Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU GOSPODARSKIH CONcelostne podobe gospodarske cone, njene interne organi<strong>za</strong>cijein arhitekturnega oblikovanja posameznih objektov. Predvsem<strong>za</strong> slednje v večini primerov ne veljajo nikakršni pogoji aliusmeritve, ki bi <strong>za</strong>gotavljali ustrezne »kvalitetne« arhitekturnerešitve, saj <strong>za</strong> večino gospodarskih con velja prepričanje, da sev njih lahko realizira praktično kakršnakoli pozidava.Nepredvidljivosti pri načrtovanju znotraj območij <strong>za</strong> razvojobjektov.Med ključne spremenljivke, ki jih pri izdelavi PIA ni mogočeopredeliti, kljub doslednemu upoštevanju pravilnika OPPNsodijo predvsem neznanke v zvezi s scenarijem pozidave znotrajposameznega območja <strong>za</strong> razvoj objektov. V njegovem okviruse lahko realizirajo zelo različne kompozicije neopredeljenegaštevila in oblik objektov. Pri tako nastajajočem kompleksu nimogoče predvideti predvsem naslednjih komponent:• izoblikovanje zunanjega roba in končne podobe zunanjefasade celotne cone,• interne parcelacije in posledične racionalnosti pozidaveobsežnih karejev,• <strong>za</strong>gotavljanje potrebnih vizur med kareji in vizur prekocelotne cone,• ustrezne sektorske členitve na programsko sorodne enote inodsotnost <strong>za</strong>snove ustreznega upravno-oskrbnega centra, kise ga investitorji <strong>za</strong>radi rentabilnosti investicije raje izogibajo,• interna percepcija: izoblikovanje prepoznavnosti v notranjosticone, hierarhijo prometnega omrežja, oblikovanje javnihpovršin,• koncept orientacije objektov, orientacija glavnih in servisnihfasad, ipd.• členitev objektov na poslovni in proizvodni (servisni) del tersmeri njihove orientacije,• doseganje ustrezne želene enotnosti arhitekturnega oblikovanja,predvsem na segmentih, ki mejijo v širši prostor,• doseganje želene kvalitete arhitekturnega oblikovanja, ki sega pri klasičnih <strong>za</strong>zidalnih načrtih lahko podrobno definira <strong>za</strong>posamezen objekt.Med vsemi naštetimi postavkami predstavlja največji problempredvsem konča celostna podoba kompleksa, saj so gospodarskecone v večini primerov obseže grajene entitete z občutnimvizualnim vplivom na širši prostor. Vsi nedefinirani dejavnikiso v bistvu prepuščeni posameznim projektantom, ki prioblikovanju posameznega objekta na podlagi ohlapnih PIA niso<strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ni upoštevati širše celote.Dodatne usmeritve <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje ustreznejših prostorskihrešitevUveljavljena praksa na področju načrtovanja gospodarskih conje v Sloveniji trenutno usmerjena predvsem v <strong>za</strong>gotavljanjetakšnih izvedbenih pogojev, ki omogočajo investitorjem čimenostavnejše pridobivanje gradbenega dovoljenja in reali<strong>za</strong>cijoraznolikih arhitekturnih rešitev. V tem procesu je manjupravnega in planerskega napora posvečenega <strong>za</strong>govarjanjujavnega interesa, ki je predvsem pri<strong>za</strong>det z reali<strong>za</strong>cijo neželenihin nekvalitetno oblikovanih kompleksov. Maloštevilni soprimeri, ko občinske uprave <strong>za</strong>htevajo od izdelovalca PIA <strong>za</strong>gospodarske cone vsaj variantne rešitve ali rešitve pridobljenena podlagi širše strokovne diskusije. Prav tako so maloštevilnetakšne rešitve, ki posedujejo ustrezen programski in prostorskikoncept saj v večini primerov prevladuje princip racionalnemrežne <strong>za</strong>snove karejev z enakimi pogoji urejanja brezprepoznavne, hierarhične prostorske členitve. Menimo, da jekljub <strong>za</strong>gotavljanju fleksibilnosti PIA s pomočjo opredeljenihobmočij <strong>za</strong> razvoj objektov mogoče <strong>za</strong>gotoviti tudi ustreznecelostne rešitve.Na podlagi evidentiranih temeljnih pomanjkljivosti, ki<strong>za</strong>znamujejo obstoječo prakso načrtovanja PIA <strong>za</strong> gospodarskecone predlagamo naslednje tri ključne usmeritve:Preglednica 01: Prednosti in slabosti pri oblikovanju območij <strong>za</strong> razvoj objektov.Spreadsheet 01: Advantages and shortcomings in forming development areas.• Oblikovanje ustreznega koncepta programske <strong>za</strong>snovegospodarske conePri načrtovanju gospodarskih con je potrebno izdelati ustrezenprogramski in prostorski koncept, ki bo <strong>za</strong>gotavljal učinkovitofunkcioniranje cone kot celote ter njenih posameznih segmentov.Pri oblikovanju programske <strong>za</strong>snove je potrebno upoštevatimožnost njene interne členitve na posamezne prostorske inprogramske sektorje (odprte in <strong>za</strong>prte površine, proizvodnja,skladiščenje, deponije, trgovina, drobna obrt, uprava, poslovnedejavnosti itd.), potrebe po upravljanju kompleksa, oskrbo zustreznimi upravnimi, informacijskimi, gostinskimi, finančnimi,energetskimi in drugimi oskrbnimi storitvami <strong>za</strong>poslenih instrank, <strong>za</strong>gotavljanje ustreznega števila parkirišč <strong>za</strong> osebna intovorna vozila.• Oblikovanje sekvenc s posebnimi merili in pogoji gledeoblikovanja objektovPri oblikovanju meril in pogojev glede oblikovanja objektov jepotrebno upoštevati interno členitev cone na sekvence pozidaves podobnimi programski in oblikovnimi značilnostmi. Prioblikovanju meril je smiselno opredeliti orientacijo objektovglede na poslovni oziroma upravni del objekta in njegovgospodarski oziroma proizvodni del. Z namenom doseganjaustrezne orientacije na območju obsežnih gospodarskih conje priporočljivo vzpostaviti ustrezno hierarhijo prostora, kijo lahko dosežemo z določevanjem različnih pogojev glede35
