Arhitektura, Raziskave Architecture, Research - Fakulteta za ...

Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU GOSPODARSKIH CONposamezne občine ali določenega investitorja, večinoma brezširše regionalne presoje in ustrezne tipološke opredelitve (conalokalnega, regionalnega ali nacionalnega pomena).V skladu z našteto kronologijo se je spreminjala tudi vizijapodrobnejše interne organizacije gospodarskih con. Zaradiširokega spektra dejavnosti, ki so se razvijale v domenipodjetniškega sektorja v prvi polovici devetdesetih let seje v okviru gospodarskih con realizirala tudi široka paletaarhitekturnih rešitev posameznih objektov, ki v svojih fasadahin urbanistični zasnovi zrcalijo dejavnosti, ki se v njih odvijajo.V tem smislu so se pri pripravi prostorskih izvedbenih aktovv praksi razvili tudi ustrezni ohlapni ureditveni pogoji, ki sodopuščali realizacijo vsebinske in oblikovne raznovrstnosti.Opredelitev problemaPoleg (minule) planerske stihije na področju prostorskeorganizacije gospodarskih dejavnosti se danes srečujemo tudiz drugimi vprašanji načrtovanja in projektiranja tako con kotposameznih proizvodnih, poslovnih in drugih gospodarskihobjektov. Načrtovanje in projektiranje postajata čedalje boljvezana na težnjo po zagotavljanju fleksibilnih pogojev za gradnjo,ki jo zahtevajo aktualne potrebe posameznih uporabnikov. Medstrukturne lastnosti sodobnega podjetništva sodijo zlasti:• učinkovit sistem interne organizacije, ki omogoča hitro infleksibilno odzivanje na spremenjene tehnološke ali tržnepotrebe,• sposobnost prestrukturiranja prostorske zasnove (širitev alikrčenje podjetij),• sposobnost hitre preselitve na alternativne lokacije zugodnejšimi pogoji poslovanja,• lokacijsko neodvisnost od lokalni virov (energetika, surovine,delovna sila ipd.)Pri izdelavi prostorskih aktov je naštete determinante potrebnovedno bolj upoštevati kot relevantna strukturna izhodišča zaoblikovanje takšnih projektnih pogojev, ki bodo omogočaliposamezni gospodarski coni učinkovito organizacijo indolgoročno poslovanje internih podjetij. V praksi se je priizdelavi prostorskih izvedbenih aktov (PIA) v minulemdesetletju uveljavil princip oblikovanja t.i. območij za razvojobjektov, ki predstavljajo površine na katerih je mogočeumeščati gospodarske objekte pod skrajno liberalnimi pogoji.Slednji v večini primerov določajo zgolj upoštevanje obveznegradbene linije in dopustne višinske gabarite, manj podrobno padoločajo pogoje glede parcelacije, lege in oblikovanja. Takšenprincip nadomešča klasična, za investitorje (pre)toga določilazazidalnih načrtov, ki načeloma določajo natančne projektnepogoje za posamezen objekt. V tem okviru se postavlja vprašanjeprevelike ohlapnosti regulativnih instrumentov znotraj obsežnihobmočij gospodarskih con, kar lahko povzroča tudi neželeneučinke v prostoru. Gospodarske cone so s svojim obsegom,vizualnim vplivom robnih fasad in velikim spektrom internihdejavnosti nezanemarljive grajene entitete, ki jih je potrebno naustrezen način integrirati v dano prostorsko situacijo.Ustanavljanje gospodarski con in razlogi za oblikovanjefleksibilnih izvedbenih pogojevTermin gospodarska cona je v današnji nacionalni zakonodajiin ostali dokumentaciji s področja prostorskega načrtovanjazdružil nekoč ustaljene pojme industrijskih, obrtnih in obrtnostanovanjskihcon ter ostalih sorodnih območij na katerihposlujejo posamezne gospodarske družbe. Ustanavljanjenovih gospodarskih con je v Sloveniji postala ustaljena praksaštevilnih občinskih uprav. Slednji proces je bil velikokratmotiviran z argumenti oblikovanja privlačnih poslovnih pogojevs katerimi želijo posamezne občine pritegniti v lokalno okoljenove podjetnike in z njimi povezane sinergijske učinke nalokalno gospodarstvo, zaposlovanje in financiranje občinskegaproračuna. Te procese pa v posameznih primerih spremljajotudi špekulativni motivi trgovanja z nepremičninami in željapo oblikovanju fleksibilnih kompleksov (t.i. No-limit zone), kise po potrebi prilagajajo povpraševanju trga. Na podlagi vseganaštetega lahko prepoznamo naslednje razloge za oblikovanjefleksibilnih prostorskih izvedbenih pogojev znotraj posameznecone:• variabilne potrebe podjetniškega sektorja (predvsem obsegdostopnost zemljišč),• aktualni trendi nepremičninskega trga (pomembno pri velikihgospodarskih conah, ki poseduje najemnike zemljišč),• zahtevni postopki spreminjanja ali dopolnjevanja veljavnihPIA,• že evidentni učinki t.i. recesije, ki občutno vpliva tudi naprostorski vidik poslovanja podjetij.Sprejemanje novih ali spreminjanje in dopolnjevanje veljavnihPIA predstavlja časovno in finančno zapletene postopke,česar se zavedajo vsi akterji (investitorji, uporabniki, nosilciurejanja prostora in institucija, ki vodi postopek). V temprocesu je pomembna oteževalna okoliščina tudi permanentnospreminjajoča se prostorska zakonodaja, ki v prehodnemobdobju povzroča dodatno zadrževanje tekočih postopkov. Vsenašteto vpliva na težnjo po oblikovanju rešitve, ki je dovoljfleksibilna za daljšo časovno vzdržnost posameznega akta.Problem programske in strukturne diverzifikacije, potrebapo oblikovanju interne sektorske členitveInteres investitorjev, ki gradijo za še ne poznane kliente jezagotoviti čim ohlapnejše programske in oblikovne pogoje,ki bodo zagotavljali dolgoročno uporabnost določenega akta.V tem okviru so tudi planerska in projektna vprašanja znotrajgospodarskih con tako programska kot oblikovna, zato priizdelavi PIA govorimo o dopustnih tolerancah, ki omogočajovariabilne projektne rešitve.Tolerance pri naboru internih dejavnostiPri opredelitvi dopustnih dejavnosti znotraj cone se pojavljaposebno vprašanje kako opredeliti dovolj širok nabor dejavnosti,ki bo zagotavljal ustrezen okvir za poslovanje širokega spektrapodjetnikov. Pri tem obstajata dve možnosti in sicer:• opcija a: s poimenskim navajanjem dopustnih dejavnosti iz33