Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KONCEPT KONSTRUKCIJE PASIVNE HIŠESlika 10: Korigirani detajl izvedbe toplotno-izolativnega ovoja zgradbe na stikustena - tla z dodano potresno varovalkoFigure 10: Corrected detail of the execution of the thermal insulation envelope of thebuilding at the wall-floor joint following an added eathquake protector.ZaključekTipičen individualni stanovanjski objekt v Sloveniji je stenastakonstrukcija, zidana v opeki in je tako zgradba z nizkoduktilnostjo, ki je <strong>za</strong>radi velike togosti in mase v slučaju potresatudi zelo močno obremenjena [Tomaževič, 2004]. Tuje raziskavekažejo na to, da vgradnja potresnih izolatorjev danes ni takovelik strošek. Ker je gradnja pasivnih hiš že danes realnost in,ker se koncepta potresne izolacije in toplotne izolacije vgrajenepod objektom podvajata je smiselno koncepta združiti, dadosežemo sinergijski učinek.Trenutno je pri manjših objektih t.j. hišah smiselno izbratikoncepta <strong>za</strong>snove potresne izolacije po principu varovalke, ki vprimeru preobremenitve deluje kot »air bag« v avtomobilu, sajje bistvenega pomena, da v situaciji, ko nas preseneti zelo močanpotres t.j. močnejši od predvidenega, lahko varno <strong>za</strong>pustimozgradbo oz. »izstopimo« iz nje brez poškodb.Ker je uporabna doba zidanih objektov bistveno daljša vprimerjavi z avtomobili, je pri danes grajenih stavbah smiselno<strong>za</strong>snovati tako konstrukcijo, da bo omogočala takojšno ali panaknadno vgradnjo oziroma servisno vgradnjo elementovpotresne izolacije. Sočasno pa s tem dopustimo možnost raznihposodabljanj, sicer se lahko zgodi, da bodo stavbe prehitro<strong>za</strong>starale in izgubile svojo vrednost.Viri in literaturaARSO, (2009): Karakteristike potresov v Sloveniji, http://www.arso.gov.si/potresi/vpra%C5%A1anja/#N151,Ahmad, N. in Qureshi, U., (2007): http://www.kenken.go.jp/english/information/information/event/ws2007/2-14.pdf , Fibran, (2008): Prospekti, detajli, http://www.fibran.si - Fibraninternetni portal, Forni, M., (2006): Podatki seizmičnih izolacij v Italiji in svetu, www.enea.it, Kilar, V. in Koren, D., (2007): Vpliv potresne izolacije na arhitekturostavb, Poročilo o raziskovalnem delu <strong>za</strong> leto 2006, UL-FA,LjubljanaMORS, (2006): Ocena potresne ogroženosti RS, http://www.sos112.si/slo/tdocs/ogrozenost_potres.pdf, Naeim, F. in Kelly, J., (1999): Design of Seismic Isolated Structures:From Theory to Practice, John Wiley & Sons, New YorkND SIST EN, (2005): Nacionalni dodatek k standardu SIST EN 1998-1, Urad RS <strong>za</strong> standardi<strong>za</strong>cijo in meroslovje, LjubljanaTasič, I. in Vidrih, R., (2006): Magnituda potresa, v: Ujma, 2006, št.20, LjubljanaTomaževič, M., (1999): Earthquake-resistant design of masonrybuildings, Imperial College Press, LondonTomaževič, M., (2004): Vpliv robustnisti opečnih votlakov naobnašanje zidov pri potresni obtežbi, v: Gradbeni vestnik,September 2004, ZDGITS, LjubljanaTomaževič, M., (2005): Obnašanje zidanih stavb med potresom vBovcu 12.7.2004, v: Gradbeni vestnik, Januar 2005, ZDGITS,LjubljanaSIST EN, (2005): SIST EN 1998-1 standard, Urad RS <strong>za</strong>standardi<strong>za</strong>cijo in meroslovje, LjubljanaWallner, E., (2008/1): Pregled možnosti potresnih izolacijindividualnih objektov, Poročilo o raziskovalnem delu <strong>za</strong> leto2007, UL-FA, LjubljanaWallner, E., (2008/2): Temeljenje hiš na toplotni izolaciji, v: Pasivnehiše – novogradnje in sanacije, Publikacija ob strokovnemizpopolnjevanjem, UL-FA, LjubljanaWallner, E., (2008/3): Temeljenje pasivnih hiš s potresno varovalko,v: Zbornik 30. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,SDGK, LjubljanaZbašnik S., M., (2007): Pasivna Hiša, UL-FA, Ljubljanamag. Edo Wallneredo.wallner@fa.uni-lj.siUL <strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> arhitekturo55