Gregor ČokNAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU GOSPODARSKIH CON2009 / 1 ARAR 2009/1urejanja fasad na posameznih sekvencah cone. V tem smisluje priporočljivo opredeliti območja, kjer veljajo t.i. posebnapravila urejanja (npr. obvezna postavitev glavnih fasad objektovob gradbeno linijo, ki meji na osrednjo notranjo napajalnocesto in posledično opredelitev podrobnejših meril in pogojev<strong>za</strong> oblikovanje vhodnih fasad in bolj ohlapnih pogojev <strong>za</strong>oblikovanje ostalih, ipd.).• Oblikovanje meril in pogojev <strong>za</strong> oblikovanje zunanjefasade kompleksaGlede na nepredvidljivo dokončno <strong>za</strong>zidalno situacijo, ki jeposledica uporabe območij <strong>za</strong> razvoj objektov predstavljaposebno težavo tudi končna zunanja podoba celotnegakompleksa, torej njegove robne fasade s katerimi meji cona naširši prostor. Te fasade tvorijo večinoma obsežni objekti enostavnihoblik z evidentnim vizualnim vplivom. Posebno pozornost je <strong>za</strong>topotrebno nameniti tistim robovom, ki mejijo na območja poselitveali so drugače izrazito vizualno izpostavljena. V številnih primerihso cone locirane na obrobjih naselij in <strong>za</strong>to njihova reali<strong>za</strong>cijasooblikuje novo silhueto celotnega naselja ali njegove dela. Vtakih primerih je potrebo opredeliti posebna merila in pogoje <strong>za</strong>oblikovanje zunanjih kontur, torej fasad posameznih objektov, ki senahajajo na zunanji gradbeni liniji. Pri tem je potrebno <strong>za</strong>gotavljatiizoblikovanje ustrezne enotnosti in skladnosti cone v razmerju dozunanjega prostora.Primer urejanja fasade nove gospodarske cone v IvančnigoriciNaselje Ivančna Gorica je večje središčno naselje lociranoneposredno ob glavni cesti in železnici Ljubljana–Novo mesto–Zagreb. Na njenem obrobju je predvidena izgradnja novegospodarske cone lokalnega pomena, katere reali<strong>za</strong>cija bo popričakovanjih pripravljavca prostorske dokumentacije lahkopreoblikovala značilno silhueto naselja. Z namenom oblikovanjaustrezne prostorske rešitve je občina v okviru priprave OPPNpristopila tudi k izdelavi posebnih strokovnih podlag s katerimiso se oblikovala posebna merila in pogoji <strong>za</strong> urejanje ključnihprostorskih segmentov predvidene cone.Obravnavana lokacija Stransko polje se nahaja na jugo<strong>za</strong>hodnempredelu naselja in obsega ravna kmetijska zemljišča južno podželezniško progo v smeri proti AC. Na vzhodnem robu meji območjena že obstoječi obrtno-servisni predel, ki predstavlja <strong>za</strong>metkevečjega gospodarskega kompleksa, na <strong>za</strong>hodni strani pa je območjeomejeno z navideznim <strong>za</strong>hodnim robom naselja, ki ga predstavljabližja stanovanjska pozidava severno od železnice. Reali<strong>za</strong>cijaobrtne cone bo na jugo<strong>za</strong>hodnem delu naselja oblikovala novograjeno strukturo, ki bo vizualno izpostavljena predvsem v smeripogleda iz juga na silhueto Ivančne Gorice, ter v obratni smeri izpretežno stanovanjskega predela višje ležečih enodružinskih hiš, kitrenutno koristijo idilično panoramo na obsežne travnate površine vsmeri pogleda proti jugu. V tem smislu se bo v določenem obseguspremenila značilna podoba Ivančne Gorice, ki jo karakteriziradominantna cerkev sv. Duha na vzhodni in strnjena stanovanjskapozidava na njeni <strong>za</strong>hodni strani.Slika 01: Lokacija in struktura predvidene gospodarske cone Stransko polje vIvančni gorici (Čok, Mlakar, 2008).Figure 01: Location and structure of the envisaged economic zone of Stransko poljeat Ivančna gorica (Čok, Mlakar, 2008)Slika 02: Študija variant oblikovanja južne fasade gospodarske cone Stranskopolje v Ivančni gorici (Čok, Mlakar, 2008).Figure 02: Study of design variations of the southern facade of the Stransko poljeeconomic zone at Ivančna gorica (Čok, Mlakar, 2008).36
- Page 7 and 8: AR 2009 / 1
- Page 9: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 80 and 81: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91:
Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93:
Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101:
Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103:
AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105:
2009 / 1 AR