Arhitektura, Raziskave Architecture, Research - Fakulteta za ...

Aleš Golja, Špela Verovšek, Tadeja ZupančičPreusmeritev k ekoturizmuZgornjega PosočjaTowards ecotourism of Zgornje Posočje2009 / 1 ARUDK 711.163:338.484COBISS 1.01 izvirni znanstveni članekprejeto 09.2.2009izvlečekPregledni članek obravnava pojem ekoturizma z vidika ohranjanjaavtentičnosti prostora in dinamičnega ravnovesja kulturne trajnostiprostorskega razvoja. Aplikacija obravnava problematiko kulturnekrajine Zgornjega Posočja. Izbrano območje sodi med najprivlačnejšaobmočja za preživljanje prostora časa v naravnem okolju Slovenije.Obenem pa izkazuje visoko stopnjo občutljivosti ekosistema,socialnega okolja in arhitekturne dediščine. V članku predstavljenaanaliza stanja z vidika prostočasnih dejavnosti kaže na stopnjujočo seobremenjenost tega okolja, vendar je njegova nosilnost za človekoveposege vanj zaradi svojevrstne naravne in družbeno-gospodarskestrukture ter geografskega položaja majhna. Posebej občutljiv jeprostor spričo labilne prebivalstvene strukture, pomanjkanja vitalnihorganizacijskih struktur, znanja in zrahljanih koherenc med družbeniskupinami. V prispevku se sprašujemo, na kakšen način lahkoavtentičnost specifičnega prostora postane izhodišče za razvoj turizmain dolgoročno stabilnost območja: ne le za turiste, temveč tudi zalokalno prebivalstvo? Kdo so akterji in kako se (lahko) povezujejo vožjem in širšem prostoru? Članek z iskanjem odgovorov na navedenivprašanji prispeva k razvoju celostnega pristopa k reševanju izbraneproblematike.abstractThe article presents ecotourism as a concept that provides an opportunityto preserve the authenticity of a particular tourist destination and enablesa dynamic balance of cultural spatial development. The main emphasis ison the alpine river system as a core factor in tourism development. Themodel is applied to the Upper Soča Valley, one of the most attractive andgenuine Slovenian alpine destinations. However, from the perspective of theecosystem, social environment and architectural heritage, it is an alpinearea of great vulnerability. In the paper, we present basic tourism indicators,as well as related traffic and recreational statistics, which indicate theoscillating congestion of visitors, their vehicles and river activity. Thedevelopment of such trends presents a threat to the fragile socio-economicstructure of the Upper Soča Valley. Moreover, insufficient control of tourismrelatedinterventions in space has negative effects, especially in sensitiveenvironments characterized by less vital management structures, lack ofknowledge and the fragmentation of various social groups.In this context, the article deals with the questions: how can the authenticityand particularity of a specific space become an opportunity for ecotourismdevelopment, long-term stability and perspectives in this area? Who arethe actors, and how they (can) mutually cooperate and participate in adecision-making process on a local and regional scale?ključne besedeekoturizem, nosilnost okolja, Zgornje Posočje, kulturna krajina,sodelovanje javnostikey wordsecotourism, space capacity, the Upper Soča River Valley, culturallandscape, public participationProstorske priložnostiEkoturizem kot pojem preživljanje prostega časa v naravnemokolju, ki odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjolokalnega prebivalstva [TIES, 1991], je v Evropi in po svetupostal tržni produkt z visoko dodano vrednostjo podeželskemugospodarstvu. Definicije in pomeni izraza ekoturizem so danesv Evropi številni, vendar zelo neenotni. V tem prispevku kotbistveno lastnost eko- naravnanega turizma izpostavljamouravnoteženost med turizmom in drugimi družbenimidejavnostmi ter različnimi rabami prostora oziroma ''balans''med varovanjem tako naravne kot kulturne krajine in razvojem.Zgornje Posočje sodi med krajine, ki so poleg gozdov, vodnegain obvodnega prostora ohranile veliko mero prvobitnosti in jemed najprivlačnejšimi območji za preživljanje prostega časa inrekreacijo. Izrazito periferna in obmejna lega, odmaknjenost terotežena dostopnost so v veliki meri botrovale upočasnjenemurazvoju tega območja in manjšemu poseganju v naravnoin tradicionalno kulturno krajino. [Natek: 203, 1998] RekaSoča predstavlja 'hrbtenico', naravno povezovalko območja.Sodi v sam vrh evropske naravne dediščine in je od leta 1971zavarovana kot naravni spomenik, pri čemer je z zakonomtudi določeno Zavarovano območje zajema strugo ter vodna inpriobalna zemljišča reke Soče in njenih pritokov na odseku odizvira Soče oziroma njenih pritokov do vtoka Idrijce pri Mostuna Soči. zavaro določitvi zavarovalnega območja za [ZDZORS,1976]. Naraščajoč turistični obisk v naravi močno vpliva nastanje naravnega okolja, posebno v tako občutljivih gorskihekosistemih, prav tako pa vpliva tudi na družbo in sledi njenihposegov v prostor, v kulturno okolje.Preplet prvobitne naravne dediščine z sorazmerno dobroohranjenostjo arhitekturno-kulturnega okolja Zgornjega Posočjaje njegova osnovna kvaliteta. Prepletanje alpskih in mediteranskihkrajinskih prvin, svojstven dialekt, izredna prilagojenost človekaoziroma ''občutek za distanco'' hudourniški naravi Soče [Natek:209, 1998] so elementi, ki so vredni zaščite. Ekoturizem lahkopredstavlja vzvod za vzpostavitev določene mere celovitegarazvoja območja, povezovanje lokalnega prebivalstva, dopolnilnodejavnost kmetijstvu, hkrati pa sredstvo za dinamično ohranjanjetradicionalnih prvin (arhitektura, zgodovina, kulinarika, navade,naravna dediščina) ter ekonomske in demografske vitalnostiobmočja.V prvem delu prispevka obelodanimo obremenitve prostoraZgornjega Posočja, ki izhajajo iz rekreacijsko-turistične dejavnosti.Hkrati predstavimo zmanjšano nosilnost družbenega okoljavpletenih treh občin (Kobarid, Bovec, Tolmin), ki izhaja iz slabevitalnosti prebivalstvene strukture in zrahljanih koherenc meddružbenimi skupinami. V nadaljevanju izpostavimo ekoturizemkot koncept razvoja turizma za alpska območja in navedemoprimer dveh alpskih držav. V zadnjem delu prispevka14