Peter MaroltSIMBOLIKA DALJNEGA VZHODA VOBLIKOVANJU PROSTORATHE SYMBOLISM OF THE FAR EAST IN THE SHAPING OF SPACEizvlečekV oblikovanju zenovskega vrta gre <strong>za</strong> ustvarjanje dinamičneharmonije in <strong>za</strong> premišljeno uravnano sožitje dvojic simbolnihelementov, ki ponavljajo vzorec sveta. Glede oblikovalskih prijemov,odnosa do ravnovesja med polnim in praznim prostorom, ni velikihrazlik med oblikovanjem vrta in kompozicijo z razredčenim tušemnaslikane slike. Gore, reke, drevesa, praznina prostora, v obehprimerih obstajajo kot simbolne entitete. Članek potrjuje, da je pravmogoče, da tudi v arhitekturi, vsaj v oblikovanju notranjega prostora- interiera, ("praznine", ki omogoča bivanje) obstajajo elementi, ki najbi uporabnika opominjali na možnost poenotenja z vsem obstoječim.To velja <strong>za</strong> vpeljavo izrazitega kontrasta v obliki tankega, naravnooblikovanega stebra, ki pomeni doseganje močnega likovnega učinka,pa tudi simbolno preseganje razlikovanja v dojemanju sveta. Poudarjenaorganska oblika palice pod oglato gredo, v odnosu z ustvarjeno formo,kaže na popolnost v nedovršenosti narave.Kaligrafska pote<strong>za</strong> s čopičem pri izpisovanju pismenk ima enakoenergijo kot pote<strong>za</strong> pri slikanju, <strong>za</strong>to je tudi logično, da lahko <strong>za</strong>pis obsliki, oboje povezuje v enovito, smiselno celoto. Ker so poteze mojstražive, likovno delo deluje resnično. Iz tega razloga ima ta umetnost<strong>za</strong> Daljni vzhod takšno moč in simbolni pomen. Tekst nena<strong>za</strong>dnjeposredno nakazuje, da so protislovja (tudi) v arhitekturi kot skupkudvojic nasprotnih, a med seboj soodvisnih entitet, njen sestavni del.AR2009 / 1UDK 72.01:7.032(31)COBISS 1.01 izvirni znanstveni članekprejeto 02.2.2009abstractShaping a Zen garden is about creating a dynamic harmony andthoughtful arrangement of the coexistence of pairs of symbolic elementswhich replicate the pattern of the world. As for the formal approachesand attitude to the balance between full and empty space, there are nogreat differences between shaping a garden and composing a picturepainted with diluted India ink. Mountains, rivers, trees and empty space- in both cases they exist as symbolic entities. The article asserts that it isquite possible that there are also in architecture, at least in the shapingof interior space ('the void' making residence possible), elements whichshould remind the user of the possibility of unification with all that is. Thisapplies to the introduction of a pronounced contrast in the form of a slim,naturally shaped column - which means the achievement of a powerful fineart effect - but also a symbolic overcoming of differences in the perceptionof the world. The accentuated organic stick-shape beneath an angularbed, in relation to a created form, points to perfection in the imperfectionof nature. A calligraphic brush stroke, in writing a character, possessesthe same energy as a stroke in painting, and therefore it is logical thatthe text accompanying the painting combines the two elements into auniform, meaningful whole. Because the master's strokes are full of life,the work of art looks real. It is for this reason that this art has such powerand symbolic significance in the Far East. The text, after all, indirectlyindicates that contradictions