašča, vendar nikoli simultano ne pojenja. Pri bioloških zgledihje koncept ravno obraten. Tkiva bioloških zgledov se ne izogibajopotencialnim razpokam, nastanek razpok je dovoljen, vendar jetkivo zmožno poškodbe kontinuirano <strong>za</strong>znavati in jih samodejno<strong>za</strong>celiti oz. popraviti. Neposredno celjenje takšne poškodbe jelahko avtonomno ali pa s pomočjo zunanjega vpliva. Iz biološkegasveta poznamo mehanizme, ki so sposobni kontinuirano <strong>za</strong>znavatipoškodbo in jo popraviti. Raziskovalci se trudijo vpeljati telastnosti v umetna gradiva, ki jih izdeluje človek. Naslanjajo se nadva procesa delovanja gradiv [Zwaag, 2007]:1. proces preprečevanja poškodbePri oblikovanju gradiv se sledi osnovnim trem vodilom:postavitev vseh atomov na »pravo« mesto med proizvodnimciklom gradiva; postavitev atomov v konfiguracijo tako, da jimbo gibanje onemogočeno; uskladitev proizvodnje gradiva tako,da se izogne proizvodnim poškodbam2. proces obvladovanja poškodbeAlternativni koncept, ki oblikuje področje samozdravilnihgradiv, je t.i. proces upravljanja s poškodbo. Paradigma temeljina ideji, da sama poškodba ni problematična, dokler obstajamožnost avtonomnega procesa »odprave« poškodbe. Končniučinek samozdravilnega gradiva je odvisen od velikosti nastankapoškodbe in potrebnega obsega zdravljenja poškodbe.Načini samozdravljenja gradivDa bi bilo gradivo samozdravilno, je potrebno udejanjiti <strong>za</strong>htevo,da poškodbe gradiva več ali manj simultano izginejo. Prazenprostor, kjer je nastala poškodba, mora biti <strong>za</strong>polnjen z novo46
- Page 7 and 8: AR 2009 / 1
- Page 9: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 80 and 81: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101:
Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103:
AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105:
2009 / 1 AR