Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecAR 2009/1BIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTIsnovjo. Znanstveniki morajo torej oblikovati delno mobilnostv togem gradivu, kar je popolnoma nov koncept, netipičen <strong>za</strong>konvencionalna gradiva. Zdravilna snov se mora premaknitido poškodovanega območja (prisotna je mobilnost atomov),trajno pove<strong>za</strong>ti površini med seboj in hkrati izgubljati možnostpremikanja. Prehod med <strong>za</strong>četnim gibanjem in kasnejšimfiksiranjem v prostoru se lahko realizira s temperaturnoamplitudo, kemijsko reakcijo in drugimi procesi. Prav tako jepomembno, da je gradivo med časom popravila v nepremičnempoložaju [Zwaag, 2007]. Pri samozdravilnih gradivih v grobemobstajata dve stopnji [http://www.selfhealingmaterials.nl]:• gradivo z minimalno samozdravilno lastnostjo – pri gradivu,ki ima minimalno samozdravilno lastnost, se lahko le delnopopravi poškodbo in to le enkrat. Za uspešno izvedbogradivo potrebuje vpliv zunanjega dejavnika. Lastnosti tegagradiva so lahko slabše od lastnosti konvencionalnih gradiv,njihova cena pa je višja.• gradivo z idealno samozdravilno lastnostjo – gradivo zidealno samozdravilno lastnostjo bo popolnoma popravilonastalo škodo v gradivu in sicer večkrat ter popolnoma avtonomno.Lastnosti takšnega gradiva so enake oziroma boljšeod lastnosti konvencionalnih gradiv, hkrati pa je poceni.Samozdravilne lastnosti se bodo lahko aplicirale na skoraj vsedružine gradiv. Pri njihovem razvoju se pričakuje, da se bodo najprejuporabljala gradiva z nižjo stopnjo samozdravljenja, postopoma pase bodo v ospredje postavila gradiva z idealnimi samozdravilnimilastnostmi [http://www.selfhealingmaterials.nl].Aktualne raziskaveRaziskovalne skupine po svetu razvijajo samozdravilnemehanizme <strong>za</strong> vse osnovne skupine gradiv: kovine, keramike,polimere in kompozite. Samozdravilni procesi se raziskujejo spomočjo ustreznih kemičnih snovi [Trask, 2007], ki polimerizirajozdravilno snov (agens) v poškodovanem gradivu (slika 16).Slika 16: Samozdravilni koncept mikrokapsulacije [vir: White, 2001].a) razpoke se pojavijo v matricib) pretrganje mikrokapsul in razlitje zdravilnega agensa v razpokoc) samozdravilni agens v stiku s katali<strong>za</strong>torjem sproži procespolimeri<strong>za</strong>cije, ki med seboj poveže razpoke.Figure 16: The self-curing concept of microcapsulation [source: White, 2001].a) cracks appear in the matrixb) microcapsules break open and deliver the curing agent into the crackc) the self-curing agent in contact with the catalyst triggers the process ofpolymerisation and fills up the cracks.Eden izmed učinkovitih načinov proizvodnje avtonomnegasamozdravilnega gradiva je shranjevanje zdravilnega agensa,ki po poškodbi delno obnovi mehanske lastnosti gradiva. Prof.Scott White, eden najvidnejših in najuspešnejših raziskovalcev,je s svojo skupino na univerzi v Illinoisu razvil v gradivusistem mikrokapsul v votlih vlaknih. Mikrokapsule, polnjene stekočim lepilom, se nahajajo v običajni matrici, kot sta epoksiali beton. Razpoka, ki se pojavi v sistemu, sproži pretrganjemikrokapsule. Tekoče lepilo <strong>za</strong>polni nastali prazen prostor,fiksiran v določen položaj. V tem konceptu obstaja popolnaločitev funkcij. Matrica omogoča mehansko trdnost gradiva,medtem ko zdravilni povzročitelj (agent) nima funkcijevse dokler ne pride do poškodbe. Takšno gradivo postanepotencialno samozdravilno [Zwaag, 2007: 12].• primer: biomimetični mikrovaskularni avtonomni kompozitiV raziskavah je problematičen omejen postopek samozdravilnihprocesov, saj se po raztrganju mikrokapsule popolnomaizčrpa količina zdravilnega agensa. Rešitev omejenih virovsamozdravilnega agensa je cirkulacijski sistem (vzor jedelovanje v bioloških sistemih), ki kontinuirano napolnjuje47
Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecBIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTI2009 / 1 ARAR 2009/1gradivo. Cirkulacijska mreža pa ni le mehanizem <strong>za</strong> dovodagensa, temveč hkrati omogoča obstoj molekularnih sprožilcevin senzorjev ter nudi dodatno funkcijo gradiva, kot sta samodiagno<strong>za</strong>in regulacija temperature [Zwaag, 2007: 41]. Novpristop je tehnični izziv <strong>za</strong> oblikovanje medsebojno pove<strong>za</strong>nega,tridimenzionalnega »ožilja« samozdravilnih gradiv [Zwaag,2007: 42].Študije bodo vsebovale podrobne analize zdravljenja gradiv napodlagi bioloških zgledov, da bi se lahko razvili biomimetični,samozdravilni sistemi gradiv. Raziskovalna skupina na ameriškiuniverzi v Illinoisu že ustvarja nova mikrovaskularna gradiva,ki bodo imele večkratne, samozdravilne lastnosti, vzore <strong>za</strong>raziskave pa je človeška koža [Toohey et al, 2007].Biomimetrična arhitekturaČeprav je na področju biomimetike viden izjemen napredek, jenarava še vedno superiorna. Nekatere osnovne metode in oblikese lahko kopirajo, vendar se ideje iz narave najbolje prilagodijo,kadar človeku služijo kot vzor ali inspiracija in tako pripomorejok izpopolnjenim rezultatom [Bar-Cohen, 2006].Z razvojem in rastjo oblik se je že v <strong>za</strong>četku dvajsetega stoletjaukvarjal Sir D'Arcy Thompson, angleški zoolog in matematik,ki je leta 1917 svojo teorijo razložil v knjigi »On Growthand Form«, kjer poudarja, da na biološke oblike ni vplivalazgolj evolucija, temveč so imeli nanje prav tako pomembenvpliv <strong>za</strong>koni matematike, fizike in mehanike, ki se zrcalijo vmatematičnih vzorcih struktur (slika 17). Problem oblike jematematični problem, problem njene rasti pa po Thompsonovo,problem fizike [Thompson, 1992].se po ruskemu matematiku Georgy-ju Voronoi-ju). To je posebennačin razdelitve metričnega prostora, ki je določena z razdaljood izbrane diskretne množice točk (slika 18 a). To (navidez)naključno razdelitev površine je mogoče najti tudi v naravi, npr.na vzorcu žirafine kože (slika 18)b) [Pottman et al, 2007].Slika 18: a) Voronoi-jev diagram [vir: http://www.emeraldinsight.com/fig/1740260309005.png]b) Vzorec žirafine kože (primer Voronoi-jevega diagrama, ki ga jeustvarila narava [vir: http://aviary.com/artists/mpeutz/images/giraffe_skin_(voronoi_diagram)].Figure 18: a) A Voronoi diagram [source: http://www.emeraldinsight.com/fig/1740260309005.png].b) A sample of giraffe skin (an example of a Voronoi diagram created bynature)[source: http://aviary.com/artists/mpeutz/images/giraffe_skin_(voronoi_diagram)].Slika 17: Rast spiralne oblike Nautilusa [vir: http://photography.nationalgeographic.com/, 27.1.2009].Figure 17: The growth of the Nautilus shell spiral [source: http://photographynationalgeographic.com/, 27.1.2009].Trenutno se trendi v oblikovanju sodobne arhitektureosredotočajo na razvojne procese in sisteme, katerih osnova sodigitalni inženiring, kompleksne geometrije in principi biologije.Za generiranje arhitekturnih oblik se danes uporabljajo različneračunske metode. Zanimanje <strong>za</strong> metodologijo računalniškihizračunov – s pomočjo programov, parametričnega modeliranja ingenerativnih tehnik – se kaže v arhitekturnih projektih svetovniharhitektov, predvsem mlajše generacije. Naravne <strong>za</strong>kone se skušamatematično modelirati, kar je osnova <strong>za</strong> nadaljnjo računalniškoobdelavo. Eden takih primerov je Voronoi-jev diagram (imenujeSlika 19: Stanovanjski objekt in studio v Tokiu, arhitektura: Studio M,Tokio, Hajime Masubuchi [vir: Domeisen, 2008].Figure 19: A residential structure and studio in Tokyo, architecture: Studio M,Tokyo, Hajime Masubuchi [source: Domeisen, 2008].Primeri aplikacije Voronoi-jevega diagrama je fasadna oblogazgradbe v Tokiu, ki je oblikovana s posebno računalniškoprogramsko opremo (slika 19). Nastala celična struktura je bilamodificirana z različnimi parametri z uporabo računske metodevoronoi-jevega diagrama. Fasada iz aluminija je bila izdelanas programsko opremo CNC (computer numeric control), to jeprogram <strong>za</strong> numerično računalniško vodenje strojnih orodijmed proizvodnjo [Domeisen, 2008].Z uporabo radikalno–revolucionarne geometrije se je pojavilpopolnoma nov pristop k oblikovanju arhitekture. Oblikovanjetemelji na <strong>za</strong>konitostih biologije in se v arhitekturo vpeljuje z48
- Page 7 and 8: AR 2009 / 1
- Page 9: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 80 and 81: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101: Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103:
AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105:
2009 / 1 AR