Arhitektura, Raziskave Architecture, Research - Fakulteta za ...

Edo WallnerSINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJEPASIVNE HIŠESYNERGY CONCEPT OF THE PASSIVE HOUSECONSTRUCTION2009 / 1 ARUDK 72.02:620.92COBISS 1.02 pregledni znanstveni članekprejeto 09.2.2009izvlečekZasnova konstrukcije pasivnih hiš je zelo podobna konstrukcijipotresno izoliranih hiš. V obeh primerih je konstrukcijaobjekta izolirana od podlage. Praktično neodvisno od vrsteuporabljenega gradiva konstrukcije (glina, opeka, les, beton) soskoraj vse konstrukcije hiš stenastega tipa. To pomeni, da sozelo toge v horizontalni smeri in ob potresu prejmejo znatneobremenitve, ki pa jih lahko učinkovitio omejimo z vgradnjopotresne varovalke. V članku je predstavljen sinergijski konceptzasnove konstrukcije pasivne hiše, ki omogoča vgradnjo potresnevarovalke ob zanemarljivih dodatnih investicijskih stroških t.j.pod 0.5%, predvsem pa omogoča naknadno vgradnjo aktivnegasistema potresne izolacije..abstractThe design of a passive house is very similar to the design of aseismically isolated building. In both cases the structure of thebuilding is isolated from the foundation. Nearly all buildingsare constructed with a solid wall system, regardless of the typeof construction material used. This means they are very rigidin the horizontal direction, and when a seismic event occurs,they are subjected to a considerable load which, however, maybe efficiently mitigated by the incorporation of an earthquakeprotector. The article presents a synergy concept of a passivehouse design which enables the incorporation of an earthquakeprotector with negligible additional investment costs (i.e.less than 0.5%) and, most importantly, makes possible theincorporation at a later stage of an active seismic isolationsystem.ključne besedetemeljenje, pasivna hiša, toplotna izolacija, potres, potresnavarovalkakey wordsfoundation, passive house, thermal insulation, earthquake,seismic fuseZasnova konstrukcije pasivnih hiš je na nek način zelo podobnakonstrukciji potresno izoliranih hiš. Bistvo izoliranja je v obehprimerih ta, da je konstrukcija objekta ločena od podlage.Če na splošno primerjamo konstrukcije hiš, lahko ugotovimo,da so praktično neodvisno od vrste uporabljenega gradivakonstrukcije (glina, opeka, les, beton) skoraj vse konstrukcijehiš stenastega tipa.Tudi leseni montažni objekti so pretežno stenastega tipa, česeveda odmislimo podajnost veznih sredstev na stiku s podlago,ki ponavadi prav zaradi svoje podajnosti zmanjšajo vnosobremenitev v zgornjo nosilno konstrukcijo.Na splošno to pomeni, da so konstrukcije hiš zelo toge tudi vhorizontalni smeri in ob potresu prejmejo znatne obremenitve,ki pa jih lahko učinkovito omejimo z vgradnjo potresnevarovalke.Potresna varovalka, kot del potresne izolacije, ima nalogo, dase konstrukcija objekta ob nihanju temeljnih tal oz. podlagepri premočnem potresu ne poruši. Predvsem je bistveno to, dase deformacija izvrši v omejenem obsegu in na predvidenemmestu.Danes obstaja že veliko sistemov, od pasivnih cenejših pa donajdražjih aktivnih potresnih izolacij, ki praktično v realnem časuopravijo detekcijo vsiljenega nihanja in izvedeno ustrezen odzivsistema za vzdrževanje mirovanja varovanega jedra [Naeimin Kelly, 1999]. Največji problem pri tako dovršenih sistemihje gotovo cena. Dodatne težave lahko povzroča tudi motenapreskrba z energijo, ki je potrebna za delovanje sistema.Ena od bistvenih nalog potresne varovalke je tudi njenacenenost, ki je zelo pomembna za množično vgradnjo. Prav znamenom, da poiščemo ekonomsko rešitev za izvedbo potresnevarovalke, smo na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani v okviruraziskovalnega projekta ARRS z naslovom ˝Uvajanje naprednihtehnologij za povečanje varnosti v arhitekturi sodobnihstanovanjskih stavb˝ analizirali možnosti sinergijskih učinkov[Wallner, 2008/1].Tako smo izhajali iz podobnosti zasnove konstrukcije ˝pasivnihhiš˝ [Zbašnik S., 2007], ki so temeljene na temeljni plošči podkatero nameščamo plast toplotne izolacije in potresno izoliranihhiš podobne zasnove.Karakteristike potresov v Sloveniji in omejitveni kriterijipreiskovanih hišOb spoznanju, da ne iščemo univerzalnega sistema za reševanjevseh mogočih objektov, smo se odločili definirati omejitvenekriterije, ki pa veljajo za veliko večino objektov. Iz izkušenjvemo, da največjo škodo povzročijo horizontalne komponentelongitudinalnih potresnih valov. Gre za dvoje in sicer, pri plitvihpotresih, je nad samim hipocentrom potresa pričakovati številčnomalo objektov in posledično manjše število poškodovanihobjektov, hkrati pa so naše hiše ob povečanju obremenitev v50