Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU GOSPODARSKIH CONostale liberalne pogoje gradnje znotraj cone so predlagani ukrepistrukturiranja južne fasade relativno minimalni, vendar imajoučinkovit vpliv na oblikovanje celotne podobe.DiskusijaZagotavljanje fleksibilnosti pri izdelavi PIA povzroča polegštevilnih pozitivnih tudi določene neželene učinke, ki jih jemogoče z ustreznim pristopom reševati tako na strokovni kotupravno izvedbeni ravni. Pri opredelitvi meril in pogojev <strong>za</strong>oblikovanje objektov znotraj gospodarskih con je mogoče zminimalnimi ukrepi <strong>za</strong>gotoviti ustrezne rešitve, ki prispevajok kvalitetni integraciji obsežnih kompleksov v širši prostor,ter izoblikovati ustrezno interno podobo cone kot privlačnegadelovnega okolja.Viri in literaturaČok, G. (2004). Razvoj regionalnega omrežja gospodarskih con vpogojih sodobne informacijske družbe. Doktorska disertacija.Univer<strong>za</strong> v Ljubljani, <strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> arhitekturo, Ljubljana.Čok, G., Mlakar, A. (2008). Strokovne podlage <strong>za</strong> oceno višineobjektov v novi obrtni coni Stransko polje v Ivančni gorici.HYPODOMI (2002): Strategic Possibilities for the Development ofBusiness Zones in Slovenia. Final report.ROJEC, M. (1994). Tuje investicije v slovenski razvoj. Znanstveno inpublicistično središče, Ljubljana.KOS, D. (1990). Združevanje dela in bivanja. Teorija in praksa.Ljubljana, let. 27, št. 1-2.ACER Novo mesto d.o.o (2008). Predlog odloka o občinskempodrobnem prostorskem načrtu Stransko polje v Ivančni gorici.Uradni list RS 69, (2007): Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti.Uradni list RS 99, (2007): Pravilnik o vsebini, obliki in načinupriprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih <strong>za</strong>določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij <strong>za</strong>razvoj in širitev naselij.Uradni list RS 99, (2007): Pravilnik o vsebini, obliki in načinupriprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.Uradni list RS 108, (2000): Uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listiB obrti podobnih dejavnosti.Uradni list RS 95, (2004): Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti inmojstrskih nazivov ter obrti podobnih dejavnosti.Uradni list RS 76, (2004): Odlok o strategiji prostorskega razvojaSlovenije.Uradni list RS 110, (2002): Zakon o urejanju prostora.dr. Gregor Čokgregor.cok@fa.uni-lj.siUL <strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> arhitekturo39
Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecBIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTIBIOMIMETICS IN THE ARCHITECTURE OF TOMORROWAR2009 / 1UDK 72.01:573.6COBISS 1.01 izvirni znanstveni članekprejeto 09.2.2009izvlečekBiološki sistemi, ki so se razvijali skozi milijone let evolucije naZemlji in omogočali organizmom, da se oblikujejo, prilagajajoin preživijo, imajo visoko optimirane lastnosti, ki jih danes<strong>za</strong>hteva sodobni, trajnostni razvoj naše družbe: so energijskovarčni, v ravnotežju z okoljem in morfološko učinkoviti.Podrobno opazovanje naravnih procesov in njihovih lastnostije sprožilo <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> novo vejo v raziskovanju, ki združujetako naravoslovne znanosti kot tehnologije XXI. stoletja in<strong>za</strong>stavlja nove, kontrolirane pristope k oblikovanju prihodnosti:biomimetiko.Biomimetika se danes uveljavlja na vseh področjih – tudi napodročju arhitekture in gradbeništva. Biološki vzori so lahkomodel <strong>za</strong> imitacijo, kopiranje in učenje ali inspiracija <strong>za</strong> novetehnologije. S pomočjo proučevanja bioloških vzorov nastajajov arhitekturi nove oblike in vzorci ter gradiva. Biomimetičnanano gradiva, biomimetične tehnične tekstilije ter biomimetičnasamozdravilna gradiva s svojimi lastnostmi močno presegajokonvencionalna gradiva in bodo osnova <strong>za</strong> izzive v arhitekturiprihodnosti..ključne besedebiomimetika, bionika, nano gradiva, tehnične tekstilije,samozdravilna gradivaabstractBiological systems which have evolved on Earth over millionsof years and made it possible for organisms to take their shapes,adapt and survive, possess the highly optimised characteristicsrequired today for the contemporary, sustainable developmentof our society: they are energy-efficient, in balance with theenvironment and morphologically effective. Detailed observationof natural processes and their properties has triggered an interestin new directions in research, associating natural sciences aswell as 21st century technologies, which opens up new, controlledapproaches to the shaping of the future: biomimetics.Today, biomimetics finds applications in all areas, includingarchitecture and building. Biological models may be emulated,copied, learnt or taken as starting points for new technologies.Through studies of biological models new forms, patternsand building materials arise in architecture. Because of theirproperties, biomimetic nanomaterials, biomimetic technicaltextiles and biomimetic self-curing materials usually outperformconventional materials and constitute future challenges forarchitecture.key words:biomimetics, bionics, nanomaterials, technical textiles, selfcuringmaterialsBiomimetika (bionika ali biomimikrimija) je biološka veda, kiproučuje <strong>za</strong>kone, na katerih temeljijo molekularna strukture,ki obstajajo v naravi in s tem rešuje probleme tehnike [Uradnilist EU]. Izraz biomimetika je <strong>za</strong> inženirske znanosti leta1969 skoval Otto Schmitt (gr. bios – življenje, gr. mimesis –posnemati naravo). Sicer uradni <strong>za</strong>četki posnemanja narave<strong>za</strong> potrebe tehničnega razvoja segajo v sredino prejšnjegastoletja. Biomimetika se je sprva kot potreba pojavila vvojaški in vesoljski tehniki, kasneje pa se je razširila tudi nadruga področja: nevrokirurgijo, biokemijo, biofiziko, tudi varhitekturo in gradbeništvo [Heynert, 1972: 25].Zametki biomimetikeNeuradnih pradedov biomimetike je bilo v zgodovini kar nekaj– prvi znani bi bil lahko Dedalus, ki je z voskom zlepil krilaiz ptičjih peres in poletel. Bolj znanstveno se je proučevanjaorganizmov lotil Leonardo da Vinci, ki ni bil nadarjen le <strong>za</strong>umetnost, temveč je imel tudi raziskovalno žilico. Obširni opus(približno 5000) risb kaže na njegovo mnogostranskost: fizika,mehanika, optika, geometrija, geologija pa tudi anatomija,botanika, zoologija. Analiziral je ptičji let, svoja spoznanja paje prenesel na svoj letalni stroj (slika 1).Slika 1:Figure 1:Leonardo da Vinci, študija ptičjih kril [vir: http://lrh10.fh-bielefeld.de/Projekte/Leonardo/ing/flug.jpg].Leonardo da Vinci, study of bird wings [source: http://lrh10.fh-bielefeld.de/Projekte/Leonardo/ing/flug.jpg].40
- Page 7 and 8: AR 2009 / 1
- Page 9: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 80 and 81: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101:
Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103:
AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105:
2009 / 1 AR