Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecAR 2009/1BIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTImorajo statične in dinamične obremenitve, upogib, lom, prestatipoškodbe, biti fleksibilna ipd. Biomimetična gradiva so umetnoustvarjena gradiva, ki posnemajo naravna gradiva in njihovelastnosti (in jih skušajo dodatno izboljšati) (tabela 1).Slika 9: Pritrditev kril pri čebeli in vodilo <strong>za</strong> <strong>za</strong>vese [vir: Bacher, 2004: 19].Figure 9: Attachment of a bee's wings and a curtain runner [source: Bacher,2004: 19].Iz sveta živih organizmov se lahko naučimo še marsikaj.Sodobnega bivanja si danes ni mogoče predstavljati brezprezračevalnih naprav. Že od pradavnine si svoja bivališčauspešno in energijsko varčno prezračujejo termiti in čebele.Prav tako imajo nekatera, <strong>za</strong> naše razumevanje, slabo razvitaživa bitja neverjeten občutek <strong>za</strong> čas (npr. diatomeje, ki živijo obmorski obali in se gibljejo v skladu s plimo in oseko – in to tudiv laboratoriju, kjer ni vode, ki bi jih lahko <strong>za</strong>lila) in orientacijo(npr. čebele, ki vedno najdejo svoj matični panj, ob tem paznajo prenesti informacijo o dobri paši tudi drugim čebelamdelavkam; ptice selivke ali golobje pismonoše, ki vedno najdejopot domov). Električna napetost ni izum človeka, električniakumulator ima v sebi več kot 500 vrst rib. Za razsvetljavo paso kresnice poskrbele precej prej, kot je Thomas Edison izumilžarnico. Vsak ve, da imajo najhitrejša letala reaktivni pogon,redko kdo pa, da ga imata tudi ligenj in hobotnica – v posebenplašč vsrkavata vodo in jo potem iztiskata z močnimi mišicami,in to ju poganja. Termometre človek izpopolnjuje že dobra tristoletja pa še vedno niso tako izpopolnjeni kot pri nekaterihživalih: komar lahko <strong>za</strong>zna 1/150°C, klopotača celo 1/300°C.Sonarja netopirjev ali delfinov pa še danes močno prekašata tiste,ki jih je po njunem vzoru ustvaril človek [Heynert, 1972].V času pospešenega razvoja nanotehnologije v <strong>za</strong>dnjih letihje prišlo tudi do ponovnega razcveta biomimetike. Na splošnorazlikujemo dva pristopa, ki se uporabljata v biomimetiki[Benyus, 1998]:• biološki zgledi so model <strong>za</strong> imitacijo, kopiranje in učenje,• biološki zgledi so inspiracija <strong>za</strong> nove tehnologije.V arhitekturi lahko ta dva pristopa ponazorimo na dvehprimerih:• kreiranje novih, biomimetičnih gradiv,• nove metode v arhitekturnem oblikovanju.Pri kreiranju novih gradiv se večinoma uporablja prvi pristop,kar je razvidno predvsem pri razvoju gradiv, ustvarjenih zuporabo nanotehnologije. Drugi pristop pa je danes videnpredvsem v novih pristopih k oblikovanju arhitekture.Biomimetrična gradivaOsnova biomimetičnih gradiv so biološki zgledi (živiorganizmi), saj so izjemno učinkoviti, z minimalno porabosurovin in izpolnjujejo kompleksne <strong>za</strong>hteve živih bitij. Prenestibiološki zgledi(ustvarja jih narava)bazirajo na nekaj elementih(C,N,O,Ca,Si itd.)ambientalni temperaturniprocespočasna stopnja rasti /produkcijekompleksne, hierarhičnestrukturekontinuirana <strong>za</strong>menjava inobnovamožnost prilagoditverazvijajočemu okoljusposobnost <strong>za</strong>znavanjepoškodb in samodejnegapopraviladopuščeno optimalno("pametno") oblikovanjetako, da ustre<strong>za</strong> trenutnimvarnostnim <strong>za</strong>htevamTabela 1:Table 1:umetna gradiva(ustvarja jih človek)bazirajo na celotnemperiodnem sistemutermo-kemični proces(visoke temperature)hitra stopnja proizvodnjevečinoma monolitnestrukture ali enostavnikompozitinespremenjena struktura poizdelavinezmožnost prilagajanjaspremembam okoljanesposobnost samopopravilaomejeno oblikovanje gledeupoštevanja faktorja varnostiPrimerjava značilnosti bioloških zgledov in umetnih gradiv [Zwaag,2007: vii].Comparison between the properties of biological models and artificialmaterials [Zwaag, 2007: vii].Biomimetični gradiva se danes razvijajo v naslednjih skupinahgradiv:• biomimetična nano gradiva• biomimetične tehnične tekstilije• biomimetična samozdravilna gradivaBiomimetična nano gradivaNano gradiva so produkti nanotehnologije, ki omogoča obdelavoatomov in molekul (velikost približno 1 nm do 100 nm). V naravi žeobstaja nano naprava – to je ribosom (Ribosom je relativno majhenin je zmožen graditi skoraj vsak protein, s tem da zelo natančnoveže aminokisline. Ribosom meri v premeru 25 nm (zrno peskaima v povprečju 500 μm oz. 500.000 nm, kar je 20.000-krat večkot ribosom; človeški las ima povprečen premer 50 μm oz. 50.000nm, torej 2000-krat večjega kot ribosom)). Cilj nanotehnologov jena nano nivoju s pomočjo biomimetike ustvariti podobne naprave,kot so ribosomi.Trenutno nanotehnologija na področju gradbeništva in arhitekturepovečuje razvojne možnosti biomimetičnih gradiv in se širi naskoraj vse družine gradiv kot so plastika, keramika, steklo, beton,kompoziti ter naravna gradiva. Vendar ne gre le <strong>za</strong> proizvodnjo43
Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudmila KoprivecBIOMIMETIKA V ARHITEKTURI PRIHODNOSTI2009 / 1 ARAR 2009/1dragih nano gradiv in njihovih izdelkov, ki bi v prihodnosti lahkonadomestili konvencionalna gradiva. Gre <strong>za</strong> nov koncept kreiranjagradiv, ki se zgleduje po naravi.Na področju kreiranja nekaterih nano gradiv se trenutno izhajaiz biomimetičnega pristopa, kjer je biologija model <strong>za</strong> imitacijo,kopiranje in učenje:• samočistilne površine: na primeru samočistilnega efektapovršine lotusovega listaHidrofobnost rastlin je že bila raziskana, spregledano pa je bilodejstvo, da se te rastline skorajda ne morejo uma<strong>za</strong>ti. V Bonnu sopri 200 različnih rastlinskih vrstah, ki se ne naprašijo, raziskalipove<strong>za</strong>vo med omočljivostjo in samočistilno sposobnostjo into pove<strong>za</strong>vo tudi eksperimentalno doka<strong>za</strong>li. Posebno učinkovitiso bili poskusi s ščitastimi listi indijskega lotosa (Nelumbonucifera). Znanstveniki so samočistilni mehanizem poimenovalilotosov efekt, ki je simbol čistosti v azijskih religijah. Lotusovučinek omogočajo mikrostrukture na listni površini in v njihležeči voščeni kristali, ki merijo le nekaj mikronov (slika 10).Na vodoodbojni površini se ne moreta obdržati ne voda, neprah [Bappert, 1999: 91].blazinicah na nogah ima namreč na milijone 10-20 µm dolgihdlačic (mikroskopski laski). Vsaka dlačica se konča s približno1000 blazinicami na konicah (spatulae), ki dopuščajo blizekstik z dano površino (slika 11).Te zmožnosti so sprožile <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> imitiranje gekonovegamehanizma sprijemljivosti (npr. razvoj modela, ki bi s takopovršino lahko deloval pod vodo, v čistih, vakuumskih prostorihali v vesolju) [Bar-Cohen, 2006].Gradiva s samočistilnostnim efektom lahko pripomorejo kvarčevanju z vodo in kemičnimi sredstvi ter znižujejo stroškevzdrževanja [Laydecker, 2008: 63].Slika 11:Figure 11:Gekoni živijo v toplih tropskih in subtropskih predelih in so izjemniple<strong>za</strong>lci, saj lahko ple<strong>za</strong>jo po navpičnih stenah in stropovih [Bappert,1999: 46]. Znanstveniki so dolgo skušali ugotoviti, od kod takšne izrednelastnosti. Odgovor so našli v nanotehnologiji.[vir: http://www.core.formula.com].Geckos live in warm tropical and sub-tropical regions of the world andare extraordinary climbers. They can traverse vertical walls and ceilings[Bappert, 1999: 46]. Scholars have long tried to discover from wherethese abilities came. The answer was found by nanotechnology [source:http://www.core.form-ula.com].Slika 10: Hidrofobna površina lotosovega lista [vir: http://www.core.form-ula.com].Figure 10: Water-lily leaf's hydrophobic surface [source: http://www.core.form-ula.com].• kontrolirana prijemljivost: na primeru gekonovGekon se lahko povzpne po gladkem steklu v eni sekundipribližno 1m in podpira lastno težo z enim samim prstom. Na• trdnost in elastičnost gradiva: anali<strong>za</strong> lastnosti lesa nanano nivojuMorfološka zgradba in kemična struktura določata biomehanskelastnosti lesa, kot sta trdnost in elastičnost. Šele natančnejšaspoznanja o zgradbi celične stene, ki so osvetlila poznavanjekarakteristika loma in preoblikovanja lesa, kakor tudi spoznanjao vplivu temperature in vlage na les, dopuščajo biomimetične<strong>za</strong>ključke <strong>za</strong> lesene izdelke in konstrukcije. Sen<strong>za</strong>cionalniposnetki, ki so nastali pod posebno obremenitvijo lesa, vodijodo novih spoznanj o medsebojnih orientacijah posameznihplasti celične stene. Drevesa s prefinjeno »lahko strukturo« inob izredno varčni sestavi materiala dosegajo togost in odpornostproti lomu ter so kos vsem statičnim in dinamičnim upogibnimin torzijskim <strong>za</strong>htevam <strong>za</strong>radi dodatne obremenitve. Te lastnosti44
- Page 7 and 8: AR 2009 / 1
- Page 9: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 80 and 81: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101:
Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103:
AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105:
2009 / 1 AR