Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaAR 2009/1IZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJEmoč zlahka strniti okoli (<strong>za</strong> vsakega posameznika eksistencialnopomembnega) pojma bivanja – bivanje pa najbolj pogostopovezujemo z bivališči → arhitekturo, njihovim umeščanjemv prostor in na njihova medsebojna razmerja → urbanizem,prostorsko načrtovanje. Širši pomen bivanja <strong>za</strong>jema večinočlovekovih aktivnosti, ki se <strong>za</strong>čnejo v bivališču in njegovi bližnjiokolici, nadaljujejo pa z vprašanji transporta, komuniciranja,dela in delovnega okolja, vse do preživljanja prostega časa –večina od naštetih je vsaj posredno pove<strong>za</strong>nih z vprašanjemoblikovanja stavb in prostora. Takšna perspektiva preusmerjapogled 'zviška' – od globalnih razsežnosti, nepredstavljivegamerila in kvantitete ter množičnosti - na optiko vsakegaposameznika, njegovih izkušenj in vsakdanjih dejanj, ki jih letalažje razume in obvlada.Med osnovnimi vsebinskimi elementi, ki jih je v procesusplošnega izobraževanja smiselno predstaviti, so vsebine,pove<strong>za</strong>ne z gradnjo in poseganjem v grajeno okolje, pri čemerželi arhitekturna stroka opo<strong>za</strong>rjati in spreminjati neracionalnevzorce vedenja aktivne javnosti pri ravnanju s prostorom.Elementi lahko <strong>za</strong>devajo ob perečo problematiko (razpršenagradnja, nedokončanost objektov, dotrajani fasadni ovoji, gradnjana pobočju, bivališče in zelena okolica itd.), ki jo arhitekturnastroka <strong>za</strong>znava v okolju, v pove<strong>za</strong>vi z drugimi prostorskimistrokami, javnomnenjskimi raziskavami, problematiko, ki sešele kaže in bo pereča v prihodnosti ob nadaljevanju obstoječihpraks in vzorcev vedenja (npr. gradnja industrijsko-razvojnonakupovalnihcentrov), elementi pa so lahko tudi posameznika<strong>za</strong>lci trajnostnega razvoja.Podajanje kulturne trajnosti prostorskega razvoja je smiselnorazviti okoli naslednjih izhodišč:A. Vsa trajnost je lokalna« [McDonough, 1998: 49]. Zato seje potrebno pri lotevanju problematike trajnostnega razvojanajprej vprašati: Kje sem? Kaj me obdaja, v kakšnem naravnemin kulturnem okolju živim in v kakšnih družbenih, filozofskih,socio-ekonomskih okvirih se gibljem?B. Že omenjeno osrediščenje pojma trajnosti okoli bivanja, kipreusmerja optiko poseganja v prostor na posamezne akterje, vkaterih se vsak posameznik zlahka prepozna, lažje predstavljain vanje vživlja.C. Pri podajanju okoljske problematike in poseganja v prostorje potrebno kar se da enakovredno osvetliti vse tri stebretrajnostnega razvoja (naravnega, družbenega in ekonomskega)ter koherence med dejavniki, ki prostor tvorijo. Pri tem jeključno izobraževati tudi o tistih procesih in pojavih, ki soteže merljivi, in katerih posledice se v prostoru manifestirajos časovnim <strong>za</strong>mikom oziroma so manj prisotni v <strong>za</strong>vesti ljudiali <strong>za</strong>radi svojih lokalnih posebnosti težje posplošljivi. Obbok spoštovanju naravnih danosti je tako potrebno postavitispoštovanje kulturnih danosti: spoštovanje uporabnika innjegovih potreb (pomembnost dobrih <strong>za</strong>snov), obstoječihkvalitetnih in tradicionalnih prostorskih sledi v prostoru,družbeno-ekonomskih razmer, vključenost vseh skupin inposameznikov v odločanje in sooblikovanje okolja ipd. terekonomske vzgibe <strong>za</strong> trajnostno delovanje (dolgoročni inkratkoročni doprinos).D. Neposeganje in nemateriali<strong>za</strong>cija sta lahko v določenihprimerih (naj)boljša 'posega' v luči trajnostnega razvoja, celoboljša od gradnje, spreminjanja in preoblikovanja. Premislek inrazumna vzdržnost pri posegih <strong>za</strong>to veljata kot vrednoti prekovseh meril poseganja v prostor.Tadeja ZupančičIZHODIŠČA ZA PRILAGAJANJE NAČINOVPOSREDOVANJA ARHITEKTURNIH VSEBINKdo kaj posreduje, komu, kako in <strong>za</strong>kaj tako?Predpostavimo najprej, da je 'kdo' arhitekt, in je 'kaj' arhitekturnavsebina, torej to, kar oblikuje kakovostno arhitekturo kot enegabistvenih pogojev kulturnega preživetja družbe, ki to arhitekturosoustvarja. Vzemimo <strong>za</strong> primer poskus posredovanja pojmakakovosti arhitekture. Arhitekti se, samo po sebi umevno,<strong>za</strong>tečemo k vizualnemu sporočanju. Pojem lahko ponazorimos simbolom, s katerim izzivamo domišljijo 'bralca' in njegovekonkretne asociacije, ali pa s primerom, pri čemer ga bolj'prikujemo' v konkretno predstavo o nečem, s čimer se mordasploh ne strinja. Lahko izberemo primer