are (also) in architecture, as an aggregate ofpairs of opposite but interdependent entities, an integral part.ključne besedeumetnost oblikovanja prostora, daoizem, soodvisne dvojice, praznina,likovna umetnost, naravni tok, tradicionalno slikarstvokey wordsthe art of shaping space, Taoism, interdependent pairs, void, fine art,natural flow, traditional paintingOblikovanje v tradiciji Daljnega vzhoda v veliki meri sledinačelom, ki veljajo v naravi, kjer se prežemajo nasprotni,soodvisni poli iste stvarnosti. Modreci starodavne Kitajske,kakršni so bili Lao Zi, Lie Zi, Zhuang Zi in drugi, v svojihtekstih med drugim kažejo na stvarnost, sestavljeno iz številnihdvojic nasprotno predznačenih entitet. (Entiteta označujevse kar obstaja: stvar, bitje, pojav ,… . Pojem stvarnosti papredstavlja celoto vsega kar obstaja, kar nas obdaja in kar jev nas, <strong>za</strong>radi česar je stvarnost odvisna od kulturne sredinein/ali od naših predstav o svetu.) Brez zmede ni reda, če nikrivega, ne moremo spoznati ravnega (˝pravilnega˝), so hkratiživljenjska vodila, ki <strong>za</strong>znamujejo življenjsko filozofijo, z njoumetnost in s tem tudi umetnost oblikovanja prostora.Naključnost, ki pa to ni, namerna ali navidezna "napaka", sta vtradiciji Daljnega vzhoda v sozvočju z naravnim redom in iz tegarazloga še posebej cenjeni. To velja <strong>za</strong> slikarstvo, oblikovanjepredmetov, prostora, kajti red naj bi izhajal iz nereda, eno brezdrugega, pa ne more obstajati. V okviru takšnega pogleda nasvet, je v tej zvezi mogoče postaviti tudi drugo tezo, namreč,da so posameznosti same po sebi sicer nepopolne, pa vendar(paradoksalno) dovršene. Takšen pogled na svet izhaja izpreučevanja in razumevanja narave, njenih ciklusov in njenih<strong>za</strong>konitosti, iz česar so se na tem delu zemeljske oble, razviletudi vse znanosti, fizika in kemija na primer.Kar se simbolne predstavitve sveta tiče, nevidne, mističnesile narave postanejo otipljive v trdni, nepremični skali kotmaterialnem dokazu skritih sil prvobitne narave. Narava kotmerilo "kvalitete", lepega, je bolj kot drugje na svetu, ravnona Japonskem, oblikovala način človekovega izražanja, vse odarhitekture, poezije, cvetličnih aranžmajev,.., ki predstavljajopodobo sveta v malem merilu. [Seike, 1980: 6,7]Prispodobe stvarnostiEden od številnih angleških prevodov, v enajstem izrekuDao de jinga, v prostem prevodu pravi, da neobstoj vodi dokoristi. [Lao-Tzu (Lao Zi), 2007] (Celotno besedilo je pisanov prispodobah, mogoče pa ga je razumeti tako na nivojunepredmetnega, kot tudi v konkretni situaciji, oziroma lahkovelja tudi <strong>za</strong> določen konkreten primer.) Izrek govori o koristi,ki izhaja iz votlosti posode, pa tudi o arhitekturnem prostoru ino tem, kaj sploh omogoča njegov nastanek in njegovo uporabo."…Okna in vrata predirajo stene, bistvo je hiše iz samih praznin.Tako tedaj: korist je v snovnem, v brezsnovnosti bistvo.",enajsti izrek Dao de jinga prevaja Mirko Hribar. Začetek izrekapa prevaja z besedami: "Trideset prečk se steka v pestu, vpraznem med njimi je bistvo vo<strong>za</strong>." [Iz stare kitajske filozofije,1988: 181] Izrek torej v prispodobah, prilikah s poučno poanto,govori o bistvu, iz katerega naj bi vse izšlo. O tako imenovanipraznini, ki je tudi sama <strong>za</strong>se predvsem prispodoba.56
- Page 7 and 8:
AR 2009 / 1
- Page 9: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 80 and 81: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101: Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103: AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105: 2009 / 1 AR