Arhitektura, Raziskave Architecture, Research - Fakulteta za ...

Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan, Matevž Juvančič Maruška Šubic Kovač, Andreja Istenič Starčič, Matija SvetinaAR 2009/1IZOBRAŽEVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJEbiti, obstajati) je v rezultatu zaobseženo pravzprav vse, karčlovek počne v svojem življenu. To pomeni, da se stopnja kultureposameznika ali skupine ljudi najbolj intimno in neposrednoodraža v načinu bivanja, stranski proizvodi pa so vidne posledicele-tega. Urejenost zasebnega bivalnega ambienta je pri nižjistopnji kulture bivanja človeka pogosto v nasprotju z njegovimodnosom do poljavnega ali javnega bivalnega ambienta. Začenšiz odnosom do skupnih zelenih površin, do mirujočega prometa,do odpadkov. Temeljno zgodovinsko izhodišče kulture bivanjaleži nedvomno v geografski lokaciji, ki je bila tesno povezanas podnebnimi vplivi. Kultura bivanja v severnih geografskihširinah se je nedvomno razlikovala od začetne kulture bivanjav Mediteranu. Z razvojem komunikacij in tehnologije vseh vrstso se različne bivalne kulture po svojih značilnostih že močnopribližale. Danes razlike v bivalni kulturi narekuje bolj stopnjagospodarskega in političnega razvoja nekega območja, kar jenazorno razvidno tudi v vse bolj globalnem izrazu arhitekture.O vizualizacijiČlovek sprejema od vseh okoljskih dražljajev 80% informacij prekosvoje vizualne zaznave. Pri tem zazna opazovalec, pri ustrezniosvetljenosti, strukturo, teksturo in barvo, ki so v medsebojni odvisnosti.Le- ta je pogojena z razmerjem opazovalec – opazovani objekt oziromaz oddaljenostjo opazovalca od objekta. Prostor zaznamo po razporeditviobjektov. Razvrstitev pa zaznamo skozi razdaljo. Razdalje vsebujejosmer in protismer. Torej je z nekega mesta vseeno, v kateri smeriopazujemo razvrstitev objektov [Bonča, 1990]. Vizualna predstavitevali upodobitev posameznih prostorskih elementov ali sklopov zatopredstavlja pri ugotavljanju nivoja bivalne kulture glavni način prenosainformacije o prostoru, hkrati pa omogoča vpogled v posameznikovodojemanje in razumevanje grajenega in naravnega prostora, ki gaobdaja in sicer na različnih starostnih nivojih. Pravila likovnega izraza vkompoziciji elementov, oblik in barv, ki sicer veljajo v predstavitvenihtehnikah, so v raziskovalnem primeru nadgrajeni v obliki likovnihpoudarkov posameznih elementov in sklopov. Z odebeljeno črto -konturo, s kontrastno barvo, s pretirano velikostjo in številom elementov,abstrakcijo, namernimi napakami, poudarjeno perspektivno geometrijoprostora ipd. Glede na posamezno vprašanje ali sklop vprašanj, nakaterega se raziskava v anketnem delu osredotoča.Matija SvetinaOTROCI KOT CILJNA PUBLIKAAli otroci sporočila iz svojega okolja razumejo drugače kotodrasli? Vprašanje ni pravo. Starši in učitelji vedo, da različniotroci istih stvari in dogodkov okrog sebe ne razumejo na enaknačin: otrokovo razumevanje dogodkov je odvisno med drugimod motivacije, pozornosti, predznanja, sposobnosti in razvojnestopnje, npr. razvitosti abstraktnega mišljenja.Podatki mnogih psiholoških študij kažejo, da se abstraktnomišljenje običajno ne pojavi pred 11. letom in se pravilomarazvija vse do okrog 20. leta starosti. To seveda ne pomeni, daotroci pred to starostjo abstraktnih sporočil in pojmov, kot sonpr. pravica ali lepota ne razumejo – razumejo pa