Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJE PASIVNE HIŠEizolacije cenejša, se stroški še hitreje povrnejo.Primerjava cen <strong>za</strong>varovalniških premij <strong>za</strong> potresna <strong>za</strong>varovanjaobjektov in stroškov vgradnje potresnih izolatorjev potrjujesmiselnost vgradnje potresnih izolatorjev. Dejstvo je, da jezelo malo objektov grajenih <strong>za</strong> krajše obdobje od dvajsetihlet. Ustrezna širša uporaba potresnih izolatorjev vpliva tudina nižanje cene le teh. Prav <strong>za</strong>to je v <strong>za</strong>dnjem času <strong>za</strong>sleditidoločen porast.dvajsetega stoletja. V bistvu so se nekateri poizkusi pričeliizvajati že nekoliko prej, ko je angleški inženir John Milneprofesor minerstva deloval v Tokiu. Po nekaj <strong>za</strong>četnih in manjuspelih poizkusih, ko so se pojavljale težave z mirovanjemobjekta ob vplivu vetra je z zmanjševanjem premera krogel,ki jih je nameščal v nekakšne krožnike iz litega žele<strong>za</strong>, uspeldoseči ustrezno odpornost tudi v slučaju tovrstnih obremenitev.Tako je leta 1886 objavil, da je <strong>za</strong>dovoljiv rezultat dosegel skroglami premera ¼˝.Tudi danes je osnovna ideja o sposobnosti gibanja nadzemnegadela stavbe glede na podlago še vedno aktualna. Ločimorazlične načine gibanja glede na podlago, ki je lahko vertikalnoin horizontalno podajna, lahko po pride do drsenja.Slika 04: Primer rasti vgradnje potresnih izolacij v Italiji in stanje v svetu [Forni,2006]Figure 04: Example of the growth of seismic isolation incorporations in Italy and theworld [Forni, 2006].V svetu je poznanih že več načinov potresnega izoliranja (pasivni,aktivni) [Kilar in Koren, 2007]. Žal je izvedba odvisna od cene,ki jo investitor sprejme ali pa tudi ne. Uspešen načrtovaleckonstrukcije je tisti, ki uspe vgraditi čim boljši sistem potresneizolacije s čim manj stroški. Neprimerna arhitekturna <strong>za</strong>snovalahko enormno poveča stroške vgradnje potresnih izolatorjev,<strong>za</strong>to je <strong>za</strong> dober rezultat potrebno arhitekturo stavbe v neki meripodrediti <strong>za</strong>htevam konstrukcije.Pasivni sistemi potresnih izolacij so najenostavnejši in hkratinajcenejši. Delimo jih na tiste, pri katerih se konstrukcija popotresu vrne v prvotno lego in tiste, ki obstanejo v neki naključnilegi. Slabost slednjih je ta, da jih je potrebno pred naslednjimpotresom ročno povrniti na prvotno lego, so pa <strong>za</strong>to običajnonajcenejši. Skupna slabost pasivnege potresne izolacije jeta, da je potresna izolacija projektirana na določeno togostkonstrukcije, ki pa se lahko med samim potresom spremeni,<strong>za</strong>radi česar lahko pride celo do povečanja obremenitev nakonstrukcijo.Moderni aktivni sistemi potresnih izolacij so računalniškokrmiljeni in zmorejo v realnem času s pomočjo podatkovpridobljenih iz raznih senzorjev slediti tudi spremembamkonstrukcije in so tako učinkovitejši od pasivnih sistemov. Taksistem je bistveno dražji, hkrati pa je potrebno takemu sistemuves čas dovajati električno energijo <strong>za</strong> nadzor in krmiljenjesistema.Stanovanjske hiše so poseben primer objektov z maloinvesticijsko vrednostjo, <strong>za</strong>to danes še ni pričakovati, da bi jihpred potresom varovali s sistemom aktivne potresne izolacije.Predlogi <strong>za</strong> pasivne potresne izolacije hiš segajo v sam <strong>za</strong>četekSlika 05: Vrste podajnosti podlage in pripadajoč način gibanja objekta ob potresuFigure 05: Types of soil-flexibility and appertaining modes of movement of astructure during an earthquake.V primeru elastičnih deformacij v podlagi se objekt po potresupovrne v prvotno lego. Kadar pride do drsenja ali do plastičnihdeformacij v podlagi pa objekt ob koncu potresa običajnoobstane z nekim <strong>za</strong>mikom glede na <strong>za</strong>četni položaj. Potresnaizolacija, pri kateri pride do trajnega <strong>za</strong>mika <strong>za</strong>to, da bi predhujšimi posledicami potresa obvarovali zgornjo konstrukcijo,lahko imenujemo potresna varovalka. Trajna deformacijaje običajna slabost pasivnih sistemov, ki pa so prav <strong>za</strong>radipreprostosti sistema relativno ceneni. Cena samih blažilcevoziroma pasivnih potresnih izolatorjev je v bistvu še nekolikomanjša, saj v bistvu del stroškov celotnega sistema predstavljatudi cena preureditve temeljenja konstrukcije t.j. ločitve nazemeljski in nadzemni del (izvedba podstavka nadzemnegadela in temeljenje potresnih izolatorjev).Pasivna hiša in sinergijski koncept konstrukcije z dodanopotresno varovalkoPri pasivnih hišah, ki so večinoma temeljene na temeljnihploščah položenih prek toplotno izolativnega ovoja zgradbe, jeobičajno t.i. delitev na zemeljski hladni in nadzemni topli delzgradbe že v <strong>za</strong>snovi načrtovana.To ločitev zgornje konstrukcije od spodnjega zemeljskega delalahko z minimalnimi korekturami izkoristimo v prid cenejšeizvedbe potresne izolacije. Ob vgradnji potresne izolacije torejta del stroška odpade. To je bistvena ugotovitev in osnovasinergijskega koncepta.53
