Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJE PASIVNE HIŠEvertikalni smeri na dodatne obremenitve nekoliko bolj odpornekot v horizontalni smeri.Ločimo več vrst potresov, pri katerih se ob nenadnih premikihkamnitih gmot sprošča energija:a) prelomi in premiki kamninskih gmot vzdolž prelomnice -tektonski potresi (90%)b) premiki magme – vulkanski potres (7%)c) udorni potresi ob udorih in podorih (2.9%)d) potresi, ki se sprožijo <strong>za</strong>radi človekove aktivnosti: jedrskiposkusi, rudarstvo, .... (0.1%)V Sloveniji lahko pričakujemo le tektonske potrese tipa a), kipa so kar pogosti. Potresi pri nas nastajajo predvsem <strong>za</strong>radistiskanja Jadranske plošče med Afriško ploščo na jugu inEvrazijsko ploščo na severu. Lega prelomov je posledica smeridelovanja tektonskih pritiskov v sled premikanja litosferskihplošč, globine le teh pa so različne v povprečju pa so večinomaplitvi saj običajno ne presegajo globino desetih kilometrov.Med plitve potrese štejemo tiste, kjer se mesto loma oziromažarišče t.j. hipocenter pojavi v globinah do 70 km pod zemeljskimpovršjem. Iz podatkov dostopnih <strong>za</strong> Slovenijo so po letu 567globine hipocentrov znašale med 1 do 19 km [ARSO, 2009].Slika 01: Globina žarišč, magnitud in intenzitet* potresov od leta 567 pa vse dodanes,( 1_ ekstrem Cerkno-Idrija 1511, 2_Ljubljana 1895), [MORS, 2006]* intenziteta po EMS je v grafu namesto z rimsko podana z latinskoštevilkoFigure 01: Focal depths, magnitudes and intensities* of earthquakes from 567A.D. to the present, (1_extreme Cerkno-Idrija 1511, 2_Ljubljana 1895),[MORS, 2006].*intensity according to the EMS scale is shown in thediagram with an Arabic numeralGlede na razmeroma redko poseljenost in plitvost potresovlahko sklepamo, da omejitev na varovanje objektov zgolj predhorizontalnimi obremenitvami ni tako velika, saj je iskanarešitev potresne varovalke uporabna <strong>za</strong> veliko večino objektov.Kot je razvidno iz slike 1, je bilo v preteklosti na območjuSlovenije več potresov, med katerimi je bilo prek 65 rušilnih.Do sedaj je bila <strong>za</strong>beležena največja magnituda 6.8 po Richterju[Tasič in Vidrih, 2006], ki je dosegla tudi največji rušilniučinek z intenziteto 10 po EMS lestvici.Magnituda je sicer izmerjena količina, ki pa je <strong>za</strong> nekaterestarejše potrese ocenjena. Intenziteta potresa <strong>za</strong>beleženegapo evropski lestvici EMS (European Macroseismic Scale)[Tomaževič, 1999]. je izražena opisno glede na poškodbe, kijih tak potres povzroči. Z razvojem gradiv, konstrukcijskihsistemov, tehnologije in kvalitete gradnje je težko primerjatiučinke potresov na objektih, <strong>za</strong>to ne vemo natančno kakšnoškodo bi danes povzročil potres iz leta 567.Stopnja intenzitete po EMS in opis učinka:• I. Ne<strong>za</strong>znaven. Zabeležijo ga le seizmografi. Poškodb ni.• II. Komaj <strong>za</strong>znaven. Čutijo ga le redki posamezniki. Poškodb ni.• III. Šibak. Čutijo ga mnogi, predvsem v visokih stavbah. Poškodb ni.• IV. Zaznaven. Podnevi ga čuti mnogo ljudi v poslopjih, redkitudi na prostem. Posameznike potres zbudi. Viseči predmeti<strong>za</strong>nihajo. Poškodbe so <strong>za</strong>nemarljive.• V. Močan. Podobno kot IV. stopnja. Z manjšimi poškodbami.Manjši predmeti popadajo na tla. Omet odpada, šipe lahkopopokajo.• VI. Močan z zmernimi poškodbami. Čutijo ga vsi ljudje,mnogi prestrašeni bežijo na prosto. Posamezniki izgubijoravnotežje. Ponoči se vsi zbudijo. Manjši predmeti padajo natla, pohištvo se premika. Omet odpada, dimniki se lomijo.Poškodbe na visokih objektih.