jih drugačekot odrasli. Mišljenje otrok je praviloma močno vezano nanjihove fizične izkušnje. Prepričanje predšolskega otroka, dase npr. "veter lahko ustavi, če se hoče" ni posledica "bujnedomišljije" ampak je povezano z miselnim aparatom, s katerimsi razlaga svet okrog sebe. Tudi šolski otroci pojme, ki naj bibili abstraktni (npr. kaj je internet ali kreditna kartica), razumejoskladno s svojimi fizičnimi, konkretnimi izkušnjami.Eden od teh pojmov je gotovo tudi pojem trajnostnega razvoja.Da bi posameznik razumel, kaj pomeni pojem trajnostnegarazvoja, ni dovolj, da konkretne objekte, elemente ali dogodkeumesti v miselni sistem svojih potreb in okusa, ampak jihmora umestiti v širši estetski, zgodovinski, kulturni, socialni inokoljski kontekst. Za to pa ni dovolj, da posameznik razumesamo abstraktne pojme; uporabljati mora tudi druge oblikeformalnega mišljenja, ki se razvijajo še pozno v odraslost in sepri različnih ljudeh razvijejo do različne mere.Vprašanje torej ni ali otroci sporočila iz okolja razumejodrugače kot odrasli. Vprašanje je, kako otroci s svojim miselnimaparatom ta sporočila, kot ciljna publika, sooblikujejo.Andreja Istenič StarčičEDUKACIJSKI VIDIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJAPri vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj v grajenemokolju gre za izrazito prepletanje spoznavne, čustvene, estetskein vedenjske sestavine. Učenje pojmov, zakonitosti in teorijse prepleta z učenjem stališč in vrednot. Posebna pozornost jeusmerjena na otrokovo in mladostnikovo doživljanje estetskospodbudnih trajnostno naravnanih objektov in materialovter razvijanje odnosa do grajenega okolja, ki se vzpostavljav konceptu trajnostnega razvoja. V družbeno kulturnemokolju s tehnološkim razvojem in razvojem informacijskokomunikacijskih tehnologij, otrok in mladostnik prehaja medšolskim, domačim in drugimi virtualnimi in fizičnimi okolji.Otrokovo in mladostnikovo doživljanje in odnosi v teh okoljih,pristopi k učenju, povezanost formalnega in neformalnegaučenja ter interesi sooblikujejo pripravljenost na učenje.Pomembno je posameznikovo zavedanje lastne uspešnosti v tehokoljih. Otrokova in mladostnikova pričakovanja, zaznavanjesebe in svoje uspešnosti ter cilji, ki si jih zastavlja nastanejo vinterakciji z okoljem in tudi sama vplivajo na okolje. Vzgojatemeljnih vrednot, med katere sodijo vrednote, ki zadevajoodnos in ravnanje v grajenem okolju, občutljivost za estetskostin kulturo bivanja, se prične v zgodnjem obdobju. Posameznik,ki se zgodaj sooči s problemi ravnanja z okoljem, spozna inponotranji vrednote skrbi za okolje, bo z veliko večjo verjetnostjoustrezno ravnal v odraslosti, ko bo v svojem profesionalnemživljenju in v svojem družinskem okolju sooblikoval grajenookolje.Na področju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj veljaizpostaviti zlasti nekatere didaktične vidike. Ali kurikularnipristopi pri vzpostavljanju vednosti o grajenem okoljupodpirajo čutno, miselno in refleksivno zaznavanje in uporabostrategij vizualizacije, strategij abstrakcije, imaginacije,akcije in interakcije? So vsebine integrirane na vsa predmetnapodročja z ustrezno stopnjo medpredmetne povezanosti, kizagotavlja nastavke za ustvarjalen razvoj trajnostne orientacijena vseh disciplinarnih področjih? Se spodbuja in zagotavljamedpredmetno snovanje vzgojno-izobraževalnih ciljev in77