Arhitektura, Raziskave Architecture, Research - Fakulteta za ...

More documents

Recommendations

Info

Aleš Golja, Špela Verovšek, Tadeja ZupančičAR 2009/1Preusmeritev k ekoturizmu Zgornjega PosočjaViri in literaturaButler, R., Hall, M. C., Jenkins, J., (1999). Tourism in recreation inrural areas. John Willey&Sons, New York.Direkcija RS za ceste. Promet. URL: http://www.dc.gov.si/si/promet/Drozg, Mušič, Koželj et al, (2001): Poselitev in prostorski razvojSlovenije – zasnova. MOP, Ljubljana.Fister, P., (1993): Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana,MOP.Gerber, J., Knoepfel, P., (2008): Towards Integrated Governance ofLandscape Developement: Insights from a Swiss ResearchProject. V: Mountain Research and Development, Vol. 28, No.2, str: 110-115.Johnsen, J. et al., (2008): Indicator-based Strategies for SustainableTourism Development: Insights from a Swiss ResearchProject. V: Mountain Research and Development, Vol. 28, No.2, str: 116-122.LTO – Bovec: http://www.bovec.si/ Marušič, J. et al, (1998): Regionalna razdelitev krajinskih tipov vSloveniji: Krajine alpske regije. Ljubljana, MOP, 91 str.Natek, K., (1998): Možnosti nadaljnjega sonaravnega razvoja obtreh sosednjih južnoalpskih rekah: Piavi, Tilmentu in Soči.Ljubljana, Dela, 13, str. 201-211.Oikos, (1997). Monitoring reke Soče: Poročilo. Domžale.SURS: SI-Stat podatkovni portal. Url: http://www.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp Uradni list RS, št. 126, (2003): Zakon o varstvu kulturne dediščine.Uradni list RS, št. 39, (2006): Zakon o varstvu okolja.Uradni list RS, št. 45, (1999): Odredba o razglasitvi reke Soče spritokom za naravno znamenitost.Uradni list SRS, št. 8, (1976): Zakon o določitvi zavarovalnegaobmočja za reko Sočo s pritoki ZDZORS.Urlaub Tirol. URL: http://www.tirol.at/xxl/en/tirolspecialists/_gb/true/index.html Zakotnik, I., (2004). Rekreacijske dejavnosti na Alpskih vodotokih.Seminarska naloga. Ljubljana, FGG.TIES – The International Ecotourism Society.URL:http://www.ecotourism.org/webmodules/webarticlesnet/templates/eco_template.aspx?a=12&z=25 Aleš Goljaagolja@fgg.uni-lj.siUL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijom.r. Špela Verovšekspela.verovsek@fa.uni-lj.siprof. dr. Tadeja Zupančičtadeja.zupancic@fa.uni-lj.siUL Fakulteta za arhitekturo21
Alenka FikfakURBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠANEAGRARNA NASELJAURBANISED COUNTRYSIDE – SMALLNON-AGRARIAN SETTLEMENTSizvlečekDelitev na mestna in vaška naselja je že zelo stara, meja med eno in drugostrukturo je težko določljiva, še težje pa je vzpostaviti in uveljaviti sistemsplošno veljavnih meril za prostorsko razmejitev. Tovrstna delitev jeradikalna in definira samo nasprotujoča si pola poselitve, med katerimapa je še množica podoblik/vzorcev, ki sooblikujejo celoten prostor. Deltega so tudi manjša naselja, ki se glede na razvojno usmeritev delijo naagrarna in neagrarna (pretežno urbana) naselja. Med slednja uvrščamopodeželska naselja z mešano dejavnostjo, zaselke, turistična naselja inobmočja počitniških hiš. To so naselja v urbaniziranem podeželju, ki ležijov širšem zaledju mest. Po obliki kot tudi po vsebini združujejo vse prednostibivanja v naravnem okolju z vključevanjem (dopuščanjem) mestneganačina življenja (nova urbana ruralnost). Urbani elementi prevladujejonad agrarnimi, kljub temu, da je kulturna krajina, katere del so, kmetijskointenzivno izkoriščena. Velik vpliv na razvoj in izoblikovanje tovrstnegabivalnega vzorca imajo prometne komunikacije in dostop do delovnihmest. Ugodno in privlačno bivalno okolje, nizka zazidava, mir in občutekprostosti, neodvisnosti od okolice ipd. ustvarjajo idealizirano podobotovrstnega bivanja, kar vpliva na težnje po novih, zazidljivih površinah.Pri manjših naseljih je, zaradi tipoloških in ostalih posebnosti, ki sovezane na omejeno število objektov in javnih površin, pomembno urejatiposamezne prostorske posege v vzajemnem odnosu s celostno, vizualno infunkcionalno podobo naselja.ključne besedepodeželje, neagrarna naselja, urejanje, urbanizacija, bivalna enotaAR2009 / 1UDK 711.3COBISS 1.01 izvirni znanstveni članekprejeto 09.2.2009abstractThe division into town and village settlements is very old, and the borderlinebetween these two structures cannot be easily determined. It is even moredifficult to establish and bring into effect a system of generally acceptedcriteria for spatial division. Such a division is a radical one and definesonly the opposing poles of settlement, whilst in between there is a host ofsubforms/patterns which co-form the whole space. These include smallsettlements, which are divided according to their development policy intoagrarian and non-agrarian (largely urban) settlements. Among the latter,we classify rural settlements of mixed activities, hamlets, tourist resorts andareas of holiday houses. These are settlements in urbanised countrysidelying