Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaAR 2009/1IZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE• oceniti vključenost vsebin grajenega okolja v izobraževalne programevrtcev, osnovnih in srednjih šol v Sloveniji.Metodika projekta:V celotnem projektu se prepletata induktivni in deduktivnipristop. Naloga motri problematiko interdisciplinarno skozipoglede relevantnih ved, ki se vključujejo (bi se moralevključevati) v izobraževalni proces o trajnostnem razvojugrajenega okolja – v pove<strong>za</strong>vi arhitekture, urbanističneganačrtovanja, razvojne psihologije, pedagogike itd. Prevladujeopisna metoda, dopolnjuje jo empirični pristop (vključnos statistično obdelavo podatkov, s prilagoditvijo trenutnouporabljene – pri preverjanju učencev).Rezultati / vsebina projekta:Naslovi poglavij neposredno izhajajo iz projektnih ciljev:• Vloga izobraževanja o grajenem okolju v konceptu trajnostnegarazvoja• Izhodišča <strong>za</strong> prilagajanje načinov posredovanja arhitekturnihvsebin• Pomen kvalitete bivanja v splošni javnosti, še posebej otrokin mladostnikov• Kompleksnost izobraževalnih vsebin o grajenem okolju indidaktičnih metod ter orodij glede na razvojne sposobnosticiljne publike• Osveščenost in komunikacijska sposobnost ciljne publike• Vsebine o grajenem okolju v izobraževalnih programih vrtcev,osnovnih in srednjih šol v Sloveniji• Usmeritve <strong>za</strong> razvoj vseživljenjskega izobraževalnega sistemao grajenem okolju oz. arhitekturnem prostoruV pričujočem skupnem in nadaljnjih delnih prispevkih so,izhajajoč iz faze reali<strong>za</strong>cije projekta, predstavljeni delni rezultatiprvih štirih poglavij.Uporabnost rezultatov:Rezultati so neposredno uporabni v prenovi izobraževalnihprogramov osnovnih in srednjih šol; posredno v temeljnih indrugih razvojnih raziskavah ter ob strokovnem delu, predvsempa v procesu oblikovanja sistema vseživljenjskega učenja oarhitekturi.Ključne besedeTrajnostni razvoj, vseživljenjsko učenje, grajeno okolje,arhitektura, urbanistično načrtovanjeSlika 1: Vprašanji šolarju / dijaku: 'Kje bi najraje živel? Zakaj?'Figure 1: Questions for a pupil/student: Where would you prefer to live? Why?Maruška Šubic-KovačKONCEPT TRAJNOSTNEGA RAZVOJA KOT IZHO-DIŠČE IZOBRAŽEVANJAPojem trajnostnega razvoja je neposredno pove<strong>za</strong>n zuravnoteževanjem človekovih potreb po ohranjanju naravnegain grajenega okolja v sedanjosti in prihodnosti. Za <strong>za</strong>gotovitevtrajnostnega razvoja so bila z Agendo 21 konec prejšnjega stoletjasprejeta načela trajnostnega razvoja. Ta so se dopolnjevala skozištevilne dokumente na svetovni in evropski ravni (Teritorialnaagenda Evropske unije, Leipziška listina, Tematska strategija <strong>za</strong>urbano okolje, Aalborška listina, Evropski forum <strong>za</strong> arhitekturnepolitike in podobno) ter tudi na državni ravni (Ustava RS,Zakon o prostorskem načrtovanju, Slovenska arhitekturnapolitika, dokumenti posameznih vladnih in nevladnih skupin inpodobno). Večina teh dokumentov poudarja proaktivno politikoizobraževanja in usposabljanja otrok in mladine na področjutrajnostnega razvoja.73
Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaIZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE2009 / 1 ARAR 2009/1Slika 2: Vprašanji šolarju / dijaku: 'S puščico označeni prostor na sliki jeostal nepozidan. Kaj po tvojem mnenju sodi vanj? Obkroži in napiši<strong>za</strong>kaj!'Figure 2: Questions for a pupil/student: The space marked with an arrow hasnot been built on. What belongs there, in your opinion? Circle it,stating why.Bistvo izobraževanja o trajnostnem razvoju v grajenem okoljuje vzgojiti posameznika, ki bo sposoben kritične presoječlovekovega vpliva na grajeno okolje in se bo <strong>za</strong>vedal okoljskihprednosti, priložnosti in težav ter bo imel znanje in sposobnosti<strong>za</strong> ustrezno delovanje pri skrbi <strong>za</strong> grajeno okolje. Posameznika,ki bo omogočal trajnostni razvoj, reševal obstoječe probleme inpreprečeval nastanek novih. Vprašanje pa je, kako oblikovatiustrezno izhodišče <strong>za</strong> tovrstno izobraževanje v konkretnemokolju.Matevž Juvančič, Špela VerovšekIZOBRAŽEVANJE O ARHITEKTURI IN "KULTURNATRAJNOST" PROSTORSKEGA RAZVOJAČe večina splošne javnosti ob besedah 'okoljski' oziroma'trajnostni' pomisli zgolj na naravne aspekte teh pojmov termedsebojne odnose med človekom in naravo, ta miselni konceptizpušča prav tako bistveno – kulturno komponento. Še posebejv času, ko se meje med kulturno in naravno krajino ne<strong>za</strong>držnobrišejo, tudi kulturne in naravne komponente trajnostnegarazvoja ni več moč obravnavati ločeno. Podobnega mnenjaso tudi nekateri avtorji, ki trdijo, da pri trajnostnem razvojune gre zgolj <strong>za</strong> fizične/fizikalne pojme, temveč 'trajnostno'vključuje tudi družbene, estetske in ekonomske vidike vpove<strong>za</strong>vi z dobrim počutjem posameznika in skupnosti. Neglede na različne definicije in številne aspekte celotnegaspektra trajnostne problematike, se večina piscev strinja, daoblikovanje bivalnega okolja (v najširšem pomenu besede), kivključuje tako arhitekturo, urbanizem kot tudi druge vede, kise ukvarjajo z načrtovanjem, gradnjo in poseganjem v prostor,pomembno vpliva na kvaliteto okolja oz. kakovost bivanja vsplošnem (pozitivno in negativno). Hagan [2001: 17] meni, daje arhitektura vedno posedovala ambivalentno pozicijo mednaravnim in kulturnim, ki se z <strong>za</strong>sledovanjem trajnostnegarazvoja le še poglablja.Za doseganje kulturne trajnosti prostorskega razvoja so takona eni strani pomembna formalna pravila (<strong>za</strong>koni, pravilniki,prostorski akti itd.), ki omogočajo sodelovanje javnosti vnačrtovalskih procesih, predpisujejo, omejujejo in sankcionirajodejanja v prostoru, na drugi strani pa aktivno izobraževanjevseh akterjev (tudi potencialnih) o arhitekturi in etiki delovanjav prostoru.Razširjanje procesa učenja in spoznavanja sveta na vsaživljenjska obdobja posameznika sovpada z razširjenimpogledom stroke na relacijo prostor–uporabnik ter prostorskoproblematiko, ob katero '<strong>za</strong>deva' v različnih življenjskihsituacijah in na različnih stopnjah (starostnih, zrelostnih,izobraževalnih, interesnih). Postopno in stopnjam prilagojenoizobraževanje o prostorskih vsebinah ima očitno prednostpred izobraževanjem 'tik-pred-zdajci' ter 'gašenjem požarov'v smislu spreminjanja že izoblikovanega sistema vrednot,stališč in prepričanj posameznih ciljnih skupin javnosti.Prednost zgodnjega in postopnega učenja se izkazuje tudi pripravočasnem posredovanju tovrstnih vsebin oziroma še predobdobjem posameznikovega aktivnejšega poseganja v prostor.Vso trajnostno problematiko na področju oblikovanja prostora je74
- Page 7 and 8:
AR 2009 / 1
- Page 9:
Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14:
Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16:
Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18:
Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 80 and 81: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101: Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103: AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105: 2009 / 1 AR