• VII. Močan s srednje težkimi poškodbami. Ljudje bežijo naprosto. Mnogi se le s težavo obdržijo na nogah. Pohištvo sepremika, redkeje tudi prevrne, predmeti padajo. Škoda napotresno varnih zgradbah je <strong>za</strong>nemarljiva, na slabše grajenihzmerna do znatna. Začutijo ga lahko vozniki v avtomobilih.• VIII. Močan s težkimi poškodbami. Ljudje se s težavoobdržijo na nogah, tudi na prostem. Pohištvo se prevrača,težji predmeti popadajo na tla. Škoda na potresno varnihzgradbah je neznatna, slabše grajene so delno porušene.Padajo polomljeni dimniki, spomeniki in stene slabšegrajenih zgradb. Zelo mehka tla lahko vidno valovijo,namočena se lahko utekočinijo. Možni manjši izbruhi peskaali blata iz tal.• IX. Rušilen. Zavlada splošna panika. Ljudi pomeče na tla.Znatno poškodovane so tudi potresno varne zgradbe. Stavbese lahko premaknejo ali prevrnejo s temeljev. Podzemnanapeljava se trga. Površje valovi in razpoka. Prožijo semanjši plazovi.• X. Zelo rušilen. Večina stavb je močno poškodovanih inporušenih. Površje je močno razpokano. Železniški tiri seukrivijo. Udori strmih rečnih bregov in obalnih previsov,plazenje strmih pobočij.• XI. Uničujoč. Le redke stavbe so še delno ohranjene. Mostoviso porušeni. Podzemne napeljave so popolnoma uničene.Zevajoče razpoke, možni premiki površja.• XII. Katastrofalen. Popolno uničenje vseh zgradb in podzemnihnapeljav. Vidno valovanje površja. Predmete ali celoljudi meče v zrak. Premiki in dvigovanje površja, zevajočerazpoke. Udori in plazenje pobočij.Seveda je že iz slike 1 razvidno, da je verjetnost ponovitveekstremno močnega potresa zelo majhna v primerjavi s šibkejšimi.Bistveno pa je, da se <strong>za</strong>vedamo, da preobremenitve lahko nastanejoin, da je prav <strong>za</strong>to potrebno določiti mejo zgornje obremenitve,ki jo morajo objekti brez izjeme prenesti. Za preobremenitvet.j. obremenitve nad to mejo pa vgradimo potresne varovalke.Če želimo, da so objekti čim manj poškodovani, moramo mejopostaviti zelo nizko, ko objekti ostajajo še v elastičnem območju.51
Edo WallnerSINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJE PASIVNE HIŠE2009 / 1 ARAR 2009/1Slika 02: Deleži površin Slovenije po potresnih conah, vir [MORS, 2006]Figure 02: Portions of Slovenia's surface area according to seismic zones, [MORS,2006].Potres z močjo IX. stopnje po MCS se pri nas pojavlja le priperiodi 500 let. V slučaju, da znaša pričakovana intenziteta VIIali več, je po predpisih to potresno aktivno območje in je <strong>za</strong>topotrebno pri analizi konstrukcij gradbenih objektov upoštevativpliv potresa. Po novih standardih SIST - Eurocode 8 [SISTEN, 2005] pri projektiranju uporabljamo karto projektnihpospeškov tal in ne več karto potresnih con razmejenih postopnjah pričakovane intenzitete potresa.Intenziteta VII. stopnje po MCS je bila z novim standardom<strong>za</strong> Slovenijo ocenjena s projektnim pospeškom ag = 0.1 g[ND SIST EN, 2005], to pomeni, da je ob potresu pričakovativpliv vztrajnostnih sil v horizontalni smeri z vrednostjo 10%od teže objekta. Če se omejimo na območja VII. cone in več,potem glede na podatke iz slike 2 <strong>za</strong>jamemo kar 97% površineSlovenije.V primeru, ko bi uspeli <strong>za</strong>gotoviti, da potresna varovalkaprične delovati pri obremenitvah s projektnim pospeškom 0.1g, potem lahko pričakujemo, da bi vsi tako grajeni objektizmogli potresne obremenitve v elastičnem območju t.j. brezresnih konstrukcijskih poškodb. Seveda pa je vrednost meje prikateri potresna varovalka prične delovati odvisna od sistema invgrajenih materialov.Realne vrednosti deleža horizontalnih obremenitev v primerjaviz vertikalnimi se gibljejo med 0.05 in 0.20. Spodnja minimalnavrednost se določi kot tista, ki še <strong>za</strong>gotavlja ustrezno horizontalnoodpornost na vpliv vetra, maksimalna