Arhitektura, Raziskave Architecture, Research - Fakulteta za ...

Manja Kitek Kuzman, Vladimir BrezarAR 2009/1MODEL TIPOLoŠKE ANALIZE LESENE NADGRADNJeSociološki vidik- medgeneracijski vidik:Število starejšegaprebivalstva se bo večalo in z njim tudi potrebe po ustrezni nastanitvi,zato je v te namene potrebno sprejeti ukrepe, ki bi starejšim ljudemomogačalo nadaljnje bivanje v okolju, ki so ga vajeni in v kateregaso vključeni, hkrati pa jim ponuditi vso potrebno pomoč, da bilahko samostojno funkcionirali. Nadgradnje obstoječih objektov biomogočale večgeneracijsko bivanje.Slika 05: Prednosti lesene konstrukcije.Figure 05: Advantages of wooden structures.Slika 06: Urbana disciplina – predlog morfoloških navodil.Figure 06: Urban discipline – a proposal of morphological instructionsCena: Lesena hiša je cenovno primerljiva s klasično zidano; priprimerljivih cenah za primerljivo toplotno prehodnost stene večjabivalna površina; pri enakih zunanjih gabaritih tudi do 10 % večjauporabna stanovanjska površina. Cena je fiksno dogovorjena, kupecprihaja v stik z enim izvajalcem, ki potem tudi jamči za celotenobjekt.Kvaliteta bivanja: Poleg ugodnih tehničnih lastnosti les na človekatudi psihološko ugodno deluje in omogoča zdravo bivalno okolje;les s svojo barvo, strukturo in vonjem pozitivno vpliva na človekovopočutje. Les je topel, lep in prijeten material na pogled in na dotik,ter s svojo lepoto v bivalno okolje prinaša košček narave. V lesenizgradbi se namreč prebivalci počutijo prijetno (že) pri 18-20°C,v masivni zgradbi pa šele pri 22-24°C. Za stopinjo manjša sobnatemperatura pomeni 5-6 % manj stroškov za ogrevanje. Les niprijazen samo do človeka, temveč tudi do okolja, in to v celotnemživljenjskem ciklusu, tudi po odstranitvi, ko ima večina drugihgradiv precej negativnih vplivov.ZaključekEnergijsko učinkovita trajnostna gradnja stavb postaja danespomembnejša kot kadar koli prej. Napredna lesena nadgradja vpaketu z energijsko sanacijo obstoječih stanovanjskih zgradb zuporabo lesa kot vodilnega materiala po principu »minimalnimistroški za stanovalce na račun novo pridobljenih tržnih površin«,predstavljata največji sodobni izziv.V prihodnosti je potrebno obravnavati scenarije nadgradnje,določanje prioritetnih ukrepov ter njihovo vrednotenje, analiziratimožnosti za financiranje, izdelati demonstracijski projekt načrtovanjanadgradnje, ga ovrednotiti z vidika potenciala ponovljivosti inopredeliti ovire (financiranje, dostopnost tehnologij, sodelovanjestroke in lastnikov). K naprednim rešitvam nas lahko vzpodbudijoprimeri dobre prakse s posredovanjem ugotovitev, ki bi služile kotstrokovna podlaga.LiteraturaHolzabsatzfonds, (2009): Nachhaltig bauen und modernisiern, str. 9.Kitek Kuzman, M., (2009): Gradnja z lesom- izziv in priložnostza Slovenijo. Univerza v Ljubljani, Oddelek za lesarstvoBiotehniška fakulteta: str. 272.König, H., (2009): Nachhaltigkeit und Gebäudetransparenz. V:Informationsdienst Holz:13.Malačič, J. (2003): Staranje prebivalstva Slovenije po projekcijahprebivalstva 2001-2036. Referat, Radenci: str. 11.Novak, P., (2008): Slovenija – nizko ogljična družba do 2025. Idejnazamisel, kako do nje? Svet za varstvo okolja RepublikeSlovenije v sodelovanju s Parlamentarno skupino GLOBESlovenija 49. seja.Product Group Manager, (2005): Analizastanovanjskih navad slovenskega prebivalstva. PGM: 2-4.Ramovš, J. (2005): Kakovostna starost: socialna gerontologija ingerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, SAZU.Statistični urad Republike Slovenije, (2003). Popis prebivalstva,gospodinjstev in stanovanj Slovenije 2002. Statistični letopisRepublike Slovenije 2005, 44: 611-612.Šijanec, Zavrl, M., (2003): Vseživljenjsko vrednotenje stroškov priobnovi stavb.V: Energije v stavbah, str. 1-10.dr. Manja Kitek Kuzmanmanja.kuzman@bf.uni-lj.siUL BF Oddelek z lesarstvoprof. dr. Vladimir Brezarvbrezar@s5.netUL Fakulteta za arhitekturo13