Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote vernakularne arhitekture Gorenjske in Prekmurja pri strategiji <strong>za</strong>snove dejavnosti v prostoru– vikendi posameznikov, nekateri objekti so v lasti podjetij indrugih organi<strong>za</strong>cij. Navkljub heterogeni lastniški strukturise objekti morfološko ne razlikujejo med seboj. Območjeohranja enovit vzorec umeščanja v prostor. Poudariti moram,da so novogradnje prepovedane, kar je dodatni razlog, da seprostorska slika območja skoraj ne spreminja. Najbolj so vidneobnove strešnih površin z <strong>za</strong>menjavo šinklnov z novimi.Objekti na območju Velike planine so nani<strong>za</strong>ni v gruče med 5do 15 objektov. Število in razpored objektov določajo naravnidejavniki od oblikovanosti reliefa, sestave tal, osončenosti,izpostavljenosti vetrovom in dostopnost povezovalne poti.Oblikovanost stavnih mas na Planini Zajamniki temelji napravokotnem tlorisu. Objekti imajo praviloma dve etaži,pritlična je izdelana iz kamna, vse ostalo je leseno iz lesenihbrun. Streha je dvokapna in izjemoma s čopi na <strong>za</strong>trepnihstraneh. Novogradenj skoraj ni, predvsem so le obnove strehin posameznih delov konstrukcije. Območje planine z objektije manjše kot območje Velike planine. Objekti so nani<strong>za</strong>ni vliniji, ki jo določa greben in pot. Objekti so relativno varni predvečjimi sunki vetra.Oba opisana morfološka vzorca s pripadajočim vzorcemsem apliciral na novo prazno območje. Izbrano območje biloKorensko sedlo nad vasjo Podkoren. Lokacija se nahaja vKaravankah, ima značilnosti planine – pove<strong>za</strong>va z naselji vdolini, območje pašnikov in senožeti ter ista arhitekturna regijaz enakimi načini obdelave materialov v vernakularni arhitekturi.Vzorca sta bila aplicirana po metodi neposrednega prenosa – izobmočja v območje. Območje prela<strong>za</strong> Korensko sedlo ima velikorazvojno kapaciteto, ki jo je potrebno smiselno ovrednotiti.Preslikava vzorcev z Velike planine oz. Planine Zajamniki nudireferenčno točko <strong>za</strong> razpravo o urejanju območja, kako urejatiobmočja ob meji, <strong>za</strong>vzeti stališče celovitem urejanju območja zupoštevanjem potreb in možnosti (varovanje naravne in kulturnekrajine, občina, lastniki zemljišč, usmeritve kmetijske politike,strategija razvoja obmejnih območij, infrastruktura, pobudeinvestitorjev). Preslikave urejanja območja so bile simuliranev časovnih intervalih po 10 let. Ob teh preslikavah sem izdelalše možnost zelenega razvoja območja, ko se nobena razvojapolitika ne izrazi, temveč so objekti in območja prepuščenasvojemu lastnemu razvoju – popad objektiv in <strong>za</strong>raščanjepašnikov.Rezultati preslikav vzorcev so <strong>za</strong>nimivi in odpirajo novavprašanja o smotrnosti širitve naselij z uvajanjem novihsatelitskih naselij brez tradicije. Ukinitev mejnih kontrolima različne vplive: krajše neposredno <strong>za</strong>drževanje vozilna območju mejnega prehoda – manj izpušnih plinov; upadprometa prodaje dobrin v trgovinah na mejnih prehodih;upad obiska gostinskih objektov na lokaciji prehoda; hitrejšepropadanje objektov na mejnem prehodu <strong>za</strong>radi redkejšihvzdrževalnih del na objektih (instalacije, odvodnjavanje strešin,korozija kovinskih elementov, prah na spojih). Nekateri vplivise s primerno kmetijsko in turistično ponudbo lahko izničijo– ponovna vzpostavitev gostinske dejavnosti z omogočanjemdodatne turistične ponudbe (izposoja koles, konjeniški center,mladinski center). Prav na osnovi reciklaže obstoječih objektovz novimi vsebinami se osmisli preveritev preureditve območjav planšarijo oz. v kmetijsko in turistično območje.Slika 01: Vzporedna primerjava preslikave posameznih vzorcev.Figure 01: Parallel comparison of mapping of individual patterns.85