Edo WallnerSINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJE PASIVNE HIŠE2009 / 1 ARAR 2009/1Dejstvo je, da je sistem ˝pasivne hiše˝ <strong>za</strong>čel nastajati neodvisnood že poznanega sistema potresne izolacije, saj se je vsaj vEvropi pričel razvijati na tleh, ki potresno niso aktivna (Nemčija)[Wallner, 2008/2],.V okviru eksperimentalnih raziskav s področja strižne odpornostitoplotno-izolativnega ovoja nameščenega pod temeljno ploščo,smo prišli do <strong>za</strong>ključka, da je dejansko potrebno zelo malosprememb na <strong>za</strong>snovni ˝pasivne hiše˝, da dosežemo določenostopnjo potresne izoliranosti objekta.Preizkuse smo opravljali sklopih ovoja sestavljenega iz XPS(ekstrudirani polistiren) toplotno-izolativnih plošč, pri katerihje mogoče vgrajevati ločilne drsne plasti.namestili ločilno PE folijo Sarnavap 1000, je prišlo do zdrsa medXPS ploščo in PE folijo že pri 25% vertikalne obremenitve.Slika 08:Figure 08:Eksperimentalne meritve strižne odpornosti toplotno-izolativnega ovojazgradbe pod temeljno ploščo.Experimental measurements of the shear resistance of the thermalinsulation envelope of the building underneath the foundation slab.Slika 06: Predlog pasivne potresne izolacije <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev potresne varnostikonstrukcije z uporabo ˝Low Cost˝ materialov [Ahmad, Qureshi, 2007]Figure 06: Suggestion for passive seismic isolation to ensure seismic safety of astructure through the use of low cost materials [Ahmad, Qureshi, 2007].Slika 09: Rezultati meritev strižne odpornosti različnih sklopov toplotno-izolativihovojevFigure 09: Measurement results for shear resistances of different thermal envelopecomplexes.V nadaljevanju to pomeni, da tak sklop že lahko deluje kotpotresna varovalka, ki varuje zgornjo konstrukcijo predhorizontalnimi obremenitvami večjimi od 25% teže objekta.Seveda je potrebno izdelati tudi ustrezne robne detajle, kiomogočajo in hkrati omejujejo horizontalen <strong>za</strong>mik zgornjekonstrukcije glede na podlago. Kljub vsemu, pa lahkougotovimo, da je mogoče z minimalnimi kirurškimi posegi vkoncept toploto-izolirane ˝pasivne hiše˝ dograditi tudi potresnovarovalko brez večjih dodatnih stroškov.Slika 07: Detajl izvedbe toplotno-izolativnega ovoja zgradbe na stiku stena - tla[Fibran, 2008]Figure 07: Detail of the execution of the thermal insulation envelope of the buildingat the wall-floor joint [Fibran, 2008].Rezultati meritev strižne odpornosti na različnih vzorcih; odosnovnih sklopov, ovoja, kombinacij z nasutim peskom, douporabe hidroizolacij in ločilnih folij so poka<strong>za</strong>li, da se strižnaodpornost kaže z vrednostjo od 25 do 64% vertikalne teže.Pri preizkušancu, kjer smo med temeljno ploščo in toplotnoizolativnimi ploščami FIBRANxps 400 v debelini 24cmZaradi možnega potresa ter posledično zdrsa med podlagoin objektom je smiselno projektirati gibljive spoje instalacij,če seveda želimo preprečiti škodo na instalacijah. Gledena karakterističen hod in kratko trajanje potresov pri nasje pričakovati, da predlagani koncept <strong>za</strong>dovoljivo deluje vsmislu varovalke <strong>za</strong> enkratno uporabo [Wallner, 2008/3], saj nipričakovati, da bi se objekt po potresu <strong>za</strong>ustavil ravno v prvotnipoziciji t.j. pred drsenjem. Za večkratno uporabo pa je potrebnopredvideti, da se objekt po potresu ponovno namestiti v prvotnopozicijo, kar se lahko izvede ročno ali pa se v ta namen vgradit.i. dodatno opremo <strong>za</strong> avtomatsko korekcijo pozicije stavbe.54
- Page 7 and 8: AR 2009 / 1
- Page 9: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 80 and 81: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101: Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103: AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105: 2009 / 1 AR