vrednost pa se določi kottista, ki objekt <strong>za</strong>varuje pred resnimi poškodbami konstrukcije.Tipično značilno <strong>za</strong> potrese pri nas je torej to, da njihovaintenziteta običajno dosega VII. ali VIII. stopnjo. Gledena <strong>za</strong>dnje izkušnje iz leta 2004 <strong>za</strong> območje Posočja lahkougotovimo, da dejanske vrednosti intenzitet lokalno lahko celopresežejo pričakovane vrednosti intenzitet s periodo 475 oz.500 let. Na srečo so učinki tega potresa z razdaljo močno upadlitako, da ni bilo večje škode, seveda pa veliko k temu prispevakratko trajanje potresov.To je značilno, že iz časa potresov v Breginju ter severni Italiji inobičajno velja tudi <strong>za</strong> glavnino močnejših potresov v Sloveniji,da ob potresu primarni del t.j. glavno tresenje tal traja cca.Slika 03: Zapisi pospeškov gibanja tal iz dne 14.07.2004 – Vrsnik in Čezsoča,značilno kratko trajanje potresa in močan pospešek, vir [Vidrih, 2006]Figure 03: Records of ground movement accelerations for July 14th 2004 – Vrsnikand Čezsoča, characteristically short duration of the seism and a powerfulacceleration [Vidrih, 2006].20 sekund (gl. slika 3) in se še posebej seveda na območjih, kjer<strong>za</strong>nihajo večje gmote mehkejših materialov nihanje podaljša.Prav tako kot čas trajanja potresov so pomiki tal pri nas vprimerjavi s pomiki v svetu relativno majhni, medtem ko papospeški niso <strong>za</strong>nemarljivi, še posebej v primerih, ko gre <strong>za</strong>tak splet okoliščin, da se pospeški na površini zemlje ojačijo,takrat lahko <strong>za</strong>radi neprimernih vrhnjih plasti terena, na katerihso grajeni objekti, dosežejo tudi vrednost amaks= 0.47g, kar seje zgodilo v Bovcu leta 2004 [Tomaževič, 2005].Iz dosegljivih podatkov lahko ugotovimo, da je ob potresih vSloveniji pričakovati pomike tal v velikosti med 5 in 10cm in,da pospeški lahko dosegajo 0.5g.Sinergijski koncept konstrukcije pasivne hiše z dodano potresnovarovalko naj bi torej zmogel tudi premagovanje horizontalnih<strong>za</strong>mikov do 10cm glede na svojo prvotno lego, kar je s sistemomtemeljne plošče dokaj enostavno.Ob iskanju rešitev cenene potresne varovalke, kjer smo se omejilina delovanje v horizontalni smeri, smo izbrali tudi najboljrazširjen segment tipičnih stanovanjskih hiš P+1 in K+P+1 (shladno kletjo). V obeh primerih so kontaktne napetosti v plastehtoplotne izolacije enakega velikostnega reda.Potresna izolacijaS toplotno izolacijo ne moremo izničiti vpliva prevodnostitoplote, lahko pa bistveno zmanjšamo posledice tega vpliva.Podobno je s potresno izolacijo, ki ne more popolnoma izničitivpliva potresa, lahko pa bistveno omili posledice.Pogosto ne gre le <strong>za</strong> dodatne stroške vgradnje potresnihizolatorjev ampak tudi <strong>za</strong> prihranke na konstrukciji. Povprečnaprotipotresna <strong>za</strong>varovalna premija v ZDA znaša letno od0.5% od celotne vrednosti konstrukcije. Stroški vgradnjepotresnih izolatorjev so različni in lahko znašajo tudi do 6% vslučaju naknadne vgradnje, lahko pa gre celo <strong>za</strong> prihranke nakonstrukciji v enakem odstotku.V enem od slabših primerov lahko priv<strong>za</strong>memo, da bomo imelipri vgradnji potresnih izolatorjev 6% dodatnih stroškov. Izprivzetega sledi, da se stroški vgradnje po 18 letih izravnajo sceno <strong>za</strong>varovalne premije. V primerih, ko je vgradnja potresne52
- Page 7 and 8: AR 2009 / 1
- Page 9: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 80 and 81: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101: Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103: AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105: 2009 / 1 AR