Domen ZupančičVrednote vernakularne arhitekture Gorenjske in Prekmurja pri strategiji <strong>za</strong>snove dejavnosti v prostoru2009 / 1 ARAR 2009/1Ugotovitve in rezultate o Panonskem delu projekta sempredstavil na kongresu na Sardiniji, Mediterra 2009.Tematika predstavitve je bila glina in uporaba današnjiarhitekturi. Naslov prispevka je bil Economy and commonsense simple solutions from past for today and beyond.Terensko delo v okviru projekta je <strong>za</strong>jemalo fotografiranje,izmero posameznih objektov in skiciranje stanja. Ob ogledulokacij in objektov sem ugotovil, da je vse manj tovrstnihobjektov prisotnih v pravem okolju, pravo okolje razumemkot naselje oz. razpršeni objekti v prostoru. Posamezniobjekti so sicer ohranjeni v neformalnih muzejih npr.:Filovci, vendar če v njih ni stalnih prebivalcev to nisostanovanjski ali drugi gospodarski objekti, temveč so toobjekti nosilci kulturnih vrednot zgodovine. Vzporednos tematiko Slovenije sem predstavil še tehnike gradnjez glino po svetu. V članku sem izpostavil potrebo porazumevanju gradiva in smislu uporabe starih gradiv vnovi arhitekturi. Ob pregledu standardov in <strong>za</strong>konodaje,veljavne na območju RS je uvajanje starih novih gradiv vkonstrukcijske namene nejasno opredeljeno. Nedvomno jejasno, da je glina kot konstrukcijski material neustrezna, sajnima ustreznih odpornostnih lastnosti (potresi, vremenskipojavi). Uporabnost gline je omejena na nenosilneelemente zidu in tlakov, v prostorih <strong>za</strong> pripravo hrane glinane <strong>za</strong>dosti pogojem čiščenja površin (HCCAP standard).Uporabnost gline in poznavanje lastnosti uporabljenihmešanic (slama + ilovica + plevel ali glina + brinoveveje) mora sodobni arhitekt poznati oz. mora imeti dostopdo teh znanj prek ustreznih služb (konservatorski studii,<strong>za</strong>vodi varstva kulturne dediščine, strokovne publikacije,multimedijski portali, UNESCO,…). Diskusija v članku inob predstavitvi na kongresu je bila plodna in <strong>za</strong>nimiva, sajso bili odzivi pozitivni v smislu, da je razumevanje gradnjev glini potrebno <strong>za</strong>radi prenosa znanj na mlajše generacije(pedagoško delo) in strokovnjake (arhitekti, konservatorji,zgodovinarji). Standardi<strong>za</strong>cija vseh procesov je razumljiva,vendar v praksi pridobi še dodatne lokalne variacijeizvedbe – kulturo, kar je v današnji združeni Evropi insvetovni post industrijski unificiranosti zelo pomembenrazvojni dejavnikSlika 02: Postopnost <strong>za</strong>ščite nosilnih zidov v tehniki qudad. Vsaka plast senanaša v časovnem intervalu 3 mesecev, s tem se dosega smotrnauporaba <strong>za</strong>ščitnega gradiva (mavec, glina) in konstrukcija se odzivana klimatske pogoje letnih časov.Figure 02: Clay, cob and earth structures rendered using qudad technique.Layers are applied in three-month intervals by which the rational useof the protective material is achieved (plaster, clay). Due to gradualimplementation, the structure reacts more appropriately to seasonalclimatic conditions.Poročilo o delu v letu 2007-2008 je bilo objavljeno vreviji AR 2008/1. Del rezultatov raziskave je bil objavljentudi v obliki znanstvenega članka Šetarova, naselje obrobu prostorskega razvoja. [AR 2008/2]. V članku je biloobravnavano naselje Šetarova in možni razvojni scenarijiobmočja v odnosu do bližnjega mesta Lenart. Članek jerezultat kombinacije pedagoškega (arhitekturna delavnica)in raziskovalnega dela (PODR projekt). Strokovne vsebinedelavnice bodo uporabljene kot smernice pri pripravinovih prostorskih dokumentov občine Lenart. Tovrstnosodelovanje štejem kot aplikacija raziskovalnega delaprojekta in reali<strong>za</strong>cija smernic temelječih na ugotovitvahPODR projekta.86
- Page 7 and 8:
AR 2009 / 1
- Page 9:
Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14:
Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16:
Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18:
Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27:
Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29:
Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31:
Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33:
Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35:
Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37:
Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39:
Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 80 and 81: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89: Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 92 and 93: Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99: Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101: Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103: AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105: 2009 / 1 AR