in the wider hinterland of cities. As to their shape and content, theyintegrate all the advantages of living in a natural environment, including(allowing) the city way of life (new urban rurality). Urban elements prevailover rural, despite the fact that the cultural landscape of which they arepart is given over to intensive agricultural exploitation. The developmentand forming of such a living pattern are greatly influenced by trafficcommunications and access to employment. A convenient and alluringliving environment, low rise buildings, tranquility and sensation of freedom,independence from the surroundings etc. create an idealised image of suchliving which influences the tendency for new building areas. In the caseof small settlements, individual spatial interventions need to be managedin a reciprocal relationship with the comprehensive, visual and functionalimage of the settlement because of the typological and other particularitiesattached to a limited number of structures and public spaces.key wordscountryside, non-agrarian settlements, arrangement, urbanisation, dwelling unitMed 2. svetovno vojno je bil velik delež stanovanjskega fondaporušen ali poškodovan, zato so bila prva leta po vojni letaobnove (1945–1947). V prvem povojnem obdobju se je zaradiindustrializacije začel večati pritisk ljudi v mesta. Po drugistrani pa je zakon o agrarni reformi iz leta 1945 močno vplivalna preoblikovanje podeželja. "Zemlja mora pripadati tistemu, kijo obdeluje." To načelo je vplivalo na razlastitev veleposestev inoblikovanje malih kmetij kot tudi na veliko širitev stanovanjskegradnje na podeželju. Pod vplivom industrializacije se je začelaobsežna povojna deagrarizacija, ko so bile velike potrebe podelovni sili. Do leta 1961, ko je bil tretji povojni popis, se jepodeželsko prebivalstvo Slovenije zmanjšalo za 200.000 ljudi.Beg iz vasi in stalno naseljevanje v mestih pa sta bila počasnejšaod bega z zemlje in spreminjanja kmeta v delavca. Velik delzaposlenih v tovarnah je še vedno živel na vasi. Mesta nisozmogla zagotoviti zadostnega števila stanovanj. Tako je leta1953 živelo na vasi dve tretjini zaposlenih v neagrarnih panogah.Razvila so se tudi mešana kmečka gospodinjstva, katerih glavnivir zaslužka je bila neagrarna proizvodnja [Balkovec in sod.,1996: 192].Proces urbanizacije na podeželjuRazvoj urbanizacije je ugodno učinkoval na ljudi, predvsems stališča izboljšave kvalitete bivanja (izboljšane higienskozdravstvenerazmere). Ko govorimo o ponovnem povratku napodeželje, o begu pred mestnim kaosom in hitrostjo bivanja, semoramo hkrati zavedati, da je mestno življenje za človeka nasplošno bogatejše. S pomočjo komunikacijske in informacijsketehnologije se izenačujejo možnosti po hitrem dostopu doinformacij med urbanim in ruralnim. Organizacija dela vbivalnem okolju predstavlja v širšem merilu tudi organizacijonovih vsebin v monofunkcionalnih stanovanjskih območjih[Čok, 2004: 87]. "Vendar pozitivne strani urbanega načinaživljenja hkrati vplivajo na povečanje negativnih, ki se izražajov pretirani tekmovalnosti, boju za socialni status, preplavljanjuz dražljaji raznih (akustičnih, optičnih, električnih itd.) vrst,stopnjevani pozornosti ob hitrosti strojev pri delu in prometnihsredstvih na cesti, celo pri razvedrilu v kinu in športu ipd."[Trstenjak, 1984: 172.]Pri raziskovanju podeželja in delovanja poselitvene strukturev izvenmestnem prostoru je zelo pomembno razumevanjenasprotja med mestom in podeželjem, kjer ima posebno vlogopoznavanje procesa urbanizacije. Ob preučevanju strokovneliterature in ob analizah poselitvenih tokov, ki pomagajo razumetismeri demografskih gibanj in z njimi urbanizacijo na naših tleh,ugotavljamo, da s pojmom urbanizacija ne zaobsežemo samorasti mest in mestnih naselij, ampak tudi praznjenje naselbinv odročnih območjih. Mesta predstavljajo večje ali manjšeaglomeracije prebivalstva. V njih je zelo gosta, stalno in dobro22
Page 7 and 8: AR 2009 / 1
Page 9: Valon GërmizajReflections on Decon
Page 13 and 14: Valon GërmizajReflections on Decon
Page 15 and 16: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
Page 17 and 18: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
Page 19 and 20: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
Page 76 and 77:
2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
Page 78 and 79:
Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
Page 88 and 89:
Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
Page 90 and 91:
Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
Page 92 and 93:
Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
Page 94 and 95:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
Page 102 and 103:
AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
Page 104 and 105:
2009 / 1 AR
show all

Arhitektura, Raziskave Architecture, Research - Fakulteta za ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?