arhitekture, o kateregakakovosti se npr. strinja določena 'srenja', in to morda celo vdaljšem časovnem obdobju. Lahko pa poudarimo primer ljudi,ki se v določenem prostoru dobro počutijo, in jih pokažemov tem prostoru. In vendar je pojem kakovosti arhitekture bolj'konkreten', vsaj 'ožji', kot pojem trajnostnega razvoja. Oba pasta manj kompleksna kot npr. pojem 'razvoja' nasploh. Po drugistrani pa bi verjetno pojem razvoja, kakršnega-koli-že, lažjevizualizirali kot pojem trajnostnega razvoja. Pojem arhitekturenasploh verjetno mnogo lažje kot pojem kakovostne arhitekture.Ali res? <strong>Arhitektura</strong> 'nasploh' je lahko dejavnost ali pa sleddejavnosti – pri pojmu 'kakovostne arhitekture' pa se vsaj naprvi 'pogled' zdi, da gre <strong>za</strong> arhitekturni prostor. Pomembniizhodišči <strong>za</strong> prilagajanje načinov sporočanja sta torej:• abstraktnost,• kompleksnost in• predstavljivost sporočila.Vsebine sporočil, ki jih želimo posredovati, se razlikujejo najprejglede na to, kako sami razumemo obravnavano problematikoin kako jo razume naša ciljna publika. V danem primeru je na'eni strani' interdisciplinarna projektna skupina, na 'drugembregu' pa so to otroci in mladostniki ter njihovi učitelji. Gre <strong>za</strong>razlike glede 'trajnostne osveščenosti' ciljne publike, ter medposredovalcem in izbrano ciljno publiko. Te razlike so pogojenerazvojno, izobrazbeno…, odražajo se v vrednostnih sistemih,vplivajo na cilje pri sooblikovanju prostora… Vprašanje pa je,kako so različni akterji v komunikacijskem procesu sposobnivizualno komunicirati svoje miselne predstave o prostoru,da bi najprej ugotovili, potem pa tudi 'presegli' razlike gledevrednostnih sistemov in ciljev v medsebojnem dialogu. Pritem igra pomembno vlogo tudi - spet razvojno, izobrazbeno…pogojen - način mišljenja (sposobnost abstraktnega mišljenja).Način sporočanja se mora torej odzvati na:• ('trajnostno') osveščenost,• abstraktnost mišljenja in75
Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaIZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE2009 / 1 ARAR 2009/1• vizualno usposobljenost ciljne publike.Kakšne pa so sploh možnosti glede načina sporočanja? Pristopje odvisen od 'pogleda na svet' [P. Bosselman, 1997: 2-19], kije lahko, podobno kot samo sporočilo, abstrakten ali konkreten.Konkreten izhaja iz izkustva neposredno, abstrakten posredno.Primeri prvega so npr. perspektivna risba, fotografija z realističnooddaljenostjo in kotom objektiva, digitalno okolje, ki je odvisnood spremembe opazovališča, v njem je npr. človek konkretnomerilo. Primeri drugega načina pa so aerofoto posnetki, kartemesta, načrti…, ki jim lahko abstraktno določimo tudi merilo.Načeloma izbor enega izmed navedenih pristopov, njunepolarne kombinacije, ali pa vmesnih možnosti ni odvisen odizbora medija predstavitve. Ob konkretnem delu pa pridemo dougotovitve, da so <strong>za</strong> posamezna sporočila pač nekateri medijiboljši od drugih: bolj učinkoviti, bolj realni… [M. Juvančič, T.Zupančič, 2008]. Pomembni sta, skratka:• abstraktnost in• medij predstavitve.Navedena izhodišča so v projektu razvita v klasifikacijo stopenj <strong>za</strong>vsako izhodišče posebej (stopnje abstraktnosti sporočila, stopnjeosveščenosti…), ta klasifikacija pa je s pomočjo razmisleka opomenu kulture bivanja pove<strong>za</strong>na v enovit sistem: kot taka je vpomoč pri odločanju ob konkretnih preizkusih, ter pri obravnavikonkretnih rezultatov – v pričujočem in bodočih projektih.Tomaž NovljanKULTURA BIVANJA IN VIZUALIZACIJEO kulturi bivanjaPo definiciji je kultura bivanja ena od prvin trajnosti intrajnostnega razvoja posameznika ali skupine ljudi. Če pri kulturibivanja združimo pojma ‘kultura’ + ‘bivanje’ = (skupek dosežkov,vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja inustvarjanja) + (prebivati, stanovati, živeti eksistirati,Slika 3: Vprašanja šolarju (dijaku): 'Katera hiša ti je najbolj všeč? Zakaj ','Katera ti je najmanj všeč? Zakaj?''Figure 3: Questions for a pupil/student: Which house do you like best? Why?Which do you like the least? Why?76
- Page 7 and 8:
AR 2009 / 1
- Page 9:
Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14:
Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16:
Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18:
Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29:
Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101: Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103: AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105: 2009 / 1 AR